Celje - skladišče D-Per 582/1984 OBČIMA ŠENTJUR 1 ]] n 1119842566,72 COBISS o nummi wttwwtr j* glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Pred vami je slavnostna številka Utripa. Ni tolikšna kot običajno. V njej smo želeli podati trenutno stanje gospodarskega in družbenega razvoja občine Šentjur in vam posredovati najboljše želje OZD in obrtnikov ob prazniku. Uredništvo Ob občinskem prazniku Govoriti o svobodi po tolikih letih je nekaj povsem drugega kot pa to doživljati v tistem avgustovskem dnevu leta 1944 na PLANINI. Res je, da so ti pomembni zgodovinski trenutki vedno bolj oddaljeni in, da predvsem mlajši vse premalo poznajo obdobje NOB, še posebej zgodovino gibanja na našem ožjem območju. Prav zaradi teh spoznanj se sama po sebi vsiljuje primerjava med svobodo leta 1944 in njeno obletnico. Mislim, da je 40. obletnico osvoboditve PLANINE primerno obdobje, ko bi ob najrazličnejših oblikah praznovanj posvetili narodnoosvobodilnemu gibanju na KOZJANSKEM več časa in v vseh okoljih. PLANINI so bili močno ogroženi in so 18. avgusta organizirali iz ŠENTJURJA, LAŠKEGA, RADEČ, SEVNICE in KOZJEGA oboroženo hajko, ki je imela namen, da bi rešila posadko iz PLANINE. V tej akciji je okupator deloval z okoli 2000 možmi. Enote kozjanskega odreda niso uspele ustaviti sovražnika, ki je prodiral kar iz petih smeri. Nemška akcija je dosegla edini uspeh, da je »rešila« posadko iz PLANINE. To pa je pomenilo, da je PLANINA osvobojena. S to izpraznitvijo se je še bolj razširilo osvobojeno ozemlje na KOZJANSKEM. Osvobojeni so bili vsi kraji v notranjosti KOZJANSKEGA, razen KOZJEGA, PODČETRTKA, SENOVEGA in Borci v osvobojeni Planini poleti 1944 Vrsta borbenih uspehov kozjanskega odreda je v poletnih dneh leta 1944 vse bolj prisiljevala okupatorja do spoznanja, da tudi na PLANINI ne bo mogel dolgo več vzdržati. Odred, ki je bil ustanovljen 27. aprila 1944 v Sromljah je po vrsti uspešnih akcij zavzel nekaj okoliških nemških postojank. Nemci na 10. decembra 1944; vendar je pa ta prva svoboda naznanjala, da se vojna bliža koncu. Ko smo se letos na zborih občinske skupščine opredeljevali o kraju praznovanja občinskega praznika, pravzaprav nismo bili v zadregi. Vsem je bila odločitev jasna, pa čeprav takrat še nismo končno vedeli, ali bomo to proslavo lahko združili s kakšnim večjim dosežkom. Zaostrene razmere in težki pogoji za gospodarjenje, trenutno ne dovoljujejo investirati na tistih področjih, kjer občani tudi največ pričakujejo. To so komunalni in cestni objekti, kultura in morda še kaj. Vsaj še nekaj let bomo takšna vlaganja morali močno zmanjševati, pa tudi če bi bila povezana z občinskimi praznovanji. Vedno bolj bomo morali iskati nove proizvodne kapacitete, širiti obstoječe na osnovi dognanih ekonomskih efektov in na ta način praznovati na občinskih in drugih proslavah. Nekoliko drugače pa vendarle kaže obravnavati naša manjraz-vita področja, ki so bila tudi med NOB najbolj prizadeta. Nekje je bilo zapisano, da ima naša družba še dolg do tega področja. Tudi tovariš TITO je bil pred enajstimi leti takšnega mnenja, ko je obiskal mladinske delovne brigade na PLANINI. Družba se je izpolnitve tega dolga zavedala na ta način, da so bile napisane v tej smeri razne deklaracije in sklepi. Priznati moramo, da se je nekaj naredilo na tem področju, nikakor pa ne več kot drugje in, da ves čas govorimo o policentričnem razvoju in, da takšen razvoj ne uresničujemo. Ves čas smo govorili, da se morajo tudi ta področja osamosvojiti, ob tem se pa druge sredine niso na ta način razvijale ipd. Škarje solidarnosti so že skoraj zaprte. Ena od pomembnih pridobitev širše solidarnosti je prav gotovo mladinsko prostovoljno delo. Menim, da je to eden izmed najbolj zanesljivih in konkretnih virov pomoči manj razvitim, ki pa daje po izkušnjah v zadnjih letih tudi vrsto lepih uspehov. Letošnje praznovanje na PLANINI bo povezano tudi z dograditvijo in modernizacijo planinskega klanca, ter še z vrsto manjših pridobitev, ki pa so za KS PLANINA velikega pomena in so rezultat dobrega in organiziranega dela vseh dejavnikov v vodstvu KS ter v tesnem sodelovanju s krajani. Samoupravno in politično delo v tej KS lahko z gotovostjo ocenjujemo kt eno izmed najboljših in le-to je pot do hitrejšega razvoja! Peter Knez ŠMARJA. S tem se je tudi politično delovanje na tem delu SLOVENIJE močno pospešilo. Izvedene so bile volitve v okrajnih odborih in v okrajne skupščine ob zelo visoki udeležbi prebivalstva. Na PLANINI In njenem širšem področju je zaživelo povsem novo življenje, ki je trajalo do OBČINSKI PRAZNIK Skupščina občine in družbenopolitične organizacije Šentjur pri Celju vabijo na svečano sejo zborov Občinske skupščine, ki bo v nedeljo, 19. avgusta 1984, ob 14. uri, v Osnovni šoli »Kozjanskega odreda« Planina pri Sevnici i n na osrednjo svečanost ob praznovanju občinskega praznika »18. avgust«, ki bo 19. avgusta 1984, ob 15. uri, pri OŠ »Kozjanskega odreda« na Planini pri Sevnici. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter KNEZ V Vsem delovnim ljudem in občanom občine Šentjur pri Celju čestitamo ob prazniku SO, DPO, Uredništvo Osnovna šola danes in Jotri 22. junija so se zaprla šolska vrata za šolarje. Po napornem učenju so odšli na zaslužene, več kot dva meseca dolge počitnice. Za učence, ki imajo težave z učenjem, bodo nekoliko krajše, saj bodo morali že od 24. avgusta dalje k dopolnilnemu pouku. Redni pouk v šolskem letu 1984-85 pa se bo pričel 3. septembra. Pedagoški in ostali delavci v vzgoji in izobraževanju v času letnih počitnic koristijo letne dopuste, ki pa niso enako dolgi kot so počitnice za otroke. Takoj po končanem pouku morajo urediti dokumentacijo, ki je ni malo in pri- praviti različna poročila. Na šolah so med počitnicami organizirana dežurstva, kar večinoma opravljajo pedagoški delavci. 23. avgusta se začne za vse redno delo. V tem času se pripravljajo za novo šolsko leto in opravljajo dopolnilni pouk. Tehnični delavci imajo v času počitnic zelo veliko dela, zlasti še na šolah, kjer se opravljajo razna vzdrževalna dela. Počitnice so torej namenjene učencem, delavci pa v tem času koristijo le letne dopuste. Poglejmo kakšne učne uspehe so dosegli naši učenci v zadnjih petih letih. ŠOLA Šol. 1. 79/80 UČNI USPEH Šol. 1. Šol. 1. Šol. 1. 80/81 81/82 82/83 Šol. 1. 83/84 DRAMLJE 97,5 99,1 97,1 100 99,5 PONIKVA 97,8 96,8 97,5 98,6 98,7 PLANINA 96,9 97,6 98,5 98,5 97,1 DOBJE 97,7 97,8 100 93,8 98,7 SLIVNICA 96,1 97,9 97,9 98,6 98,9 LOKA 93,5 98,7 96,3 95,7 96,4 PREVORJE 96,8 100 100 92,9 91,5 ŠENTJUR 98,4 99 99,1 98,3 97,5 BLAGOVNA 100 100 100 100 100 KALOBJE 95 100 100 100 100 POPREČNO 97,3 98,4 98,4 98,3 97,97 REGIJA 98,1 98,4 98,4 98,2 ni podatka Ugotavljamo, da dosegajo vse o vključevanju učencev pc i kon- sole normalen učni uspeh tudi v čani osnovni šcfli v srednje us- primerjavi z uspehom v regiji. merjeno izobraževanje in o tem, V šolskem letu 1983/84 so naši .kakšen uspeh dosegajo. šolski svetovalni delavci (peda- Podatki so obdelani za prvo gog, psiholog in socialni delavec) polletje šolskega leta 1983/84 in prvič izdelali natančnejšo analizo so naslednji: OSNOVNA ŠOLSKO LETO 1983/84 ŠOLA % učenčev Poprečna ocena spl. uspeha 1 2 3 4 5 6 7 8 DRAMLJE 65,4 23,1 11,5 100 % 77 % 3,7 2,6 1,1 PLANINA 74,0 19,5 6,5 100 % 83,3 % 3,9 2,8 1,1 PONIKVA 90,2 4,9 4,9 100 % 78,4 % 3,9 2,6 1,3 SLIVNICA 75,0 20,0 5,0 100 % 80,5 % 3,6 2,4 1,2 ŠENTJUR 92,2 2,6 5,2 100 % . 74,2 % 3,3 2,5 0,8 SKUPAJ REGIJA 79,4 14 6,6 100 % 78,8 % 67,0 !% 3,7 2,6 1,1 1 vključ. v Ul 2 so se zaposlili 3 ostali doma 4 Učni uspeh 8. r. 5 Učni uspeh I. poli. Ul 6 8. raz. 7 I. poli. Ul 8 Razlika Podatki kažejo, da se je približno 80 % učencev po končani osnovni. šoli vključilo v srednje usmerjeno izobraževanje, 14 % se jih je zaposlilo, 6,6 % pa jih je ostalo doma. Če primerjamo podatke s celjsko regijo, ugotavljamo, da se naših učencev po končani osnovni šoli manj vključuje v srednje usmerjeno izobraževanje kot v regiji in da se jih več zaposli, oziroma jih več ostane doma na kmetiji. Povedati pa moramo, da naši učenci dosegajo v srednjem usmerjenem izobraževanju bdi j še učne uspehe kot jih dosegajo v poprečju učenci v regiji. Ugotavljamo tudi, da ni bistvenih odstopanj med šolami, kar moramo posebej poudariti, ker se včasih pojavlja mnenje, da nekatere osnovne šole v naši delovni organizaciji slabše pripra- vijo učence za nadaljnje šolanje. Tako mnenje je poleg ostalega pripomoglo, da nismo speljali spremembe šolskih okolišev med OS Dramlje in OS Šentjur. Izobraževalna skupnost pa bo morala kljub pomanjkanju sredstev sprejeti dražjo rešitev, to je povečanje števila oddelkov na OS Šentjur ter stroške za pridobitev novih prostorov za pouk na tej šoli. V šolskem letu 1983/84 se je začel uvajati prenovljen predmetnik in učni načrt za prvi, drugi in tretji razred, za ostale ljen do šolskega leta 1986/87. razrede pa bo postopoma uveljav-Prenovljeni učni načrti prinašajo nekatere novosti, kot so kul-delovne akcije, proizvodno in turni dnevi, naravoslovni dnevi, drugo družbeno potrebno delo in večji poudarek na interesnih dejavnostih. Zgoraj naštete dejavnosti so sicer osnovne šole opravljale že pred sprejetjem novega učnega načrta, vendar ne tako načrtno in obvezno, kot bodo morale to opravljati v bodoče. Interesne dejavnosti so v prenovljenem učnem načrtu natančneje opredeljene in zajemajo na- slednja področja: proizvodno- tehnično, naravoslovno-matema-tično, kultumo-umetniško, teles-nokulturno, družbeno-ekonomsko in obrambno-varstveno. Za tako široko področje interesnih dejavnosti na šolah ni usposobljenih ljudi, zato bo treba poiskati pomoč v svojem okolju, kjer šole delujejo, posebej še v združenem delu, in pridobiti mentorje tako za izvajanje nekaterih interesnih dejavnosti kakor tudi za izvajanje proizvodnega dela, delovnih akcij in drugega družbeno potrebnega dela. Podružbljanje piranje šole okolju in povečeva-vzgoje in izobraževanja, to je od-nje skrbi okolja za vzgojo in izobraževanje, bo moralo hitreje napredovati, da bomo lahko izvajali vzgojno izobraževalne naloge, ki stojijo pred osnovno šolo. M. J. Delovanje SZDL in društev V zadnjem obdobju dobiva SZDL vedno večje naloge na področju spremljanaj in izvajanja gospodarske stabilizacije. Zaradi tega mora biti povezana z vsemi svojimi frontnimi deli — zvezo komunistov, sindikatom, borci in mladino. Skupaj izvajamo zastavljene naloge po programskih nalogah, kakor tudi sprotno rešujemo naloge, ki nastopajo v določenem obdobju. Aktivnosti izvajamo skupno z dogovarjanjem in akcijo v svojih sredinah, ker le tako lahko člani posameznih družbenopolitičnih organizacij aktivno sodelujejo na svojem področju, kakor tudi v krajevni skupnosti. Vsaka družbenopolitična organizacija ima svoj program dela in svoje naloge, katere izvaja preko članstva v osnovnih organizacijah, preko komisij in drugih organov v okviru celotne občine. SZDL je v tem letu imela nekaj aktivnosti posebnega pomena za vse delovne ljudi in občane — poleg svojih rednih vsakodnevnih nalog. Omenimo samo ovlitve v organe skupščine in samoupravne interesne skupnosti, ki so bile opravljene v spomladanskih mesecih. Poleg tega smo sodelovali z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami pri njihovih letnih konferencah, ker so le-te bile tudi volilne. Bili smo organizatorji občinske proslave ob dnevu osvobodilne fronte in prvem maju skupaj s sindikatom ter organizatorji občinskega tekmovanja »mladi v SLO in DS«. Z ZSMS sodelujemo pri vseh aktivnostih, kjer je naša pomoč potrebna. Letos smo nekaj več časa posvetili pripravi delovne akcije »Kozjansko 84« v naši občini. Seveda pa je mladina na svojem področju imela veliko dela — letna volilno-programska konferenca ter priprava brigade »Miloš Zidanšek«. Mladino v občini je prizadela težka nesreča ob dnevu mladosti, ki se pozna tudi pri njihovih aktivnostih. Delovanje društev in drugih družbenih organizacij v občini je dobro. S tem pa ne smemo biti zadovoljni, ker bi lahko na ta način naredili veliko več. Ena izmed naj bdi j akitvnih društev so gasilska društva, ki so delovna v vseh krajevnih skupnostih. Poleg svojega rednega dela, ki ga opravljajo, sodelujejo pri različnih drugih aktivnostih kot NNNP. Seveda pa so ob rdečem petelinu vedno pripravljeni na akcijo. Aktivnost prosvetnih društev v KS so različne. Eno najbolj aktivnih društev je Dobje, ki ima že dolgoletno tradicijo svojega delovanja. Športna društva in TVD Partizan v posameznih sredinah delujejo po zagnanosti članov v teh sredinah. Člani posameznih aktvnosti sodelujejo v tekmovalnih ligah. Posebno aktivnost je pokazala kolesarska sekcija v Šentjurju, ki je letos obiskala pobrateno občino Užička Požega v Srbiji. Rdeči križ kot humanitarna organizacija ima naloge posebnega pomena. Krvodajalska akcija v občini bi lahko bila še boljša z nekoliko več propagande ter posredovanjem aktivistov po krajevnih skupnostih. Poleg teh organizacij in društev v občini delujejo še lovske družine, društva prijateljev mladine, turistična društva, društvo upokojencev, društvo telesnih invalidov, društvo finančnih delavcev, planinsko društvo, šahovsko društvo, čebelarsko društvo, ki opravljajo naloge širšega družbenega pomena. Zato bomo v jesenskem času preko SZDL namenili več pozornosti delu teh društev. V kratkem pregledu smo želeli seznaniti naše delovne ljudi in občane z dejavnostjo SZDL in društev. Seveda vseh aktivnosti ne moremo napisati, prav pa bi bilo, da se posamezna društva širše predstavijo v ostalih številkah našega glasila Utrip. Le tako bomo seznanjeni z njihovo aktivnostjo ter z možnostmi vključevanja. OK SZDL AUREA CELJE Kersnikova 17 Izdelujemo vse vrste kovinske galanterije • značke, obeske, pokale, žare, embleme plakete • srebrne kontakte • galvanske storitve iskreno čestita ob prazniku TRGOVSKO PROIZVAJALNO PODJETJE Kmetijstvo je še vedno pomembno za celovit razvoj občine Težko bi našli planski dokument, resolucijo ali usmeritev DPO, kjer ne bi bila zapisana obveznost do pospešenega razvoja kmetijstva, obveznost za večjo proizvodnjo hrane za domače potrebe in izvoz. Povsod terjamo večjo uporabo umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, boljše krmiljenje živali, terjamo večji delež pšenice, sladkorne peseinindustrijskih rastlin. Nepoučen bralec si utegne zaradi tega ustvariti vtis, da imamo v naši družbi na eni strani tiste, ki zahtevajo več in cenejše hrane, na drugi strani pa nas kmetijce oziroma kmete, ki se tem zahtevam upiramo. Stvar seveda ni tako preprosta, da bi jo lahko reševali le s političnimi opredelitvami, dekreti, setvenimi načrti. Tako kot povsod tudi v kmetijstvu vladajo srokovne in ekonomske zakonitosti. Dohodek je tudi tu še vedno merilo pri odločanju o vrsti proizvodnje in njenih intenzivnosti. Tako je bilo in tako tudi bo. Zato bi bil že čas, da bi se vsi skupaj, predvsem pa pristojni organi, posvetili oblikovanju in izvajanju takšne stabilne ekonomske (kmetijske) politike, ki bo proizvajalce ekonomsko spodbujala' proizvajati tisto ini toliko, kolikor družba potrebuje ali pričakuje. Kmetijstvo je namreč predvsem panoga gospodarstva in ne more nositi breme izvajanja socialne politike oziroma preskrbe. Znotraj tako zastavljene politike pa čaka nas kmetijce še veliko strokovnih, organizacijskih in drugih opravil. V ustaljenih in normalnih pogojih gospodarjenja bo veliko bolj kot sedaj prišlo do izraza odgovornost za strokovnost, za večjo produktivnost in za ekonomski položaj panoge, ki jo imajo tako kmetijske delovne organizacije, veterinarji, razni strokovni zavodi, inštituti itd. Zakaj takšen uvod? Zato, ker moramo pri ocenjevanju dosežkov v kmetijstvu vedno izhajati iz dejanskih razmer in pogojev gospodarjenja. Enako velja pri sprejemanju dolgoročnih razvojnih programov. V KK se v tem času srečujemo s številnimi problemi, ki so ne glede na »prednostno dejavnost« vsaj tako zahtevni kot v katerikoli delovni organizaciji. Največji problem so gotovo izredno povečani stroški za obresti, težji pogoji za naložbe, močno se dražijo reprodukcijski materiali itd. Zavedamo se, da nam družba ne more zagotoviti optimalnih pogojev za gospodarjenje in razvoj, posebno ne v teh »stabilizacijskih« časih. To pa za nas pomeni veliko več lastnih naporov pa tudi to, da si bomo lahko začrtali nekoliko manj zahtevne planske cilje. Kljub težjim pgojem gospodarjenja pa smo delavci v KK z lastnimi napori uspeli vsaj deloma nadoknaditi učinke težjih gospodarskih razmer. Rezultati pri obsegu proizvodnje in storitev so dokaj ugodni, nekoliko manj pa finančni rezultati. V zasebnem kmetijstvu se je obseg tržne proizvodnje mleka in mesa povečal za približno 10 % glede na isto obdobje lanskega leta. Se večje je povečanje pri odkupu prašičev (cca 32 %). Ti rezultati kažejo- da kmetje dokaj dobro uresničujejo proizvodne naloge, zmanjšala pa se je tudi prodaja proizvodov mimo TOK. Temu primerno se krepi tudi medsebojno zaupanje članov TOK da svoje organizacije, kar je gotovo osnova za razvoj kmetijstva. Žal pa tudi zasebni kmetje proizvajajo v vedno težjih pogojih. Navidezno veliko povečanje cen kmetijskih pridelkov sproti poberejo še večje podražitve repromaterialov, strojev in rezervnih delov, pa tudi občutno višji davki in prispevki. To seveda ne pomeni, da se bomo predajali malodušju. Še bolj kot doslej se moramo lotiti uvajanja novih strokovnih spoznanj, iskati možnsti za večjo in cenejšo proizvodnjo. Istočasno pa bomo terjali od družbe, da zagotovi še sprejemljive pogoje kreditiranja kmetijstva, cene, ki bodo pokrile stroške proizvodnje na povprečno produktivni kmetiji, boljše pogoje gospodarjenja na hribovitem območju itd. Vse to pa lahko uspešneje dosežejo kmetje, organizirani v svoji TOK. V V tem mesecu smo začeli tudi praktično uresničevati program končjereje. Gre za 6 hlevov s skupno cca 1200 samicami. Proizvodnja bo namenjena izključno za izvoz. Trenutni izračuni kažejo, da bodo v začetku sicer določeni finančni problemi zaradi visokih obresti oziroma stroškov naložbe, kaseje pa bo ta proizvodnja lahko dajala ugodne finančne rezultate. Veliko je tudi odvisno od rejcev samih, saj gre za tehnološko zahtevno proizvodnjo. Prepričani smo, da smo izbrali takšne proizvajalce, ki bodo z doslednim delom dokazali, da je možno dosegati in presegati zastavljene tehnološke normative. Računamo tudi, da bomo to proizvodnjo razširili tudi pri drugih občanih (na ohišnicah). Tudi tu moramo zagotoviti dosledno spoštovanje tehnologije, saj v nasprotnem primeru prihaja do problemov, ki lahko odvrnejo rejce od sicer zanimive in donosne proizvodnje. V letošnjem letu (računamo tudi v bodoče) smo uspeli pridobiti del sredstev za delovanje strokovne službe iz različnih zunanjih virov (skladov), predvsem tudi iz potrošnih centrov (Celje, Ljubljana). To nekoliko izboljšuje finančni položaj TOK, po drugi strani pa nas obvezuje za večjo in stabilno preskrbo teh središč. Ugotavljamo torej, da smo uspeli doseči postopno rast tržne proizvodnje in pridobiti del sredstev za poslovanje. To je ob stalnem izboljševanju samoupravnih odnosov v TOK, kljub težkim pogojem poslovanja, solidna osnova za jutrišnji razvoj zasebnega kmetijstva v občini. V družbenem kmetijstvu že nekaj let dosegamo relativno dobre . proizvodne in finančne rezultate. V zadnjem obdobju se zaradi zastojev v izvozu ter nenormalni rasti cene krmil (koruza) zaostrujejo pogoji in rezultati pitanja goveda. Glavno breme predstavljajo obresti za obratna sredstva. Razvojne možnosti družbenega kmetijstva so dokaj omejene zaradi premajhnih kmetijskih površin. V bodoče bomo skušali odkupiti vsa zemljišča, ki bodo naprodaj, del zemljišč pa bomo skušali usposobiti v okviru ureditve voglanjske doline, ki jo načrtujemo. V TOZD Transport se že več let srečujemo z izgubo, zato je upravičena naša želja, in zahteva, da temu stanju naredimo konec. Vzrokov za izgubo je bilo več, od zmanjševanja obsega dejavnosti, cenovnih disparitet (nafta in prevozi) pa do številnih notranjih težav. Z različnimi ukrepi je kolektivu uspelo zagotoviti dovolj dela, kažejo se premiki v izboljšanju organizacije dela, produktivnosti. Po dokaj neugodnem začetku poslovnega leta so se razmere ob polletju popravile in računamo, da bo TOZD zaključila poslovno leto brez izgube. To pa je seveda najbolj odvisno od kolektiva, od uspešnega pričetka serijske proizvodnje traktorskih kabin in protipožarnih vrat ter od dobrega dela šoferjev, ki ustvarijo večino prihodka TOZD. Trgovina posluje v vedno težjih eknomskih pogojih, saj se s predpisi že vrst let zmanjšuje njen delež v prodajni ceni blaga. Zaradi tega ter zaradi težav pri dobavah nekaterih vrst blaga žal ne moremo vedno ustreči vsem kupcem. Kljub temu pa smo v zadnjem obdobju uspeli zagotoviti najvažnejše artikle za nemoteno kmetijsko proizvodnjo, pogosto tudi na račun sovlaganja (za umetna gnojila). Želimo, da bi se še poglobilo sodelovanje zasebnih kmetov ter naših poslovodij, saj bi na ta način lažje reševali probleme preskrbe, odkupa, in druge naloge. Klavnica je po uspešni izvedbi sanitarne ureditve klavne linije začela z rednim delom. Trenutno koljemo živino za domači trg iz območja Šentjurja, KZ Celje, KZ Konjice (del), ERA Titovo Velenje. V teku so tudi dela na sanaciji energetske preskrbe. Največji problem klavnice so gotovo kasnitve pri delu prihodka (izvozne spodbude), kar povzroča likvidnostne težave, večje stroške obresti ter druge posledice zaradi prikazovanja izgube med letom. Postopno se urejujejo tudi notranje rezerve, učinkovitost dela, Upoštevanje normativov pri nagrajevanju, disciplina ipd. Kaže, da je kolektiv na dobri poti k trajni ureditvi razmer, vse to pa je odvisno predvsem od tistega dela zaposlenih, ki ob svojih težavah in pravicah hočejo sprejeti tudi svoj del odgovornosti za boljše gospodarjenje. Ta kratki pregled našega gospodarjenja naj predstavlja del praznične ocene prehojene poti v preteklem letu. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo kljub težavam tudi mi prispevali svoj delež pri splošnem gospodarskem razvoju naše DPS ter odprli perspektivo zasebnim proizvajalcem ter našim delavcem. Kritični toni v začetku prispevka niso namenjeni podcenjevanju doseženega, ampak naj bi pomagali, da občani »prednostnega razvoja« kmetijstva ne bi jemali preveč dobesedno. Vse, kar dosežemo, je storjeno z velikimi napori in odrekanji. Tako bo gotovo tudi v bodoče. Kmetijski kombinat čestita ob prazniku Iz krajevnih skupnostih V vsaki številki Utripa podrobneje spregovorimo o eni naši krajevni skupnosti. Da pa bi ob občinskem prazniku dobili celovitejšo sliko o trenutnem dogajanju v občini, smo predsednike svetov KS naprosili, da nam odgovorijo na naslednja vprašanja: 1. Kaj se trenutno dogaja v KS (kaj so že in še nameravajo uresničiti od letnega programa)? 2. Kako ocenjujejo delovanje delegatov? 3. Katera društva so najbolj aktivna in kakšna je njihova dejavnost? ridol in Slivnica. Do konca leta bo največja pozornost usmerjena izgradnji prizidka OS, obnovi vodovodnega omrežja in stalni modernizaciji cest. Z delovanjem delegacij niso zadovoljni, saj ugotavljajo, da svojo zaupano vlogo opravljajo le nekateri delegati. Zato je več objektiv-' nih, a tudi subjektivnih vzrokov. Zato bo potrebno ob prihodnjih volitvah večja doslednost pri Slzbiri delegatov. Društva bi bila lahko (z izjemo nekaterih) ob svojih materialnih pogojih bolj aktivna. Vse ostale KS (predsedniki svetov KS oz. tajniki) nam svojih odgovorov niso posredovali. KS Blagovna Se vedno potekajo razgovori s Cinkamo Celje glede odprtja deponije, kar je povezano z nekaterimi investicijami: cesta Proseniško — Teharje, vodovod in -trgovinski lokal. Neovirano potekajo le dela na izgradnji doma SLO im DS, medtem ko so z izgradnjo telefonskega omrežja to -ostala dela na mrtvi točki. Komunalne probleme rešujejo krajani kar sami. KS Dobje V KS Dobje gradijo s pomočjo mladinskih delovnih brigad to pripadnikov JLA vodovod Kapsel — Dobje. Vaščani Slatine modernizirajo cesto Dobje — Presečno, kjer želij-o uvesti tudi avtobusno povezavo. Zaključna dela potekajo na izgradnji kulturnega doma -ter na obnovi mrliške vežice. to pokopališča. Delegacija za zbor KS je aktivna to deluje zadovoljivo. Z nekoliko večjimi težavami pa se srečujejo vodje delegacij za SIS družbenih dejavnosti, saj je težko določiti desegata za sej-o, ker so v večini zaposleni v neposredni proizvodnji to je zato težje dobiti zamenjavo na delovnem mestu. Za Dobje je že kar normalno, da je prosvetno društvo eno najaktivnejših. S pestrim delom se lahko pohvalita tudi Gasilsko društvo in Lovska družina Handil. KS Ponikva KS Ponikva je uspela izvesti precej zastavljenega dela: asfaltirali so cesto Ponikva — Luter-je, zgradili vodovod Ostrožno, sanirali kanalizacijo na Ponikvi, izgradili dva mosta na cesti Ponikva — Lipoglav. Gradijo še bencinsko črpalko to mrliško vežico, pripravljajo pa napeljavo telefonov v VS Luterje ta Dolgo goro ter izgradnjo družbenih stanovanj. Delegacija za zbor KS deluje dobro, kar pa ne moremo reči za druge delegacije. Eden izmed vzrokov za slabo delo je verjetno nekoordinirano sklicevanje sej skupščin posameznih SIS-ov. Dogaja se, da se mora delegacija sestajati za vsako sejo skupščine posebej. Zaradi tega so seje delegacij nesklepčne ta delegati ne prihajajo na seje skupščine SIS. Društva v KS Ponikva so delovna, ena bolj (prosvetno društvo, TVD Partizan, GD), druga manj. KS Prevorje Delo v KS Prevorje je zelo pestro: gradijo cesto Lopaca — Straška gorca, mrliško vežico skupaj z MDB pa nadaljujejo z elektrifikacijo. Delovanje delegatov ni zadovoljivo. Malo boljše je delovanje društev, predvsem gasilskega društva ta pro- svetnega društva. Najbolj od vsega se krajani željo asfaltiranja republiške ceste Gorica — Prevorje — Lesično. KS Dramlje V letu 1984 so v KS od začrtanega programa opravili modernizacijo ceste v zaselek Laze. Glede ostalih . nalog pa so opravljena pripravljalna dela (pripravljeni predračuni, soglasja, lokacijska dovoljenja). Krajani Dramelj ugotavljajo, da je delo delegatov zadovoljivo, vendar bi lahko bilo bolj učinkovito, če bi gradivo za seje prihajalo v datumskem zaporedju in pravočasno. Najbolj aktivna društva v KS so: Lovska družina, Gasilsko društvo, Planinsko društvo, še posebej pa TVD Partizan. KS Šentjur — okolica Realizacija referendumskega programa vaških skupnosti v KS Šentjur — okolica in skupnega programa KS poteka po planu. Letni plan je že Skoraj v celoti realiziran, -razen gramoza-ranja, ki pa je vezano na termine v jesenskem roku. Z delovanjem delegatskega sistema krajani niso najbolj zadovoljni. Zavedajo pa se, da je slabše delovanje v veliki meri posledica velike razvejanosti KS in manj-eš zainteresiranosti ljudi, ki se v večini poleg redne zaposlitve ukvarjajo še s kmetijstvom. V KS ne delujejo posebna društva, vendar se krajani vključujejo v društva drugih KS. KS Planina Večina aktivnosti poteka v sodelovanju z mladinskimi delovnimi brigadami. Tako poteka asfaltiranje mladinske ceste Tajhte, modernizacija električne napeljave Podvine to Hrušovje ta kanalizacija na Planini. Prav sedaj pa razširjajo muzej NOB. Pri delegatskem delovanju naletijo tudi na vrsto težav: potni stroški niso bili redno poravnani, gradivo preobširno, preveč strokovno, gradivo ne prihaja enotno, premajhna možnost vpliva na sprejete sklepe. Od društev so najbolj aktivna: Gasilsko društvo, turistično društvo, prosvetni društvi, lovska družina, aktiv kmečkih žena, društvo prijateljev mladine ta TVD Partizan. KS Slivnica Večina denarja in prizadevanj je v KS Slivnica še vedno namenjenih infrastrukturi: asfaltira se cesta Stopa — Tumo, pripravlja se izgradnja javne razsvetljave, končuje se gradnja pločnika proti osnovni šoli. Veliki napori se vlagajo v izgradnjo telefonskega omrežja v VS Pa- Ijubljanska banka Splošna banka Celje TEKOČI RAČUN POMENI PREDNOST Ena od značilnosti sodobnega človeka je nenehno gibanje, pa naj gre za poslovna potovanja, izlete, zdravljenje, počitnice ali kaj drugega. Tudi doma se skušamo izogniti prenašanju večjih vsot denarja, še bolj pomembno pa je to med bivanjem ali potovanjem po drugih krajih. Kako torej ravnati, da bo naše denarno poslovanje gospodarno, enostavno in predvsem varno? Ljubljanska banka je že pred leti uvedla tekoči račun, oziroma plačevanje s čeki. Vzrok, zakaj se vse več ljudi odloča za tekoči račun, pa je v številnih prednostih. Če delovna organizacija nakazuje osebne dohodke na hranilno knjižico, morate z nalogom za vpis v najbliž-jo enoto Ljubljanske banke, se postaviti v vrsto in čakati na vpis, šele potem lahko denar dvignete. Pri tekočem računu pa je vse bolj preprosto, saj nam delovna organizacija avtomatično nakazuje prejemke na vaš račun, poskrbeti morate le, da imate pri sebi čeke in že lahko začnete porabljati svoj denar. Pot je krajša in prihranek časa očiten. Če denarja ne porabite v celoti, ostaja na vašem tekočem računu. Banka obrestuje sredstva na vašem tekočem računu po veljavni obrestni meri 7,5 %. PRAVILA ZA POSLOVANJE S TEKOČIM RAČUNOM Imetnik tekočega računa dobi deset, po potrebi tudi več čekov. Tako ima pri sebi pravzaprav 60.000,00 din, saj lahko vsak trenutek izpolni toliko čekov od 100,00 do 6.000,00 din, kolikor kritja ima na svojem tekočem računu. V enoti banke, ki vodi vaš tekoči račun, pa vam izplačajo gotovino na en ček v neomejenem znesku, vendar le v okviru razpoložljivih sredstev. Čeka brez kritja lastnik ne more izdati. 1. Ob izstavitvi čeka izpolnite tudi talon, ki vam Služi za vodenje evidence na tekočem računu. 2. Izpisek, ki ga prejmete po pošti, je evidenca, ki jo za vas vodi banka in s katerim vskla-jate in kontrolirate porabo, dotok in stanje sredstev na vašem tekočem računu z EVIDENCO, KI JO VODITE TUDI SAMI. 3. Pri izpolnjevanju čeka morate obvezno napisati: — kraj in datum izstavitve, — znesek s številko in z besedo, — besedi »meni osebno« (pri dvigu gotovine) ali ime in priimek upravičenca oziroma naziv organizacije — prejemnika čeka. Ček morate izpolniti čitljivo, na njem ne smete ničesar pripisati ali radirati. Podpisati ga morate enako, kot ste podpisali čekovno karto. V vsaki enoti LB pa vam bodo postregli še s podrobnejšimi informacijami, ki jih brez strahu zahtevajte. Pravilno izpolnjeni ček je vedno denar, pa naj gre za plačilo družbenemu ali privatnemu sektorju. ANICA HVALC TRGOVINA »PRI BELOKRAJNKI« MAKSIMILJAN HVALC GOSTILNA — ČRNOLICA Vsem občanom iskreno čestitata Področje skupne porabe Prav je, da v teh prazničnih dneh, ko v naši občini seštevamo rezultate dela in prizadevanj naših delovnih ljudi, na kratko strnemo tudi rezultate, ki so doseženi na področjih, ki pokrivajo samoupravne interesne skupnosti. Spričo gospodarskih težav s katerimi se otepamo že vrsto let omejujemo sredstva, ki jih namenjamo za delo v teh dejavnostih. Zato so se stabilizacijska prizadevanja na teh področjih usmerila v dveh smereh dm sicer v čimvečje varčevanje pri porabi sredstev kjer je to možno in v doseganje čimboljših rezultatov z razpoložljivimi možnostmi. Prioriteta se daje razreševanju ključnih problemov, ki se v teh sredinah pojavljajo. Tako je že nekaj let zapored slabil materialni položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju do meje, ki je že resno vplivala na razpoloženje in pripravljenost za delo. V letošnjem letu je bilo zato v občinski izobraževalni skupnosti in skupnosti otroškega varstva načrtovano več sredstev za osebne dohodke. Zaradi tega so se deloma zmanjšala sredstva za kritje nujnih materialnih stroškov, za kar je bilo nujno opredeliti čimbolj načrtno porabo le-teh. Šole že nekaj let združujejo del sredstev amortizacije, s katerimi že nekaj let razrešujejo najbolj pereče probleme na šolskih objektih. V letošnjem letu je iz sredstev amortizacije in investicijskega vzdrževanja predvideno popravilo streh na objektih šol v Lokii Prevorju, Dobju in delno prekritje strehe na vrtcu v Šentjurju. Zaradi pomanjkanja kurilnega olja se je začelo pristopati k preureditvi kurilnice na trda goriva, tako se bodo letos preuredile kotlovnice na šoli v Loki ter Prevorje in v Glasbeni šoli. Ogrevanje vrtca v Šentjurju pa bomo razreševali v okviru gradnje skupne kotlovnice za stanovanjsko sosesko. Občinska izobraževalna skupnost pa je iz svojega programa namenila sredstva za preureditvene načrte kotlovnic šole na Ponikvi, Dramljah in Šentjurju. Poleg navedenih del pa bodo sredstva zadoščala le še za najnujnejše vzdrževanje. V letošnjem planu občinske izobraževalne skupnosti je tudi predviden pričetek gradnje prizidka k osnovni šoli Slivnica z zakloniščem. Upamo, da bomo v teh kljub raznim problemom in oviram le lahko začeli graditi ta prepotrebni objekt. V okviru skupnosti otroškega varstva beležimo letos lep napredek, saj smo v mesecu maju predali namenom petoddelčni vrtec na Pesnici in vanj preselili oddelke, ki so hili prej nameščeni v treh stanovanjih in na hodniku vrtca v Šentjurju. Tako je ostalo le malo prostora za vključitev novih otrok. Se pa v Vzgjno varstveni organizaciji ponovno pristopa k razreševanju notranjih delovnih in kadrovskih problemov, ki že nekaj let pretresajo delo tako sicer prizadevnega kolektiva. Prosvetna društva bodo letos bogatejša še za en kulturni objekt. Ravno v teh dneh se pripravlja za prevzem kulturni dom v Dobju, s čimer bodo izpolnjene želje ta pričakovanja vseh tistih, ki prizadevno delujejo v prosvetnem društvo »-Franc Vrunč« in seveda tudi krajanov, ki pozorno ta množično spremljajo vse kar jim njihovi kulturniki pripravijo. Nekaj sredstev se pri kulturni skupnosti namenja še za vzdrževanje drugih kulturnih domov ta ureditev dodatnih prostorov za muzejsko zbirko NOB na Planini, sicer pa se večji del sredstev namenja za dejavnost. V občinski zdravstveni skupnosti se je podobno kot v izobraževalni letos namenilo več sredstev za osebne dohodke zdravstvenih delavcev, predvsem v bolnici Celje, kjer so morali delavci na svoj težak položaj opozoriti celo s prekinitvijo dela, da je bolj zaleglo, kar pa kaže tudi na neurejene razmere znotraj te delovne organizacije. Komunalna ta cestna skupnost letošnje leto sicer ne bosta veliko prispevali k bolj prazničnemu vzdušju zaradi izvajanja sanacijskega programa diz lanskega leta, bo pa predvsem krajane Planine toliko bolj razveselilo uspešno prizadevanje občinskega izvršnega sveta za dokončno ureditev planinskega klanca. Letošnji praznik bodo bolj veselo slavili tudi gasilci, saj bodo tekom letošnjega leta bogatejši za eno avtocistemo na Planini ter eno orodno vozilo v Lokarjih, kjer je tik pred dokončanjem tudi nov gasilski dom. Stanovanjska skupnost, ki je zaradi nezainteresiranosti OZD za nakup stamovaj ustavila gradnjo 36. stanovanjskega bloka na Pesnici, bo ob prazniku izročila namenu dvostanovanjsko hišo na Ka- lobju s poslovnimi prostori za Pošto ta krajevno skupnost. V Šentjurju pa se pripravlja pričetek gradnje kotlovnice. V ostalih skupnostih delo poteka po sprejetih programih dejavnosti ponekod z večjimi drugje malo manjšimi težavami. Kljub temu se delavci, ki delamo na teh področjih prizadevamo kar največ doprinesti k našemu nadaljnjemu razvoju ta stabilizacijskim prizadevanjem. Ob našem skupnem občinskem prazniku 18. avgust čestitamo vsem uporabnikom naših storitev. B. K. zcpšcestno podjetje celje n.soi.o. Lava 42 - PP 96 - TEL. 21049 TOZD Vzdrževanje in varstvo cest (magistralnih, regionalnih, lokalnih in kategoriziranih cest) TOZD Gradnje gradnja cest, nizke gradnje TOZD Asfalt-Kamnolom pridobivanje asfaltnih mešanic in mineralnih agregatov ter betona TOZD Vzdrževanje mehanizacije DSSS — Inginering VSEM OBČANOM ŠENTJURJA CESTITA OB PRAZNIKU SOZD MERX DO POTROŠNIK TOZD PRODAJA ŠENTJUR čestita vsem občanom ob prazniku 18. avgust z željo, da bi bili še v naprej zadovoljni z nudenjem uslug v naših poslovnih enotah. zavarovalna skupnost triglav n. sol. o., LJUBLJANA OBMOČNA SKUPNOST. CELJE, n. sol. o. — 63001 Celje, ul. X|V. divizije 4 Se priporoča za sklepanje različnih oblik zavarovanj, ki nudijo skleniteljem popolno GOSPODARSKO VARNOST! Svoje usluge nudi preko sedeža delovne skupnosti v Celju, krajevnih zastopnikov in predstavništev: VELENJE, ŽALEC, ŠMARJE PRI JELŠAH, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU, SLOVENSKE KONJICE, MOZIRJE huftur Lesna industrija Šentjur pri Qelju čestita vsem občanom ob 18. avgustu O usmeritvah In načinu dela sveta občin celjskega območja Svet občin celjskega območja je skupni medobčinski organ družbenega samoupravljanja ustanoviteljev občinskih skupščin. Svet ureja zadeve (opravlja usklajevalno, usmerjevalno in posvetovalno vlogo), katere so pomembne za regijo, republiko oziroma širšo družbeno skupnost. Med zadeve skupnega pomena, katere so predmet usklajevanja in oblikovanja skupnih stališč in predlogov Sveta občin celjskega območja in katerih pogostnost obravnave je večja, sodijo predvsem naslednja vsebinska področja: družbenoekonomski in samoupravni razvoj občin celjskega območja, s poudarkom na skupnih razvojnih usmeritvah občin oz. področij. Pri usklajevanju razvojnih usmeritev določenih gospodarskih dejavnosti je v dosedanjem obdobju dana večja intenzivnost področjem kmetijstva — proizvodnji hrane, trgovini — oskrba z repromateriali in preskrba prometa in zvez, vodnemu gospodarstvu, gostinstvu in turizmu, poslovno bančni in kreditni politiki, vprašanjem razvoja malega gospodarstva, industriji — s poudarkom na ekonomskih odnosih s tujino, zagotavljanja materialnih pogojev dela, politike zaposlovanja ter kadrovsko izobrazbene kvalifikacijske krepitve v vseh sredinah združenega dela. Na področju SIS družbenih dejavnosti je večja intenzivnost pni usklajevanju nalog s področja vzgoje in izobraževanja, še posebno za srednje, višje ter visokošolske programske usmeritve, tako ha območju regije kot tudi SR Slovenije. Zajetna so usklajevanja na področju zdravstva din socialne politike. Iz naslova zdravstva se oblikujejo skupna stališča s programom hospitable in specialistične kot tudi osnovne zdravstvene dejav-onsti. Pri tem gre za oblikovanje skupnih stališč k vsebini sporazumov in elementov za pripravo sporazumov o svobodni menjavi med porabniki in izvajalci, kot tudi k finančnemu vrednotenju le-teh. Poleg tega pa je v Svetu občim vseskozi prisotna skrb in odgovornost izboljšanja pogojev dela v zdravstvu ter na tej osnova do uresničevanja dogovora o modernizaciji bolnišnice v Celju. Modernizacija bolnišnice v Celju je skupno dogovorjena prioritetna naloga občin celjskega območja in je opredeljena z dogovorom že ■ drugo srednjeročno obdobje. Predmet skupnih aktivnosti v Svetu občin so tudi ostala področja skupne porabe, ki jih zaradi omejitve sestavka ne razčlenjujemo. Prisotne so številne aktivnosti v zvezi z usklajevanjem splošne porabe tako z vidika skupnih malog kot tudi potrebnih sredstev za delo. V tem sklopu so razprave predvsem naravnane na razreševanje skupnih vprašanj, tako v korist upravnih organov in DPO, kot tudi raznih institucij medobčinskega in regijskega pomena. Iz naslova institucij regijskega pomena je v Svetu občin ter organih sveta večja intenziteta posvečena pravosodnim institucijam. — od Temeljnega sodišča, Sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja, javnega tožilstva, javnega pravobranilstva, kot tudi delovanja Zgodovinskega arhiva, Zavoda za spomeniško varstvo, Pokrajinskega muzeja, delovanju medobčinskih inšpekcijskih služb, idr. V svetu občan se oblikujejo skupna stališča do usklajevanja davčne in prispevne politike, politike do varstva okolja, urbanizma, komunalnega gospodarstva, prostorskega planiranja, energetike, preskrbe, PTT dejavnosti idr. Iz naslova komunalnega gospodarstva in delovanja krajevnih skupnosti ter za naloge SLO so za območje celjske regije opredeljene nekatere skupne obveznosti in naloge v tako imenovanem domicilnem družbenem dogovoru ali domicilnem usmerjanju deila sredstev ustvarjenih po delavcih iz dnevne migracije med občinami celjskega Območja. O navedenih ter mnogih drugih vsebinskih nalogah pomembnih za več občin oziroma za regijo se odvijajo procesi usklajevanja, oblikovanja skupnih stališč tako na sejah Sveta občin kot tudi v organih oziroma koordinacijskih odborih, ki so oblikovani za posamezna vsehinska področja. Ti organi so delegatsko sestavljeni tako, da ima v Svetu občin celjskega območja vsaka občina po 3 v organih Sveta pa po eno delegatsko mestò. Poleg delegatov (cij) občin pri delu Sveta oz. organov Sveta občin aktivno sodelujejo tudi predstavniki medobčinskih DPO, bank, MGZ, SDK, Zavarovalne skupnosti, SOZD, oz. regijskih organizacij in institucij na vsebinskih področjih, ki so predmet razprave v Svetu. To pa je tudi pogoj za usklajeno, koordinativno delo teh organizacij in institucij na zastavljenih skupnih nalogah. Z vidika vertikalne povezave regije z republiškimi organi pa imajo pomembno mesto in vlogo dellegati Sveta občin v komisijah do odborih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, pa tudi v Skupnosti slovenskih občin. Takšen pristop je prav gotovo osnova za pravočasno in kvalitetno oblikovanje skupnih stališč in predlogov razreševanja zastavljene in odprte problematike na eni strani, na drugi strani pa ima ta način kolektivnega skupnega usklajevanja in oblikovanja stališč ter predlogov tudi pomembno vlogo pri uresničevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja v samoupravni praksi. Učinkovitost in kvaliteta dela Sveta občin je prav gotovo v neposredni zvezi z aktivno in ustvarjalno vlogo delegatov in delegacij občinskih skupščin in drugih organizacij ter skupnosti pri oblikovanju skupne politike in še posebno pri uresničevanju dogovorjenih stališč ter usmeritev. Delovnim ljudem in občanom občine Šentjur pri Celju čestita- mo k prazniku občine 18. avgustu. Sekretar Sveta občin celjskega območja Ludvik Mastnak tovarna konfekcijskih in športnih izdelkov ceije toper Tovarna konfekcijskih in športnih izdelkov TOPER CELJE Proizvodni program: — oblačila za smučanje — oblačila za planinarjenje — oblačila za kolesarjenje , — oblačila za tenis — oblačila za prosti čas TOZD Konfekcija »MODA« Šentjur Proizvaja: — oblačila za prosti čas (srajce, pižame) Obrat Dobrina Proizvaja: — oblačila za prosti čas (majice, pižame) — pletilni program (elastični materiali za smučarske hlače) TOZD Konfekcija »ELEGANT« Šentjur Proizvaja: — oblačila za smučanje (bunde, brezrokavniki, ogrevalne hlače) — oblačila za planinarjenje (pumparice, anoraki) — oblačila za tenis (hlače) — oblačila za prosti čas (hlače, jakne) Industrijska prodajalna: prodaja konfekcijskih in športnih izdelkov iz programa DO Toper. Delavci »MODE« in »ELEGANTA« se pridružujejo čestitkam ob praznovanzu občinskega praznika. 63001 CELJE -JUGOSLAVIJA Ipavčeva ulica 18 Poštni predal 51 Telex: 33548 YU ETOL Žiro račun: 50700-601-10168 TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OLJ Proizvaja in nudi Arome, paste, baze sadnih koncentratov za brezalkoholne in alkoholne pijače, sirupe za konditorske proizvode, jogurte, sladolede, pudinge in tobak Arome za živinska krmila Barve za živilsko industrijo Začimbne ekstrakte in mešanice za mesno in konzervno industrijo, gotova jedila, juhe, aromatiziran j e kisa Eterična olja, destilate in ekstrakte aromatskih rastlin in sadja Perfemske kompozicije za detergente ter milno in kozmetično industrijo Pet let obrtnega združenja Minilo je že pet let, odkar je bila na ustanovnem zboru ustanovljena organizacija, ki povezuje obrtnike vseh strok in poklicev, gostince, avtoprevoznike ter obrtnike, ki opravljajo zemeljska gradbena dela. Ustanovitev združenja je narekoval obrtni zakon, ki določa, da se vsi redni obrtniki združujejo v organizacijo — OBRTNO ZDRUŽENJE. Ustanovljena je bila tudi strokovna služba združenja, ki ima sedež v stavbi na Titovem trgu št. 2 v Šentjurju. Menimo, da je v zadnjem času naša organizacija že dobro znana, saj se na združenje obrača z raznimi problemi vedno večje šte-vlio obrtnikov, pa tudi tistih, ki to želijo postati. To pa pomeni, da so naši člani, pa tudi drugi, spoznali, da se organizirano lažje rešujejo problemi, s katerimi kot posamezniki ne bi prodrli. Združenje skrbi za strokovni in gospodarski napredek samostojnega osebnega dela na območju občine Šentjur ter za njegov skladen razvoj in vključitev v gospodarska gibanja. Pri tem uspešno sodeluje z občinsko skupščino in ostalimi organizacijami v občini, navzven pa se povezuje preko Zveze obrtnih združenj Slovenije. Med najpomembnejšimi aktivnosti v delovanju združenja naj omenimo vključitev v prizadevanja za razširitev obstoječih obratovalnic in ustanavljanje novih, skrb za pridobivanje poslovnih prostorov za obrtne delavnice, dopolnilno izobraževanje nosilcev obrti in pri njih zaposlenih delavcev. . Obrtno združenje s svojimi člani vsako leto sodeluje na obrtnem sejmu v Celju, sejmu domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu, v lanskem letu pa smo proizvode šentjurskega obrtnika našli tudi na razstavnem prostoru sejma obrti v Grazu. Preko sekcij, ki delujejo v okviru združenja, si prizadevamo reševati tiste specifične probleme, ki zadevajo posamezne vrste dejavnosti, kot so npr. usklajevanje cen, dobava repromateriala itd. V cilju boljšega in uspešnejšega poslovanja samostojnih obrtnikov «druženje v zadnjem času razmišlja o ustanovitvi obrtne zadruge v občini ali vsaj enote za kooperacijo z obrtniki. Za področje avtoprevozništva in strojnih zemeljskih del so v teku dogovori o ustanovitvi posebne enote v okviru Kmetijskega kombinata, TOZD Transport. Nadalje obrtno združenje sodeluje pri oblikovanju kreditne politike in skuša posredovati za dosego čim ugodnejših pgojev pri pridobivanju kreditov za nakup osnovnih sredstev in opreme, gradnjo poslovnih prostorov in nabavo repromateriala. Obrtno združenje se vključuje v razpravo o dokumentih, ki urejajo davčni sistem in to na občinskem, regijskem in republiškem nivoju. Obrtno združenje pa skrbi tudi za letni in zadnje leto tudi zimski oddih svojih članov, saj je letovalo v eni sezoni v organizaciji združenja od 25 do 35 članov s svojimi družinami. Poskrbljeno je tudi za rekreacijo, razna športna in družabna srečanja. Poleg tega pa se združenje vsako leto spomni tudi obrtnikov v pokoju. Nadaljevanje prej naštetih nalog in vrsta novih čaka združenje tudi v bodoče. Stremeti moramo, da jih bomo čim uspešneje reševali, da tako opravičimo zaupanje svojih članov in širše družbe. Problematika nadaljnega razvoja obrti v občini Drobnemu gospodarstvu oz. zasebni obrti pripisujemo v zadnjem času vedno večji pomen. Ugotavljamo, da je obrt pomemben činitelj za dopolnjevanje dejavnosti OZD in za zadovoljevanje potreb občanov. Kljub vsemu pa so realne možnosti za razvoj obrti majhne. Zaostrena gospodarska situacija je zajela tudi obrtništvo. Ob tem pa obstojajo še drugi zavorni momenti, ki preprečujejo razširitev obstoječih obratovalnic in odpiranje novih. Ti so predvsem: zastarela oprema, zaradi nizkih amortizacijskih stopenj majhne možnosti za nabavo nove opreme, nizki uvozni limiti, vedno slabši kreditni pogoji, težave pri nabavi repromateriala, v precejšnji meri pa tudi nestimulativna davčna politika. Med občutne probleme, ki tarejo obrtništvo, štejemo tudi onemogočeno možnost devizne participacije, čeprav se obrtnikovi izdelki posredno izvažajo. Na ta način bi namreč obrtniki lahko pridobili dragocene devize za nabavo potrebnega materiala, novih strojev idr. Poleg tega obrtnike moti dejstvo, da nikakor ni mogoče izenačiti samostojnega osebnega dela z združenim delom in to v pogledu zagotovitve plačilnega roka, plačevanja pro-' metnega davka pri nabavi materiala za reprodukcijo, osebnih dohodkov nosilcev obrti in še bi lahko naštevali. Da je temu res tako, kažejo podatki o številu obratovalnic, ki zadnja leta v šentjurski občini komaj opazno narašča. Število zaposlenih v obrti je naraščalo le do leta 1980, nakar je pričelo padati kljub vedno večji brezposelnosti in na drugi strani velikim možnostim zaposlovanja v obrti. Z letom 1980 je padel tudi interes za usposabljanje mladih kadrov, tako da v naslednjem letu v občini nismo imeli niti enega učenca — štipendista. Dohodek, ustvarjen v obratovalnicah samostojnih obrtnikov, sicer iz leta v leto narašča, zmanjšuje pa se ostanek dohodka spričo vedno večjih obratovalnih stroškov. Prednje ovire bo potrebno zmanjšati, če že ne v celoti odpraviti, da bi tako ustvarili možnosti za pospešen razvoj malega gospodarstva, kar je naša skupna naloga in to tem bolj, ker so te že velike možnosti povečanja proizvodnje in zaposlitve delavcev. JOŽE OSET ORODJARSTVO Črnolica 43 ŠENTJUR izreka iskrene čestitke mesnica in delikatesa C ne n Kate san mk milico klanjšek Efenkova 1 63230 Šentjur pri Celju telefon: 063/741-460 čestita ob prazniku INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA TOVORNIK 63213 GROBELNO, Stopče čestita ob prazniku občine iskreno čestita cc CINKARNA Vsem delovnim ljudem in občanom občine Šentjur pri Celju čestitamo ob prazniku Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 18. avgustu * . Tovarna kovinskih izdelkov in opreme 63230 Šentjur pri Celju H TOZD CEVARNA: TOZD OPREMA: DS SKUPNE SLUŽBE: cilpos SOZD Merx i ZA VAŠ AVTOMOBIL ZASTAVA JE PRAVI SERVIS ZASTAVA „AVTO CELJE” CELJE, IPAVČEVA 21 Telefoni: (063) 236-50 ali 282-84 VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ AVTOMOBIL, VAM „AVTO CELJE” CELJE NUDI V PRODAJALNAH: CELJE, LJUBLJANSKA 11 CELJE, IPAVČEVA 21 ŠENTJUR,OROŽNOVA 8 RADEČE, TITOVA 29 VELENJE, PARTIZANSKA 3 ŽALEC, CANKARJEVA 7 DRAGO SIVKA KLJUČAVNIČARSTVO Ul. 14. divizije 25 ŠENTJUR b KOI»! komunalno obrtno podjetje 63230 Šentjur pri celju iskrene čestitke tovarna lahke obutve 63230 Šentjur pri celju veliko delovnih uspehov in čestitke ob prazniku ČESTITAMO ! Avto Celje RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA 63220 S TO RE % ZSMS IUR PRI CELJU BRIGADIRJI M D A MILOS ZIDANŠEK Čestitamo ob prazniku IN VABIMO MLADE V SVOJE VRSTE! Gasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni uredrđk Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOSEK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Hiacinta SUMER, Mirko ČANDER; lektorstvo — Danica HERIC. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 74-1-286, 741-002, i. rac. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcijat Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.