Sovraštvo do Nemcev. (Konec iz štv. 10.) Nič bi, meaimo, ae bilo lepae, kakor to, da bi ae mi med aeboj zbogali, to je, da bi Nemci ia iSloveaei ae delali med seboj razločka, kar ae tiče krvi. Tako bi si bili vai edaaki, kar zadeva jezik ia aploh reči, ki ae gredo aa oaebo, ampak aa celo akupiao prebivalcev eaega kraja ali eae dežele, tedaj na Nemce ia Sloveace. V tem bi ne bilo goapoda, ae blapca, ampak Nemec ia Sloveaec bi ai bila brata, ae pa Nemec gospod ia Sloveaec hlapec Neaica. To bi bilo aaravao ia aikomur bi v tem ae bilo krivice. To čemo mi ia aa to delamo, kar je v naši moči. Se vŁ, da bi še tudi tedaj ae bilo  brez vaega prepira, toda brez velicih težav bi se taki prepiri poravaali ia to bi bilo delo aaše goaposke. Ali pa je sedaj tako ? Ne, do tega še maajka veliko. Nemec ia Sloveaec ai pri aas, v aašib deželab, še ae atojita vštric, ampak dragi pred drugirn, edea s klobukom na glavi, drugi a klobukom v roci — goapod in blapec, tako ai atojita Nemec ia Sloveaec aaaproti. Ia to je že atara ia dolga navada, ali pravica to ai. Ne tčrja tega ae božja, ne tlo veška postava, in je, lehko reeemo, to celo zoper poatave — vaaj aa papirji — v aašem ceaaratvu Eaake ao obeh dolžnosti ia torej naj bodo tudi ajiju pravice eaake! To tžrja zdrava pamet ia zoper to ae more airiče kaj reči, vsaj dokler še koče, da ae mu ae odreče pravica na to, da je v njegovi glavi še va3 v redu. To, da je alov. ljudstva v primeri z aemškim, kar ga je v svetu, le malo število ali to, da aimamo toliko kajig v sloveaskem, kolikor jih je v aemškem jeziku, — to ae zaleže v našem vprašaaji čisto aič, saj tu ae hodi za nemško Ijudatvo sploh, ampak samo za to, kar ga živi tukaj med aami. Nihče pa ae more reči. da je tega pri aas toliko, da se naj skrije pred njiiu alov. ljudstvo! Za več ali maaj bukev tudi ai vprašaaje, mi ae zavidamo aemšk. ljudstva za to, da jib iaia veliko, čemo pa, da oao ae brani aam, da jih dpbomo in tacih, ki nam bodo v resaici v korafc, ae pa, kakor je veliko nemškib, le aa šj6^b bralcem. Kakor pravimo, za vae to pa nl*5ypraša vaakdaaje življersje, v ajem gre za rJolžaoati in pravyce, za ,,daj in tčrjaj". Za ;,s>rijca v Ameriki" ali na Schillerja v Weimarji ne damo aičesar, dokler ga ae vidimo pred aeboj na slov. zemlji. Vaakdaaje življeaje se zmeai za aju malo ia čemu tudi? Koristi, take, da jo človek prinie, aima od njiju aihče ia ne pozna ju ne želodec, ne davkar. Ako pa zadovolji človek v uaših daeh leoaa, lebko je vesel, saj ga staae pač dovolj trnda in ai mu treba, da še aosi jarem, ki ga ovira v vsem, kar počeaja. Tak jarem paje za slov. ljudstvo, aaj reče kdo, kar mu drago vsiljevaaje nemščiae ali italijanščiae ia to aa lastai njepvi zemlji. Če se torej otresa tega jarma, je-li to potlej sovraštvo. pritiskaaje Nemcev? Kdor živi med slov. ljudatvom ia še bolj, kdor živi od slov. ljudstva, ajemu pač kaže, da spoštuje njegove 8vetinje, sv. vero. slov. jezik ia lepe aavade. nikar pa da terja, aaj se slov. ljudatvo prevrže ajemu aa Ijubo v aemškutarja ali v lahoaa ali še mora biti celo v lutrovca. Kdor terja to od alov. ljudatva tak je v resaici ajerau velik aovražaik ia zasluži, da ga slov. ljudstvo vdari po prstih. kedar jih vtika v ajegove svetiaje. S"daj še iraamo tacib l.judi med aami ia pošteai Nemec se jih aramuje ter ae mara za ajih društvo To tudi vedo ti ljudje, ia aaj v aemškem Ijudstvu premamijo pošteajake, za.to se upije sedaj od ajih, da je nemštvo v aevaraoati ter da je slov. ljudstvo vse polao aovraštva do Nemcev. Veliko teh kritačev ai ravao, toda ajih gla8 je močaa ia ponavlja ae njih apitje na vseh straačh, v listib, v druatvih. zastopih, kaj čuda, če kje ae omami nazadaje še tudi aašib aemških pošteajakov! Pilat je svoje dai dobro vedel, da ni bil Kristus aičesar kriv, kar se mu je očitalo, toda vedai klic: križaj ga! — ta ga je premamil ia zato ga je prepustil judom v križaaje. Mi imamo v tem le eao tolažbo, v tem, da ima laž kratke aoge ia da je resaica močaeja od laži. Slov. ljudstvo ae sovraži aikogar, aajmaaj pa pošteaih Nemcev ia torej pričakuje lebko od ajib, da posvetijo ti kedaj sami kričačem, ki tako hudo grde pošteao ime Nemcev ter jih potiaaejo, kjer je aj"ih mesto, — v kot. Prej ali slej izgodi se to gotovo ia tedaj bode za aaa ia za aje, za aemško ia sloveaako ljudstvo vesela sprava — častuo ustajeaje.