22 e n s R i s v e t Vrt v zgodnji pomladi. Pridna vrtnarica komaj čaka, da se umakne aneg in se zemlja v njenem vrtiču osuši. Ze jo vidimo z lopato, motiko an grabljami med gredicami. Meaec marec je navadno najpi-imernejši čas, da pripravimo vrt in posejemo zgodnjo zelenjad. Tudi februar nam je že včaaih naklonjen, a nam še kaj rad ponagaja z novim anegom ali mrazom. Treba je pač počakati, da ae zemlja osuši. Takrat jo pripravimo za prve aetve. Zemljo enakomerno pognojimo m globoko prekopljesno (preštihamo), če nismo tega storili že v 'jeseni, kar je seveda boljše. Jeseni smo zem]jo pustili v grudah in je aedaj ni treba nanovo prekopavati, temvee jo samo dobro zrahIvamo z grabljami. Jesensko gnojenje in r>bdelovanje J8 zlasti priporočljivo za težko, ilovnato zemljo in se s tem doseže večje uspehe kot s pomladnhn prekopavanjem. Z lesenimi ali železnimi grabljami prat zravnamo in dobro zrahljamo ter napravimo približno 1.20 m široke gredice. Prikladna je ta širina radi tega, ker lahko posegamo od obeh strani do srede grede in ni treiba atopati nanjo. Zgodnjo zelenjad posejemo v tople grede, katere pripravimo koncem februarja ali začetkom marca, kakor je pač vreme, ali pa kar v zabojčke, ki jih imamo na oknih ali kje v eobi, da imajo dovolj svetlobe. Pozneje rastlinice presadimo na vrtne grede. Zelje, karfijolo, ohrovt in kolerabo sejemo v tople grede ali v druge pripravljeme zabojčke. Ko ao dovolj razvite, jih presadimo na vrt. Ugaja jim globoka, vlažna, rodovitna zemlja, raočno gnojena z uležanim gnojem ali kompostom. . Zelje in ohrovt sejemo v marcu in ga presadimo v aprilu. Karfijola je precej izbirCna in uspeva v vlažni, dobro gnojeni zemlji, kjer že par let niao rasle kapuanice (zelje, ohrovt, koleraba i. dr.). Koleraba pa ljubi bolj rahlo, a rodovitno in vlažno zemljo, gnojeno s starim gnojem, oziroma obdelano v jeseni.Sejemo jo tudi v marcu in presadimo, ko se nam ni več bati mraza. Solato (berivko, ki jo nabkamo, ko napravi par listkov) aejemo gosto, na zelo solnčne, dobro pripravljena gredice, glavnato solato pa v tople grede a!i tudi na sončno, zavetno mesto, če jo hočemo iruet! zgodaj. To sejemo ledko, da so sadike čvrste. Z nekaj lističi jo presadimo 20 do 30 cm narazen na dobro pripravljene gredice. Ponekod sejejo aolato bolj redko in jo pozneje še prepulijo. A na ta način ne napravi tako lepih glav kakor presajena. Špinača uspeva na rahli, s starim gnojem ali kompostom gnojeni zemlji. Če jo sejemo v marcu, jo že v maju lahko uporabljamo, za jesensko potrebo je pa avgustova aetev. Korenček vzkali šele v treh do štirih tednih, zato sejemo med nj&ga berivko, ki jo že porabimo, predno ae korenje razraste. Pozneje ga prepulimo, da se rastline lepše razvijejo. Isto je s feetvijo petršilja, ki je precej neobčutljiv. Za prvo rabo ga lahko pustimo čez zimo v zemlji. Zeleno pa moramo sejati v zabojčke in ne kakor petršilj in korenje, na stalno gredo. Šelu pozneje, ko ae dobro ukorenini, jo presad'mo. Rdeča pesa in redkev hofeta dobre, jeseni pognojene zemlje in zavetno, sončno lego. Grah lahko sejemo zelo zgodaj in jnu ugaja, če pognojimo grede par tednov prej s pepelom. Sejemo ga večkrat v pomladi, laliko vsake 3 do 4 tedne. Cebula mora imeti sončen kraj in jeaeni pripravljano zemljo. Najkaaneje do srede marca jo posejemo in ko ozeleni, jo prepulimo. Treba jo je pridno pleti in okopavati. Lepši pridelek dobimo, če jo sejemo v tople grede in jo aprila presadimo na vrtno gredo ter ji koreniuice priščipnemo. V zemljo pridejo samo korenine. Paradižnike aejemo v tople grede ali v zabojčke. Preaajati jili ni varno do srede maja. Ugaja jim kompoatna zemlja in južna lega. Posejemo tudi cvetice: astre ali kapucinke, petunije, cinije, fajgeljne ali šeboje, nageljne in druge. Bolje pa je eejati seme v lončke in tople grede ter pozneje presaditi. Spomladi je treba tudi sobne rastlrine presaditi. Rabijo novo prst in večje lončke. Korenin ne šeipljemo, razen če so bolne. Nove lonce par ur namakamo, stare umijemo in oaušimo. Na dnu lončka damo črepinjo, nato nekaj dobrega govejega, konjskega ali kurjega gnoja, prat \n nato cvetico, ki ne ame prit; pregloboko. Dosujemo prsti in jo pritian^rno okrog in okrog. Za en prst proetora v loncu pustimo za zalivanje. Pelargonije in fuksije lahko obrežemo, a veidno nad meetom, kjer odganjajo, da se rana hitro zaceli. Nekaj o kokošib. Vsaki gospodiiiiji je lahko njona koTiošja družinica v veselje. Maraikak dinar ji prineae, ko ga morda najbolj potrebuje. Razen tega pa ima okusno meso, jajca in še perje za lastno uporabo. Zato je dobro, da se vsaka gospodinja zanima za kokošjerejo, ker le potem bo dosegla uspehe s svojim delom. Niso namreč vse kokoši enake. Ene nam dajo okusno meso, a so slabe jajčarice, ilruge obratno, nekatere pa nam nudijo oboje. Plemenskega pelelina moramo :izmenjati vsaki dve leti. Če hočemo imeti doati jajc, je treba imeli mlade, mofne živali. Skrbeti je za zgorlnjo valitev. Jajca za valjenje morajo biti od najboljših jajčaric iu ne prestara. Proslor za valjenje naj bo suh, zračen, ne premrzel an na mirncm kraju. Xad 15 jajc ne dajaj valit, ke,- jih koklja težko pokrije. Preskrbeti ji morarao tudi zadostno hrano, zlasti zrnja in včasili kaj mehkega ler dovolj avežs vode. lli-ane ni treba postaviti takoj zraven gnezda, ker je dobro, če ae žival nekoliko izprehod . V šestih dneh aa že lahko razberejo oplojena jajca. Vzemi ga iz^gnezda, ga umij v topli vodi, zbrši in obrni proti svetlobi: Če vidiš temno piko z razpredenhni žilicarai, je jajce oplojeno. Če je popolnoma prosojno, ni oplojeno in ga še lahko porabiš. Če pa ima temuo liao, a brez r>,ilic, je zarodek nepravilen. Tuko jajce začne gniti. Po treh tednih ae izvale pižčaneki. Če pa ostane še kaj jajc, za katere ne vemo, če so v njih živa bMja ali ne, jih denemo v 40n C toplo vodo. Ako je življenje v njih, se jajca premaknejo. Vzamemo jih iz vode, jih zbrižemo in narcdimo zelo previdno v jajce zarezo z nožem ter ga damo pod kokljo. Če v par dnevih ni živalice iz lupine, je aploh ne bo. Piščančke krmimo z drobtinicarai, a pšenom, z zdrobljeno pšenico, ovsom in drugim, da ae privadijo zrnja. Tudi zelenjave jim moramo dati. Pijačj, avežo vodo, damo v plitvo posodico, da ne morejo živalice utoniti. Paziti moramo tud:, da mali občutljivci ne trpe mraza in mokrote. Če je toplo in sončno, 60 lahko zunaj, kar ugodno vpliva nanje. Mo< krota in mraz jim pa seveda škodita. Ce koklja tudi ob slabem vremenu le preveč sili ven, ji damo nekaj peaka ali prsti, da lahko brska, in dovolj hrane. Ko potresamo piščančkom krmo, se kaj rade pr kradejo oslale kokoši r goate. Zato je dcbro napraviti posebne kurnlke ali primerne pletene koše, kjer mladičl je< do, a starejše ne morejo zraven. Aprilska piščeta jeseni že neso. Goepodinja mora skrbeti za dobro hrano, za enažen in d(y volj velik proator, da se živalice lahko razvi-« jajo. Le potem bo imola koristi od njih. Likanje perila. (Xadaljevanje.)' Za likanje nam služi likalnik na oglje, nat vroče železo ali na električni tok. Pri nas pride najbolj v poštev l;'kalnik z ogljem ali tudi z vročim železom. Oglje aicer ni posebno prl-c poročljivo zdravju, a je kljub temu za naša razmsre najprikladnejše. Prijetno, hitro in veliko manj utrudljivo je likanje z elektriko, ki pa precej atane in razen tega ni povsod električnega toka, da bi ae ga poslužili. Likamo na navadni mizi ali na likalni de3ki, ki mora biti pr&vlečena z mehko podlago. Pripravljena mora biti posoda z vodo in snaina krpa, da jo lahko vzamemo v roko, če j« treba. Perilo, ki ga hočemo likati, mora biti na-* vlaženo. Poškropimo ga lahko zvečer, ga trdno zložimo in zjutraj zlikamo. Vsaj nekaj ur mora biti navlaženo, da se vlaga enakomerno porazdeli. Če pa vsega perila ne moremo zlikatt hkrati, ga damo posušit, ker nam laliko vsled tega apleani. Vsak kos perila enakomerno in skrbno po^ tegnerao po nitih, predno začnemo likati. Belo pcrilo likamo na pravi atrani. Ako pa je okrašeno a kakrSnokoli vezenino, bodisi z mono-i grami ali s čim podobnim, ga obrnemo narr> br, podložimo s flanelo in zlikamo. S tem vezeni motiv lepo odtisnemo. Vsako ročno delo: prtiče, prte, vezeno telesno in poateljno perilo vedno likamo narobe. Da lepo zlikamo veze^ nino, mora biti ta zelo vlažna in likalnik vroč, vendar ne toliko, da bi žgal. Tudi čipke l-ifcamo na narobni strani, ker so potem veliko lep^ še. Treba jih je tudi dobro nategniti, a pri tera paziti, da ae ne raztrgajo. Če ae perilo vsled prevročega želcza zapall, ga hitro -izperemo z mrzlo vodo ia ga posušimo, če le mogoče na soncu. Navadne prte, prliue, brisače, robce ia podobno likama na pravi strani in zložimo tako, da so robovi drug na drugem in zaznamovan vogel na vrliu. MoSko siajco začnemo likati pri rokavili: najprej zapestje, potem rokave. Xato je na vrsti naplečje, atan, ovratn-k in oprsje. Ovratnik in oprsje likamo na pravl in na narobni strani. Kakor moSke srajce, likamo tudi ženske bluze. Žensko obleko ali krilo najlepše zlikamo na ozki likalni deski, karnor jo nataknemo. Zlikani del pomikamo po deaki od sebe. Volnene obleke likamo na pravi strani s pomočjo mokre krpe. Če ne uporabljamo krpe, ali če ]9 presuha, dobi blago blesk. Predr.o spravimo porilo v omaro, ga rnora-. mo dobro posušiti. Xato razlrgane kose razberemo ter jih zakrpamo. Vsak gumb .in tudl najmanjšo Juknjico 'e treba zažiti, predno perilj shranimo. Vsaka aama ve, kako neprijetno je šivati gumb ali krpati luknjico, ko je treba perilo oblcči. Nobena stvar pa moža tudi tako ne draži, kakor srajca ali hlače brez gurnba, zlasfci Se, če ae mu kam mudi. Zato mora vsaka skrbna žena paziti, da je y omari za perilo res vsepovsod red.