^5,*. m,s Vojni spomini. (Napisal JanuS Golec.) (Dalje.) Nisem se pustil dolgo prositi, ker je itak tudi meni silil žolč do grla. Smuknil sem v hla5e in iskal dolgo kakega za udariti pripraivnega t.mra]kla. Po naključju sem otipal v kot postavljeno polkavnikovo zvesto družico, na koncu pošteno okovano pajieo, že ni bolje — batino. Tako oborožen sem stopil na dvorlšče v lunin svit, v katerega se je zaganjal razvajeni pesun s tako spanj« odganjajožim: aiv—u—u! Ko j« pa zapar zil mene z batino^ je trenutno prekinil svojo godbo, veriga je zarožljala in kosraatin me je prav nedolžuo pogiettoval iz svoje bišice, Ze so me jeli obsipovati žarki sočutja pri pogledu na plabo žival, a n«kaj mi je šepnilo: Nocoj ali pa nikoli! Moftno sem potegnil za verigo in pes je prisiljen stopil iz svojega brloga. Cul se je Svist batn-o po zraku in parkrat ]• pošteio padlo po nočn«m godcn. Nisem se ogledal po dobro odmerjenih udarcili, ali j« p«s smuknil nazaj t bišlco ali je obležal omamlj«B pred stanom. Toliko pa vem, da, ko sem postavil polkornikovo ptlico v kot, j« bila »nogo krajša rego takrat, ko sem jo bil v«l v rok«. Tisto noi se kiižek ni t«C oglasil in oba s Franolo« «Ta dobro spibL Oosped polkomlK jt po navai* T<lit» popr«j« vsttfa! i« «• p«cW a palieo v roki krog voja^nic tot rni drugi. Predramil me j« drugega jutra rjegov zeIn glasui: ^Justo, ti mrcina, kdo mi jt odlomil tako velik kos palice?" Nedolžni Justo, sluga oberstov, pa je zmedeno g!ed,al palico in gospoda in skomignil s plaliim: »Gospod, bogzna." Stari pa se ni zadovoljil s tem splošnim odgovorom in Je Justu trdo zabičal, da s krivcem mora na dan, če ne, bode na njemu zlomil še ostali delec batine. Francl je kihal smeha pod ojdejo, meui pa ni bilo za smeh, ker se mi je smilil ubogi Justo in drugič, ustrašil sem se že vna.prej porciie dobrih ter svarilnih naukov, ki mi jih bode oberst zabil v uišesa, ako mu odkrijem svojo krivdo. Taisto predpoldne sva šla s Franclom na pivo in pozabil sera na Justa in zlomljeno pa.lico. Ravno ojioldno stopim ni6 hudega sluteč na dvorišče n*žsga stanu in doigral se mi je pred očmi in ušesi mvčen prizor, ki mi j« poklicall v lahkomi&ljeni spomin zbitega psa in zlomlieno palico. Pred pasjo hišico je stal sam gospod oberst in obe ženici, Jpdna je rdržar In v roki znak in dokaz nocnega napada na hišnega i^iivaja, kosec odlomljene batine, Stari se jc zaklinjal na sv.ojo častniško čast, da spada oni del l»sa in ?oleza res k njtgovi palici, on pa gotovo, pri svoji starosti in visokera dajrtojanstvu ni pr«tepaJ psa- A obljubil pa je trdno, d% bod« odkril in kaznoval neusmiljen«ga pr«tepač*. Pr«o»i nolčt sao pojtclli kosilo. Pri žrni kayi pa izvl«č» gospod oberst ia Z»p* odlomljtni dtel 9toje palicc in g» položl aa «izo, motr«i n»]u s Fr»ncloa s pr«detojutek.i« poglcdon i« rprada: ,,Kdo izmed vaju je zlomil nocoi mojo palico na psu?" Kaj sem liotel, rdečica me ]a oblila in priznai sem povešenih oči: ,,Jaz, gospod oberst." Skesano sem pričakoval ploho dobrib. naukov in navodil za prihodnjost, pa stari je samo s prstom pokazal proti vratom in zapovedal: ,,Pojdite takoj k damam in obtožite &• na moje povelje sami!" 0 ti moj Bog ti, to jo bil hucS ukaa, ki ga paŁ nisem prifiakoval in bi bil rajši sprejel vagone svarilnih besed, nego to samoobtožbo vojaka vpričo zlorabljene gostoljubnosti. Sam ne vem, kako sem se iznuizal iz jedilne sobe, da bi nastopil križevo pot — saj sem se dobro zavedal, da bode danes romalo k [logrebu: vino, čaj in gosje bedre. Težko bi mi bilo aaupati papfrju, kolikokrat sem premeril pritajenih korakov liodnik pred ženskim stanovanjem in kako mi je v suamu in zadregi tolklo srce. 2e dolgo me i'iso kake besede tako pretresle kot pri vstopu v 90bo žensk njun vsklik in pozdrav: ,,Lef)o, jjrav lepo od vas, da prihajate danes že tako rano k nam!" Pot sramu in zavesti krivde sta mi oblila želo, ko dobrotnicama nisem odgovoril, nisem sprejel po~ nu.jen«ga sedeža, ampak pomolil sem jlma pod o& toset palice z obtožbo: «N« gospod oberst, ampak jaz s«m bil." Obe ženici sta, se spogledali, kakor n» po»relle prtkrižali rok« na prsih, ravno tako, lakor Tidimo nuslikan»ga sv. FranCiška Aiii*kega, in star«J5a xsa j« srarilno priroSCila Se b«sede: ,,To, to, n«, kaj tak3tta paž ni aa. pa»» gso»« Sa" fdnhoTBiltai S temi besedami sem bil odslovljcn od za mene tolikokrat pogrnjene mize: jaz, vino, čaj in gosinje bedre Odslej me ženski nikoli niste ve6 povabili. A pes se je v aekaj dneh zlizal, pa godel nam ni več po noči in jaz sem spal nemoteno ob priprosti voja^ki menaži in večkrat se mi je v oni hiši še sanjalo o: zapravljenem vinu, caju n gosjih bedrab. Zlizani pa tepeni pes je bil za me otrčutnih in dalekosežnih posledic. V mestu smo bivali meseca novembra, ko je v Galiciji že precej mrzlo in kuriti smo morali v kubinji in v sobah. Dokler sem užival jaz prijateljstvo iu gostoljubnost obeh bogamolnih dam, dobivali smo proti plačilu od njib drva za kuho in kurjavo. Ravs in kavs s ščenetom pa se je i raztegnil na prepovejd drv. 'Marsikatero bridko sem ivsled tega požrl od strani tovarišev, oberst pa mi je Hal nalog: poskrbeti kje drugje za potrebna drva. Komal sem v tej zadevi k mestnemu županu in ta j» mi priporočil zamazaiiega 6ifuta, ki mi je res tudi obljubil drva. Kupčija je bila ktmalu sklenjena, žid mi je zagotovil čez dva dni šest galiških ,,išta hajta" vozov polnih dr\\ Držal j» besedo in tretji dan na vse zgodaj slišim pod oknom: MBišta hol" Pogledam, pred hišo se je ustavilo res šest r drvami na^ loženih vozičkov. Zid je potrkal na vrata in me pozdravil: ,,'Milostni gospod, Bog čez svet, drva so tu." Zložil je drva na dvorišče, odštel sem mu denar in jud je odbacal klanjaj« se mi do tal in želeč mi blagoslov in srečo. Za k;ike dobre tri ure za tem Mi bobn« zopet izpod okna na uho: ,,Bišta, ho!" Na moj© veliko začudenj« ugledam pred stanom novih §est voz drv. Ka] pa ea Boga to? Saj se Mm pogodil samo za 6«st in sedaj mi jih pripelje 12, kam pa ho6emo s toliko? Prirožta umazani in okab|ajii Mojbbs in pravi: ,,Drva sem vam pripeljal po dogovoru." Kako sem ga debelo gledal in spoznal v. njem žida, s katerim sem pred dvema dpevoma sklenil kupcijo. Pokazal sem mu na kup na dvorišču ž« zlož«nih polen meneg: ,,Saj mi je pred tremi urami pripeljal jud drva in naročil sem samo šest voz, nikakor pa ne 12." Mojzes me zacudieno pogleda z odgovorom: „Jaz vam jih nisem pripeljal, to j« ž« bil kdo drugi." nOpisal sem mu verskega brata, jci je vozil drva, kateremu sem jih tudi po krščansko pašfeno plačal in žid je vskliknil: ,,Bog č«z svet, žlag ga trefi, moj sin vas ]• ukanill" Jaz sem pa smejt s« čifutski dobičkažtljnosti monil: nKaj; meni mar tvoj goljufiji udani sin, ]az že imam drva, sem jih plačal in tvojih sedaj no6em in n« morem vzeti." Jjudovska spaka pa m« j» eač©l zmerjati % nesrečo in z vsemi raogočimi šlagi, ki me naj trefijo in meni nič tebi nič zmetovati poiena na dvorišfte. Le zloži in zmeči jih, sem si mislil, plačal ti ]ih pa ne bom iz svojega žepa. Po končanem delu je žid skraja proseče zahteval denar, potem pa, ker rau ga 1« nisem odštel, me ja zmerjal z glasnimi psovkami, dolder ga nisem pognal skozi duri. Bridko sem se varal in zmotil v mnenju, da si bo!de že spakedrani ftifut odpeljal drva, ko uvidi, aa mu jih nikakor nofiem plačati. Mojz»s Schornstein (po naš»: dimnSc ali raufank) me je zatožil pri tamošnjeni divizijskem sodišlu. Pozvali so me pred sodni stol in ker niso našli sina Izaka, ki me je ogoluznil in j« izginil neznano kam, sem moral placati drva Mojzesu iz lasfnega žcpa. Si pa« lahko vs&kdo mlsll in prtdstavljfc, diMn eaklinjal ]u,dovsko sodrgj 'ln jej zagotavljal kruto maščevanja pri nebu in vOTli svetih. Denar bi že bii pozabil, a bodel in grizel m« je posmeb tovariigev ia zavest, da me je prekanil nesramni žid Doletela ma ]6 za lahkomiselni pretep psa dvojna kazen, na Žepu in želodcu. Nekaj dni sem bil jezen in slabe volje, ker a» mi ]• vsakdo v obraz posmihai in prav iz srca sem pozdravil vest, da v jednem tednu zapustimo mesto, in odrinemo v postojauke, kjer ne bode mesečnib paov. in židovskih polen. One dni pred odhodom sem imel veliko opravka s pisarijo in sem se malo sprehajal po mestu, 4i mi ]• zasluženi čas oddiha tako ogrenilo, Pisal in dpsal sem nekega predpoldne po papirju, ko pomoli naS kuhar glavo skozi duri in pravi: nJej, gospod, baba je prinesla v kiihinjo 2 veliki in debeli divji raci, samo 5 K zahteva, bi jih na kupili za odbodnico?" Nisem šel pogledat zverine v trdni v«ri, 3a M bilo dobro enkrat dobiti pod zrob divjeracjo pečenk«, sem okištel kuharju' pet kron in pisal dalje. Pri ohe» du sem razodel oberstu, kaj dobrega in okusnega da sem kupil za odhod. Stari j« poželjivo tlesnil z jezic kom in menil, na dv« divji raci ž» lahko povabimo tudi oba gospoda majorja od polka.. Kuhar je dobil narofiilo, naj jdene raci v takozvani ,,pac\< da bodo bolj mohki in okusni in pripravi odhodiiico za sedem osob. Na opoldn« naSega odboda v postojanke smo s© zbrali k obedu, prišla sta tudi oba povabljena majorja na — divje racr Dobro smo jedli, pa bolj z m» lo žlico smo zajemali, vsak ]• botel prihraniti v Žolodcu š« nakaj prostora za raoe, ki bi naj kronale in zakljufiil« naš» bivanj« v mastu. Nosnice vseh so S6 razširil«, j«zLki so požaljivo tlaskali, ko je kubar na^ *(A«il: (Dfclj* prih,)