ict5kx}= (Wdi tei ~ ffiONDJ ti**** 1»iamm s AMERICAN IN SPOUT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MdRNING, SEPTEMBER 9, 1942 LETO XLV. _ VOL. XLV. 5I> taksiji in truki pridejo s nov. pod vladno kontrolo odredba pa ne zadene osebnih avtomobilov, M vozil, ki se rabijo v vojaške svrhe. Bombnik je padel na hiše v Newark, 0. Sedem oseb je bilo pri tem ubitih Strafiotna vest iz Slovenije lshi%t.on f.l tr t 8. Sept. — Direktor Joseph Eastman, načelnik ^sportacijo, je odločil, da bo vlada prevzela kontrolo busi, taksiji in drugimi vozili, ki se rabijo v trgovske ■ 1 ne izvršujejo vojaških naročil. Odredba stopi v velja-J^vembrom. Do tega časa mora imeti vsako tako vozilo L -jzclan od tega urada, da sme obratovati po cestah. hrani 111 Rublja Rusiji Olnoč zaveznikov V 8- sept. — Premier , danes v poslanski ,dkVedal, da sta Anglija m"' Zagot°vili Rusijo, ^tro JJrihiteli pomoč, teuk 0 to m°g°če, ne gle-,2ali žrtve. Dalje je - J !fbiUa bo 10. an- ii rda' ki S ? ^aku )a(jectUdi' da je bil neda-1 I °mmandos na fran-i ^ Predigra za in-Vr°Psko celino se nahaja v branila rusko v pol- |Ul'chill povedal po-ni "bila popol- °ljna P, M * iH le> e r* Hftri s Porn°čjo, ki Ezaveznikov-Toda id J Zavezniki preprint J'ačeli zavezniki z em bo to mogoče ||b ne bodo štedili žr- % t) K0VINE ! % r d X : lo«n. -čutila TOltj Prstov lnaŠGl pod kožo dro VlH]a°gnali so, da se j< 1 j« Vlomil od svedra, S ***** pred 27 toliko let je vse ? drobcu, da se je doli do prsta na ro'- S k, ■0 J 4 'V i - Mrs. Mc-bolečino v na roki, toži so, da se je Madžar- ln Hrvaško m* \ i)ollludžarsko-hrvaška kt>atkem začela b-^'Hrv v,meje med Mad- Sii Va*ko • v iv'ei^ ?• lo vsej svo-^ v j}e']a ob rekah: od vi d° iziiva ist.0b Dravi do izliva 1 ^ipariPHliki bodo ure" anistvo otokov na 'onavo gre meja "i ____ ^ obisk 1,>J. I? "biskal v Si cl" M*k' ured-ured- X k s°ia nocoj in Metoda, Itrin „ Seir, n°c°J ob OS- ° v SDD na Re- Z namenom, da se hrani na pnevmatiki 'in gazolinu, bo ta certifikat določeval za*vsako vozilo najvišje število milj, ki jih srne prevoziti in najmanjše število potnikov, ki jih sme prevažati, ali najmanjši tovor, ki ga sme voziti. Brez tega certifikata ne bo mogel noben vozniktakega vozila dobiti gazolina, avtnih koles ali dobiti popravila za vozilo. Vsak voznik oziroma lastnik bo moral stalno voditi rekord o miljah in tovoru, ki jih vozilo napravi. Ta odredba pa ne zadene' zasebnih avtomobilov ali motornih koles. Prizadetih pa bo kakih 4,890,000 trukov in kakih 154,-000 taksijev. Urolikat, ki ga bo izdal takemu vozilu urad za transportaci-jo, mora biti vedno na vozilu. Lastnik takega vozila bo moral dati pregledati kolesa vsakih 5,-000 milj, ali vsakih 60 dni. -o-- Številni samomori Judov v Franciji, da se rešijo sužnosti pod Hitlerjem London. — Vesti iz Francije poročajo o številnih samomorih Judov v Franciji, kjer jih Nemci zbirajo, da jih odpošljejo v koncentracijska taborišča. Samo v Parizu je bilo nad 300 samomorov in nekateri pod strašnimi okoliščinami. Zanesljive vesti pripovedujejo, kako so židovske matere metale otroke skozi okna na cestni tlak in same skakale za njimi v smrt. Jude so Nemci vlačili iz hiš, in iz bolnišnic. Poročilo pripoveduje o slučaju, ko so Nemci pognali iz bolnišnice nekega Juda, ki je 12 ur prej prestal težko operacijo. Dalje se poroča o nekem slučaju, kjer je nemška policija stala ob postelji židovske matere in čakala, da je bil otrok rojen, nakar so oba vzeli in odpeljali, Nemci so izganjali iz. hiš Žide z biči in jih zbirali v parkih, da jih od tam skupno odpeljejo v vzhodno Evropo. Francoska vlada je začela na zahtevo Nemčije zbirati Jude v neckupirani Franciji in jih pošiljati v nemška koncentracijska taborišča. Radi tega je državni oddelek ameriške vlade poslal oster protest francoski vladi V .vV S °oh^tnica Sv. Y-mih bo darova-. jda maša za police VQb Vida ^ J*košem v spo-11 j ego ve smrti. Chicagu 'Vft Je »mrla v So. j&iin °Se Ziherle, ki je p02nana tudi v Lov na veverice V centralnem in južnem delu države Ohio bo odprt lov lia ve-veriqe 15. septembra, v severnem delu države pa 22. septembra. Lov bo zaključen 30. septembra. 18. obletnica V petek ob 6:30 bo, darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Math Petkovškom v spomin 18. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni Newark, O., 8. sept. — Šest armadnih letalcev in ena civilna oseba je bilo danes ubitih, ko je treščil orjaški bombnik v rezi-denčni okraj mesta, zadel dva hiši in eksplodiral. Kot se poroča, je bombnik odletel.z letališča v Daytonu, O. ob enajstih dopoldne. Dva moža posadke sta se ubila, ko sta skočila iz bombnika. Eden je priletel na platformo pri kolodvoru, drugi je treščil skozi streho in priletel v urad nekega zdravnika. Druga trupla so našli v razvalinah bombnika. Truplo neke ženske so našli pritisnjeno ob hišo, v katero je treščil bombnik z vso silo potem, ko je odletel od sosedne hiše. Tank z gazolinom se je odtrgal od bombnika, treščil v klet hiše in se tam razletel. Bombnik je zadel vsega skupaj v tri hiše. LONDON—(UP) — Vesti tajni poročevalce družbe, ki so clanes prh pele v London, poročajo,, da so Italijani zaradi delovanja gerihkih čet porušili v znak maščevanna več nego 100 slovenskih vasi. Poročila trde, da je bilo 7,000 Slovencev ubitih in 35,000 deportiranih i italijanska koncentracijske taborišča. Nemci napovedujejo za Willkie-a hladen sprejem pri Turkih Berlin.—Radio iz Berlina je napovedal hladen sprejem Wendell Willkie-a v Turčiji-Willkie potuje v Moskvo in v .druge kr»j'y,i%?t ose.bui otipu-slanec predsednika Roosevelta. Berlin trdi, da predsednik turške republike ne bo prišel v Angoro, da bi pozdravil Willkie-a ii) premier Saracoglu tudi ne bo prekinil avojega obiska v vzhodni Turčiji, da bi radi Willkie-a hitel v 1 Angoro. Tako bo v Angori navzoč samo zunanji minister Mensmencog-lu, da bo uradno sprejel Willkie-a. Razume se, da je to samo vroča želja Nemčije, ki se boji, da bi se Turčija javno ne pridružila zaveznikom. -_o- Nemci so umorili devet čeških častnikov London. —.ičieška vlada v izgnanstvu poroča, da so Nemci usmrtili nadaljnih devet čeških častrikov, ki so bili člani bivšega češkega generalnega štaba. Na smrt jih je obsodilo nemško vojaško sodišče v Pragi, ki jih je obtožilo veleizdaje proti nemškemu rajhu. --o- Vojna nas je stala v avgustu nad 4 bilijone Washington.—Vojni stroški so bili v avgustu $4,882,498,435, kar je i-ekord. To pomeni, da nas je vojna stala vsak dan okrog $158,000,000. V septembru bodo pa vojni izdatki presegli pet bilijonov dolarjev. Javni dolg dežele je narasel n£fc $86,177,118,919. --o-- Pomanjkanje kave se čuti V Clevelandu že občutimo pomanjkanje kave, vsaj nekaterih vrst. Trgovine na debelo morejo kupiti samo 65% kave tiste količine, kot so jo kupile pred enim letom. To je na ukaz urada za kontrolo cen, ker primanjkuje ladij za dovoz kave iz Južne Amerike. Zglasi naj se- Frank Strainer iz Thompson, O., naj se zglasi pri John Zalrajšku, 1240 E. 61. St., Cleveland, O. Pozdravi iz N. Y. Iz Gowande, N. Y. pošiljajo pozdrave Mrs. Mary žužek, Anton žužek in Bili žužek. imajo načrte za 2 fronto Senatni odsek je določil 5% davka na vse dohodke Washington. — Senatni finančni odsek je določi:! 5% izjemnega davka na vse dohodke, ki presegajo $624. Ta davek imenujejo "zmagoslavni davek," ki bi prinesel, ako ga bo kongres odobril, v vladno blagajno $3,-500,000,000. Ta davek bi bil vrhu onega, ki ga je že določila poslanska zbornica, ki pa še ni odobren v senatu. Ta 5% davek bi Se pobiral od vsakih tedenskih dogodkov posameznika nad $12, pa naj bodo ti dohodki že v mezdah, plačah, obrestih, dividendah, najemnini, dobičkih v trgovini ali kjerkoli. Ta davek bi morala plačati vsaka oseba, toda ob' kcmčuJeta bi samska oseba lahko zahtevala povrnitev 25% davčne zmožnosti, ali največ $500, oženjens osebe pa do $1000 in $100 za vsako odvisno osebo. To se pravi, do takih vsot bi bili opravičeni prostega davka. Vlada bi to povrnila s posebnimi bondi, ki bi ne nosili nobenih obresti in ki bi se lahko vnovčili šele po vojni. -o- Ta se je pripravil za vojne čase Charlotte, Mich. — Fitch Beach, predsednik Eaton County banke, se je pripravil za dolgo vojno. Ko je plačal svoj dohodninski davek za leto 1942, je prišel v banko oblečen v overalls. Zdaj je pričel nositi pa še lesene čevlje z izjavo, da bo s tem prihranil na kavčukastih petah. -o- Nemški naciji beže na Norveško Bern, Švica.—Neko poročilo iz Stockholma, Švedska, javlja, da število Nemcev na Norveškem narašča z vsakim dnem. Zlasti se je pomnožilo stev'lo Nacijev na Norveškem v zadnjih par tednih. Tako šteje nemško vojaštvo v tej deželi zdaj 250,000,' civilno prebivalstvo pa 300,000. -o—- Vesela vest Družini Mr. in Mrs. John Korman, 6616 St. Clair Ave. so prinesle vile rojenice zalo hčerko prvorojenko. Mlada mamica je hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Ciril Kunstelj, ki vodita fino gostilno na 6616 St. Clair Ave. Tako je usoda vjela tudi našega dobrega prijatelja Cirila, da je postal "grandpa," kar mu bo zelo pristojalo. Mati in dete se dobro počutita v Glen-ville bolnišnici, (čestitamo'vsem skupaj. Nov grob Danes-zjutraj ob petih je umrl Jakob Agres, star 70 let, stanujoč na 3616 E. 81. St. Truplo bo ležalo v Ferfoliatovem pogrebnem zavodu, 9116 Union Ave. čas pogreba še ni določen j Duhovnike na Francoskem | so zaprli, ker so pomagali Judom London. — Mnogo katoliških voditeljev v neokupirani Franciji daje streho židovskim otrokom in ker se branijo izročiti jih oblastem, je dovedlo do javnega spora med francosko, vlado in duhovništvom. Premier Laval je ukazal aretirati nekaj katoliških duhovnikov potem, ko se je kardinal Gerlier uprl pozvati katoličane, naj izreče židovske otroke, katerih starši so bili deportirani. General de St. Vincent, vojaški guverner mesta Lyona, ,je bil odstavljen, ker se je protivil dati svoje vojaštvo na razpolago nemškim oblastem, ki so izvajale masne aretacije Judov. --o—- trojna med Rusijo in Japonsko je neizogibna, trdijo diplomati Cunking, Kitajska.—V diplomatskih krogih se širijo govorice, da je vojna med Rusijo in Japonsko neizogibna, ker Rusija ni hotela ugoditi nekaterim . , ., u . , , T -. * - -.......v......:.HtHimk Roosevelt' 'je zahtevam Japonske. Kakšne so bile te zahteve, javnosti ni znano. Najbrže je pa Japonska zahtevala, da ji izroči Rusija "radi varnosti" severni del otoka Sahalina, polotok Kamčatko in sibirske kraje, vključno Vladivostok. Rusija je baje te zahteve kratkomalo odbila. Sporazum je bil dosežen v Londonu v dogovorih med ameriškimi m angleškimi voditelji, ki so vršili 10 dni in ki so dozdaj ostali v tajnosti. Washington, 8. sept. — Iz Bele. hiše se danes naznanja javnosti senzacionelna vest, da so priprave za odprtijo druge fronte v Evropi v teku. To sosdali v javnost šele potem, ko je predsednik Roosevelt na Delavski praznik naznanil ameriškemu narodu, da se bo osišče strlo na evropskih bojiščih in da so priprave za to že v načrtu. j " ~ Dogovori glede druge fronte ]^emcj g() nre{Jrli riisko so bili zaključeni v Londonu v1 r Rusi izgube vsak dan od - 6 do 7 tisoč mož London.—Ruski poslanik Ivan Majski je izjavil, da znašajo ruske izgube dnevno od 6,000 do 7,000 mož. Dalje je Majski povedal, da se bodo angleški in ruski letalci kmalu srečavali v skupnem napadu nad Nemčijo. konferenci med ameriškimi in angleškimi voditelji še meseca julija. Dogovori so trajali polnih deset dni in pri vseh je bil zraven premier Churchill s svojimi'vojskovodji. Predsednika Roosevelta je na teh konferencah zastopal Harry L. Hopkins. Armado in mornarico sta pa zastopala general George C. Marshall in admiral Ernest J. King. Ob istem času je bil v Londonu Rooseveltov osebni tajnik Stephen Early, ki se je posvetoval z angleškim ministrom za javne informacije, Rrackenom. Razumljivo je, da načrt glede vojaških operacij javnost zaenkrat ne bo zvedela, da tega ne izve sovražnik predčasno. Pred-v pondeljek večer sicer namignil, da je najmanj ducat raznih krajev, kjer bi se lahko odprlo drugo fronto. Mcžno pa je, da so bili ti dogovori v Londonu iniciativa obiska premirja Churchilla pri Stalinu v Moskvi, kjer je bil navzoč tudi Averell Harrlman kot zastopnik za Zed. države. Predsednik Roosevelt je v pondeljek večer izrekel pomenljive besede: "Sila Nemčije mora biti zlomljena na evropskih bojiščih. Ob gotovem času boste zvedeli naše odloke v tem oziru, kakor jih bodo zvedeli naši'sovražniki. Ob tem času rečem lahko samo to, da so bili sprejeti odloki za ofenzivo." Pa Ks N; Pa lasi vojaki PU Pc; p0 Danes zjutraj je prišel na 15-dnevni dopust Frank R. Jak-šič, sin splošno poznane družine Mr. in Mrs. Frank M. Jak-šič, 6111 St. Clair Ave. Fran-kie je kadet pri letalcih ip je nastanjen v Oxnard, California. Prej je bil Frank pri medicinskem oddelku ameriške armade na Havajih in je bil ob času bombardiranja Japoncev tam.. Torej je doživel vse grozote tistih prvih dni japonske brutalnosti. Vendar je odnesel zdravo kožo, čeprav so vse okrog njega padale bombe in je moral med točo krogel nositi ranjence v bolnišnico. Pozneje je naš mladi Slovenec prosil za premeščen je k letalskemu koru in so ga poslali v Kalifornijo, kjer je zdaj kot kadet v letalski šoli. Doma ga ni bilo 14 mesecev, zato so ga vsi tem bolj veseli. Pas fe Včeraj nas je obiskal v uredništvu slovenski letalski poro čnilc Fred Križman, sin znane družine Mr. in Mrs. Matija Križman, 6030 St. Clair Ave. Fred se kaj imenitno postavi v častniški uniformi, pa ga šarža ni prav nič prevzela, ampak je še vedno prijazen slovenski fant. Dospel je z letalom v Cleveland, nocoj odide zopet nazaj. Kam ga bodo zdaj poslali v službo, še ne ve. Izrazil pa je upanje, da bo šel kaj kmalu "tje preko," ker ga že kar prsti srbe, da bi zmetal nekaj ton bomb na sovražnika. Najboljšo srečp, Fred in zmagoslaven povratek. m pa Iz Aberdeen, Maryland se je oglasil Pvt. Ivan Babnik. Pravi, da ni tam nobenega Slovenca. Prav vesel bo, če se ga prijatelji spomnijo s kako karto. Njegov naslov je: Pvt. Ivan Babnik, Co. C. 4th Ord. Tr. Bn., Aberdeen, Maryland. fei fe te Pvt. Friderick Koprivec, sin Mr. in Mrs. Anton Koprivec iz 1007 E. 76. St. je prišel na dopust za 10 dni. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu staršev. Njegov naslov v armadi je: Pvt. Fred J. Koprivec, 850th Guard Sqd, Jackson, A. A. B., Jackson, Miss. linijo pred Stalingradom Moskva, 9. sept.—Nemški tanki in avijoni so napravili novo luknjo v ruski obrambni črti, zahodno od Stalingrada. Ruska armada pa še vedno odbija nemški naval južnovzhodno od mesta. Na južni fronti se Rusi še vedno srdito upirajo napadom na obrambno linijo pred pristaniščem Novorosisk. Tudi pri Mozdoku, 60 milj zahodno od oljnih polj pri Grozniju odbijajo Rusi že drugi dan z uspehom nacije, da ne morejo naprej. Vrzel, ki je nastala v ruski liniji direktno zahodno od Stalingrada, zelo ozka'! Ruski topničarji so sicer Nemce pre-.cej. Ja^a^aclržfevnli,. toda ko so navalili novi tanki in pehota "na ta kraj, so4se morali Rusi umakniti v nove pozicije. Severno od Stalingrada ni poročil 0 kakih bojih. vestmž JUGOSLAVIJE Moskva, (ICN) — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala sledeče uradno poročilo vrhovnega poveljstva geriiske in prostovoljske vojske" z dne 30. avgusta: Po zavzetju Mrkonjič-grada v Bosanski Krajini so nekateri ge-rilski napadalni bataljoni nadaljevali. svoje napredovanje v smeri proti Jajcu. Tudi pri Ku. prešu, kjer je sovražna posadka zelo močna, se vrše neprestani bo.ji, ki trajajo že mesec dni. V tej dobi je utrpel sovražnik občutne izgube, ki znašajo najmanj 1,500 mrtvih in ranjenih. Dne 23. avgusta so' gerilci uplenili blizu Kupreša dvo-mo-torno bombno letalo tipa Savo je. Posadka 4 častnikov, ki se je s padobrani spustila na tla, je bila ujeta. Peta skupina slovenskih geril-skih oddelkov je zasedla še nekaj utrjenih laških postojank v Beli Krajini. V zadnjih bojih so se posebno odlikovali tudi oddelki planinskega gerilskega bataljona. -.o-- Pozdravi iz Wycminga Iz Rock Springs, Wyo. pošiljata pozdrave domačim ter vsem 1 prijateljem in znancem Antonija Gnidovec in hčerka Anie. Father Gnidovec ju je peljal ogledat tudi Yellowstone park in .jima je razkazal tudi mnoge druge zanimivosti. Pravita, da je tam tako prijetno, da jih nekaj časa še ne bo domov. 50,000 več žensk v tovarnah Vladni posredovalni urad za delo izjavlja, da bo do oktobra 1943 v efevelandski industriji 50,000 več žensk zaposlenih. Zdaj dela v tovarnah v Clevelandu že nad 100,000 žensk. Matere, žene in sestre vojakov bo-imole prednost. HhBSSS "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor •117 St. Clair Ave Published dally except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50 četrt leta $2.00 , Posamezna številka 3c____ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $X-50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per yeax, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 6th. 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. _ No. 211 — Wed., Sept. 9, 1942 Italija ne bo ušla sodbi Protifašistično gibanje v Ameriki, kateremu načeljuje bivši italijanski zunanji minister grof Sforza, je že sedaj na delu. da bi našli milost za Italijo v očeh Združenih narodov, ko bodo po tej vojni ločili krivičrfe od pravičnih ter plačevali tako za storjene krivice, kot za dobra dela, vsako po svoji zaslugi. Grof Sforza se na vso moč trudi dokazati Združenim narodom, da je krivda italijanskega naroda glede povzročiteljev sedanje vojne neznatna. Grof Sforza že sedaj pripravlja za laškega obtoženca primerne zagovore, katerim pa, vsaj upamo tako, državniki Združenih narodov ne bodo nasedli,' ker jim pač ne morejo nasesti vzpričo dokazov krivde vsega italijanskega naroda. Grof Sforza je, na primer, nedavno rekel, da je 90% italijanskega naroda proti sedanji vojni in' proti Nemčiji. Nekaj takega bi lahko grofi Sforza pripovedoval otrokom v kindergartnu, ne pa odraslim ljudem. Če šteje Italija 44,-000,000 prebivalstva in-če je samo 10$ Italijanov z Musso-linijem, torej s Hitlerjem, ostalih 90% (torej 40,000,000) pa proti, kako pa je potem mogoče, da bi se 40,000,000 Italijanov pustilo ustrahoviti od borih 4,000,000 fašistov? Na dan sodbe bodo skušali Italijani prinesti izgovor glede svojih zločinov v sedanji vojni na ta način, kot zagovarjajo odvetniki ubijalca, da bi ga rešili smrtne kazni, namreč: da je napravil zločin v hipu duševne zmedenosti, ali da je bil zapeljan in da je vse delal v dobri veri, da je na pravi poti. Toda sodniki, to je Združeni narodi, bodo vešči zdravniki. ki bodo obtoženca preiskali in pronašli, da je bil ob času izvrševanja svojih zločinov pri popolni in presodni pameti ter popolnoma odgovoren za svoja dejanja. Dejstvo, da je Italija zvito čakala, da je bila Francija že strta, ko so padli fo nji Italijani, ne kaže, da bi Lahi to delali v "hipu duševne zmedenosti," ampak so prav spretno preračunali položaj in hoteli dobiti bogat plen s kolikor manj mogočimi žrtvami, če niso nič dobili, ni to krivda Italijanov, ampak njih zaveznika Hitlerja. Postopanje Italijanov v slovenskih krajih tudi ne kaže, da izvršujejo Lahi strašna grozodejstva v "hipu duševne zmedenosti,'' ali da so pod vplivom "dobre vere," da delajo kako Bogu dopadljivo delo usmiljenja. Res je, da so Lahi čakali, da je Nemčija najprej žrtev položila na tla, potem šele so sami priskočili in žrtvi zavili vrat. To pa ne opravičuje Italije popolnoma nič, ker oba sta razbojnika z enako veliko krivdo, če ni morda kriva Italijanov še večja, ker so napadli žrtev šele potem, ko se je ni bilo treba več bati. Kako bo grof Sforza zagovarjal na mirovni konferenci Italijane, ko se bo Italijo obtožilo, da so morali v Črni gori ženske, starčke in otroke v masah? Kaj bo grof Sforza odgovoril, ko se bo vprašalo Italijo, kaj je z onimi 50,000 Črnogorci, ki sojih odpeljali v koncentracijska taborišča v Albanijo? Kako bo grof Sforza zagovarjal svojo Italijo, ki je v Sloveniji pobila na stotine slovenskih talcev, požgala cele vasi in to takrat, ko so padli po slovenskih vaseh, kjer ni bilo nikogar, ki bi se jim mogel postaviti v bran? Grof Sforza skuša dokazati ameriškim državnikom, da je laški narod silno naveličan vojne. To je res, pa kdo ni naveličan vojne, zlasti pa še Italija, ki zdaj občuti na lastni koži svojo požrešnost in dobiva z bojišč samo novice o porazih in ko gleda iz vsake hiše revščina. Italijo je pognala v to vojno njena nenasitna požrešnost in domišljavost, ker je mislila, da je ves svet ena sama Abe-sinija, kjer imajo samo Lahi tanke, letala in strojnice, medtem ko ima druga stran le kake zarjavele meče in srednjeveške sulice. Niso bili samo fašisti, ki so pred dvemi leti drveli po ulicah in zahtevali od dučeja, da jih popelje na vojno. Med njimi se je gnetel ves laški narod, ki je mislil, da je prišel čas, da hlastne Italija po Evropi in s prusjaškimi banditi za-gospodari svetu. Seveda se je Italija strašno zmotila, toda to ne po svoji krivdi, ampak po krivdi Združenih narodov, ki so dali Lahom "vinti oto," da si bodo to zapomnili za vse svoje življenje. Skoro en milijon laških vojakov je ujetih, pobitih, potopljenih, ranjenih in pogrešanih. Pompozna laška mornarica počiva po veliki večini na dnu Sredomezskega morja. Laško letalstvo je Samo še privesek prusjaške Luftwaffe, ki tudi že sama krvavi na vseh koncih in krajih. Res je, da Italija ne uživa v Evropi in v ostalem svetu takega sovraštva, kakor ga je deležen njen berlinski gospodar, zato pa si je Italija neizpodbitno osvojila rekord zaničevanja in preziranja v vsem svetu in ne samo med njenimi nasprotniki. Toda radi tega ni njena krivda nič manjša. Ta, ki krade in oni, ki vrečo drži, sta oba enako kriva tatvine in ropa. TAKO GOVORE NEMCI Vojna ne bi nič pomagala — Nobena vojna v Evropi ne bi ustvarila možnosti, da bi se sedanje nepovoljno stanje nadomestilo z boljŠHii. Nasprotno: uporaba sile nebi ustvarila niti gospodarske niti politične situacije: ki bi bila boljša, nego jc sedanja- (Adolf Hitler, Reichstag, 17..5. 1938.) BESEDA IZ NARODA rTTTTTTTTT Nov način krpanja Government pravi: "Zakrpajte svoje perilo, ker je pomanjkanje raznega blaga . . ." Nov način krpanja perila in obleke sploh je jako pripraven. Kaj hitro lahko zakrpate brez vsake posebne muje razne razporke, od cigarete prežgane luknje ali od moljev prejedeno blago. Na ta način lahko krpate srajce, rjuhe in posteljno perilo sploh, namizne prte, otroške, moške in ženske obleke, nogavice in še veliko drugih stvari. Vse to lahko zakrpate v par sekundah, ko likate perilo. S ši-vanko ne morete nikdar tako zakrpati, da bi se nič. ne poznalo in poleg tega pa si mučite svoje oči. Z "Easy Mend" pa samo zlikate blago, kjer je raztrgano, da se zravna in nato pa položite na raztrgani del kemično preparirano blago ter ga pritisnete z gorkim likalnikom. Tako za-krpanje se ne pozna in blago, ki ste ga na ta način zakrpali, lahko še neštetokrat perete ali kemično čistite. Kaj pripravno pa je to krpanje za krpanje nogavic, kajti če nogavice zakrpate s šivanko in nitjo, tam nastane rob, s tem novim načinom krpanja pa vse take neprilike odpravite. Pri 'B]asy Mend" ne potrebujete nobene šivanke in niti ter napravite lično delo. Naša vlada je izdala prošnjo 700 časopisom, da apelirajo na gospodinje, da kolikor mogoče zakrpajo obleko in perilo, ker primanjkuje raznega blaga, zato pa je ta način krpanja z "Easy Mend" priznan. V raznih revija za gospodinje je bilo že po cele strani opisanega o tem novem načinu krpanja, kar je bilo prikazano tudi v slikah. O vsem tem pa se najbolje prepričate, če boste videli ta način krpanja na svoje lastne oči-. Pridite k demonstraciji in jaz vam bom z veseljem pokazala, kako lahko podaljšate življenje svojemu perilu in obleki, obenem pa a i prihranite denar in čas. Drage rojakinje, prosim vas, pridite gotovo k demonstraciji, kjer se boste same prepričale kako z lahkoto se vse to naredi. Ta demonstracija se bo vršila v sredo, 16. septembra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7:30 do i) :30. S pozdravom, Christine Pirnat. Poslovilni večer v Gowandi, N. Y. Gowanda, N. Y., 2. sept. — Pred nekako 17 leti se je v to naselbino priselila slovenska družina George in Josephina Samson z dvema sinovoma, George in Prank. Takoj po priselitvi je ta družina odprla trgovino z grocerijo , in ker je bila to edina slovenska s trgovina v naselbini, je bilo kmalu treba iskati večjih pro-; storpv, k a t'e r e sta dobila na j Beech cesti in začela z večjo in ' moderno trgovino. Sreča pa jim ni bila tako na-j klcnjena v družinskem zdravju | kot v trgovini. Kmalu je pričel j bolehati gospodar George in po j letih končno podlegel bolezni. Nato se je bolezen prijela Georga mlajšega in tudi njega spravila z tega sveta v najlepši dobi življenja. Tako je vodila zadnjih par let; Mrs. Samson trgovino z sinom j Frankom, ki je pa bil poklican v j službo Strica Sama, končno od-; puščen in 1. sept, se je zopet po-' slov.il k vojakom. Ker je pa v tako moderni trgovini kot jo, je vodila naša Josephina,-treba,.trdo delati dolge ure, se je odločila prodati trgo-i vino in sedaj, ko je sama ostala od družine, preživeti nadaljna leta svojega življenja pri sorodnikih v Clevelandu. Trgovino je psekupil naš dobro znani rojak Joseph Zelnik, ki je izkušen v tem poslu. Upati je, da mu pojdejo rojaki na roko, kakor so šli Samsonovem pri odjema n j u vsakdanjih potrebščin. Po tolikih letih bivanja med nami in zveste postrežbe našim ženicam, so se te sestale ter odločile, da se Mrs. Samson priredi poslovilna večerinka, od strani Slovencev, posebno pa njenih odjemalcev. Tako se je tudi zgodilo 29. avgusta zvečer. Pod izvrstnim načrtom, Mrs. Buschay, Mrs. Pavlin, Mrs. De-kleva, Mrs. F. Klancer, Mrs. Leo Klancer, st. in ml., Mrs. M. Ma-tekovich, Mrs. R. Tinque in več drugih, so te rojakinje privabile preko 100 oseb k obloženim mizam v S. Dom. Okrog 9. ure zvečer je Rose Matekovich, kot stoloravnatelji-ca, spregovorila par besed v zahvalo delavkam in posetnikom tega poslovilnega večera za Mrs. Samson. Ker je bila naša rojakinja vedno pripravljena po svoji najboljši moči pomagati, ne samo svojim odjemalcem ampak tudi našim organizacijam, najbolj pa "krožku" naše mladine, ji je krožek podaril krasen šopek cvetlic, katerega ji je izročila s kratkim zahvalnim in poslovilnem besedilu Eleanor Ma-tolktovich, tnala Jennie Widgoy pa poslovilni "cake" stoloravna-teljica pa še druga darila. Lepe govore so naredili, Chas. Sternisha st., Joseph Pecnik, Mrs. Dekleva nato še Mrs. Samson1, ki je od veselja ginjena spregovorila zahvalo za toliko-letno podporo in nas urgirala, da smo naklonjeni njenemu nasledniku v trgovini tako kot smo bili njej in njeni družini. Z solznimi očmi se je čudila, kaj da je storila tako dobrega, da smo se je Slovenci spomnili ob njenem odhodu. Njen sin Frank je bil tudi gin jen in se vsem zahvalil spominu njegove matere. Torej izgubili smo celo Sam-sonovo družino iz naselbine. Pogrešamo Georga, st. Pogrešamo Georga, ml. ki nas je tisočkrat zabaval z svojo harmoniko, in sedaj bomo pogrešali še najbolj vas Mrs. Samson, kakor tudi vašega sina Franceljna. še enkrat vam pa želimo vse najboljše v vašem življenju obema in upamo, da se še vidimo v zdravju in veselju ob priliki v Gowandi. Na vašo željo Josephina se torej tem potom zahvaljujem vsem tistim, ki so vam stali ob strani v trgovski obrti, ki so vam stali ob strani v urah žalosti in končno vsem tistim, ki so se trudili, da. so vam priredili poslovilni večer, najbolj pa rojakinjam, ki so vse delo tako izvrstno izvršile. Zahvaljuje se tudi Frank Samson vsem skupaj za krasno darilo. John Matekovich. ★ -------- * WkatlfonBuyWdk WAR BONDS ★ _* A scout car is a low-slung motor car armored with heavy steel plate,: used to transport troops from one point to another. It is of low silhouette and gives protection against machine gun and other ground fire. A scout car costs $5.000. Kg?«-?'ft* i i* . -'■''V'i^'^iiv':;.!!;.,',;, You and >our n- «. • ■:■- ) together can kuy uw «lcga in Slovenska moška .zveza nista poslali zastopnikov ter tudi ne nobenega glasu, zakaj jih ne moreta poslati. Predsednik Cainkar nadalje peroča o delovanju ožjega odbora, ki je zašel iz tira pri svojem delovanju. Prvi pogrešek, katerega je napravil ta odbor, je ime, ki ni v soglasju s sugestijami, ki so bile podane na seji 7. junija v Clevelandu. Nadalje ta odbor ni poslal nobenega zapis-lika članom širšega odbora ter :ii povabil zunanjih dveh članov svojega odseka na seje, niti ni ju obveščal o. svojih zaključkih. Tudi Kristanova rezolucija, ki je bila sprejeta na seji, ni bila takoj razposlana za določena mesta, kakor je bilo sklenjeno, ampak je vzelo skoro mesec dni, da so jo dobile prizadete stranke in institucije. Njegovo mnenje je, da smo prehitro izvolili te odbornike in da nekateri izmed njih sploh niso imeli nobenih mandatov in niti niso bili povabljeni na sestanek v Cleveland. Zato je treba, pravi predsednik, da se o tem temeljito pogovorimo in popravimo, kar smo zagrešili ali zamudili. Potem poroča, da lia današnjo se»jo ni povabil nobenega zastopnika zamejile jugoslovanske vlade v Ameriki, ker mu je bilo tako naročeno. TakisSp je odgovoril telefonično dr. čoku, ki ga je vprašal, ako bi se mogel udeležiti današnje seje, da ne more prisostvovati. Mnenje navzočih je, da najpr-vo preidemo na zadeve, ki se tičejo naše pomožne akcije. Sledi poročilo glavnega tajnika Joseph Zalarja, ki se glasi: Seja 8. avgusta 1942 Chicago, Illinois. Poročilo tajnika JPO-SS: Od minule seje našega odbora do danes je bilo šest nadaljnjih postojank ustanovljenih- Te postojank® so: , štev. 26 Indianapolis,, Indiana, poslovnica izdana 15. maja. mm Štev. 27, Strabane,_ Pa., poslovnica izdana 20. maja. štev. 28, East Helena, Montana, poslovnica izdana 17. junija. Štev. 29, Barton, Ohio, poslovnica izdana 6. julija. štev. 30, San Francisco, Calif., poslovnica izdana 10. julija. štev. 31, Eveleth, Minn., poslovnica izdana 13. julija. Do sedaj imamo skupaj 31 postojank. Pred par dnevi sem prejel tudi pismo brata C. Grmeka, So. Chicago, Illinois, ki mi poroča, da bodo tudi v South Chicagu organizirali odbor naše akcije. Pripomniti moram, da sem imel zacfnje čase precej veliko dela in korespondence, toda nič zato, vse je bilo z veseljem storjeno, in to še posebno, ker vidim, da zanimanje za našo point žno akcijo od dne do dne na-l ašča. Da je postalo zanimanje med našim narodom bolj živahno, gre v prvi vrsti zahvala in pohvala direktorju pjblicitete, bratu Roglju. Za svoje vzpodbudne članke zasluži priznanje in pohvalo. Brat Rogelj, le tako naprej. Prav lepa hvala cleveland-,-ikemu žu(panu, Franku Lausche-tu, za njegovo pismo in priporočilo. Istotako tudi prav prisrčna hvala Ivanu Zormanu in Louisu Adamiču, kakor tudi vsem ostalim, ki so z vzpodbudnimi dopisi in članki o naši akciji pisali in ic priporočali. Brat Rogelj mi je poslal nekaj "V," plakatov. Ti plakati so bili odposlani tajnikom postojank, da jih po raznih prostorih in lokalih razobesijo. Zelo razveseljivo novico sem prejel cd brata Jos. Zorca, tajnika postojanke štev. 9, Wauke-;jan, Illinois. Brat Zore mi poroča, da se bo pri prihodnji kampanji "Waukegan-North Chic&-;>'o Community War Chest" uključilo $1,500.00 tudi za našo pomožno akcijo. To ni samo raz-/eseljivo, pač pa tudi častno. 3rat Zore in ostali člani postojanke št. 9 zaslužijo vse prizna-ije in pohvalo. Waukegan-North Chicago, Illinois, je znana napredna slovenska naselbina: Da v tej naselbini živijo zavedni Slovenci in Slovenke, je bilo že neštetokrat dokazano. In kot se je to pokazalo in izkazalo ob raznih drugih slučajih, kadar je šlo za narodno stvar, tako so te zavedne in narodne slovenske korenine pokazale tudi pri naši pomožni akciji. Ta postojanka je že poslala našemu blagajniku lepo vsoto denarja. Poleg tega se bo pa vršila 23. avgusta velika prireditev, katere čisti dobiček je namenjen našemu narodu v starem kraju, čast, komur čast! Mesečna poročila državnemu tajništvu, Washington, D. C., so bila redno vsaki mesec poslana, zakar imam na rokah potrdila, da so bila poročila prejeta. Ker so mi pošle kuverte in pisalni papir, naročil sem pri tiskovni družbi Avsec Brothers, Joliet, Illinois, 1,000 pisalnih papirjev in 1000 kuvert. Cena teh potrebščin znaša $15.25, toda predsednik družbe, brat Jos. Avsec, mi je sporočil, naj se smatra ta račun za plačan, ali bolje rečeno, tiskovna družba je kuverte in pisalni papir brezplačno napravila. Bratom Avsec se s tem v svejem imenu in v imenu odbora prav iskreno tzahvalim. To je moje poročilo za sedaj. O gotovih zadevah bom pozneje poročal. Josip Zalar, tajnik JPO-SS. Poročijo je bilo sprejeto. Ustmeno poroča, da si je .nabavil pisemski papir, katerega je naročil pri Avsec iJros. v Jo-lietu. Tiskarna je to delo napravila brezplačno, zakar naj ji bo izrečena zahvala na tej seji. Glavni blagajnik Leo Jurjevec poroča, da je sedaj v blagajni pomožne akcije $23,466.24. Omeni tudi, da je bil v državi Colossi rado, kjer se je udelež'1 oglaševane prireditve y ter tam govoril o P0"16".-, ga pomožnega dela. Na"9 znani, da so njegove prt "U dr?f1 b< V Jl; rt gledali zapriseženi j a V1 dovalci kot to zahteva department v Washing^; ročilo teh pregledovali ^ slal v Washington. da je sprejel od lokalne?" ra v Chicagu vsoto $740-del tisočdolarskega čiste* bička skupne prireditve-Poročilo se sprejme-Mnenje navzočih Je> lokalni odbori pošiljaj« svoje nabrane denarne P. h ke — mesečno v glavi'0 no JPO-SS, ker glavni t ki so vladi in narodu <" za nabrani denar, ka*ere,j» birajo lokalni odbori- Na nje denarja v blagajn8". «irii nih odborov ni v soglasiu^jfblel tih sklepov in uradnega nja iz Washingtona Blagajnik tudi suges' ^ ta odbor sklenil, naj ^^ ..a včla m stii| m l to&o 8Hoč Ike to | ■fc, mi Na p,] vas H se ganizacija, ki je JPO-SS, poslala na pisma s priloženimi ^ da naj prispevajo v možne akcije." O tem se ,,„»e o*1 razprava, ki pa poK»'e p j bi se težko premostil* ^v isl, •m >i t, o tem n/3 sklene nic ^roiiffyl Nato poda obširno P". ^ rektor publicitete, i delovanje pomožne časno. Vzrok temu Je ^ ^ ja slovenskih župnij- K ^ pagira slovenski duh0 , brožič. To nam kaže J' venci v Ameriki m«1 pomožne akcije, kai" ain" n '0! "Je ^fJait' HiSt; 'A J" glavni vzrok, da nas*1 i sekcija JPO ne kaže P nega uspeha. Nieg°*n je, če se bo to še nadaU ^ ^ tem ne bomo J 7 d* uspehov v bodoče. u ]( možnima akcijama J®.^,, venski narod v Ame !jen na dva tabora, ^ ' $ ljudje dober vzrok, ^j, . jjlOŽ" ipevajp tako kot W Poročilo se sprejnjf.j? Zastopnica Marie r roča o zanimanju Sl°v.., „ sv'0j'11 ske zveze, ki se po f žilicah udejstvuje P ::nih lokalnih odbor'^ 9 cega še aktivna j,]0 1 Josephine Erjavec v. ra v mesečniku Zai'J ^^ por°c 1 ne prispevke. ! • np VS>' prispevki dosegli ^ ^ Na zadnji seji pa so odobrile še na M nih e)rfi' dal4 ifl :{ Ilo : Pot bo, ;Jo D > H v le No mi tov, »t to k H ;an K iVi v pomoč nesreč"' ^ rojakov v stari d^^f, nemu blagajniku 1 ^f $1200, kar navzoči v«• * sel jem in odobrava« nje. /m o Glavni tajnik c^ "Sem slišala, da poročila. Kako si nila s svojim "Veš, to je bil° ^jii^ naključje. VeŠ, s t„ možem sva šla ^ pridrvel s svojim je ' dan j i drugi mož, ^ t' prvega moža P0®1 g ubil. Takrat sva ^r tem mojim drug'"1^" takrat-se imava & t * * . J Možak je pi" 31* avil da bi mu naprav- ^ sta vse napisala, J ^r1;. £ \ val, da kadar bo deti ž.njim v e fivj? stari Ford. Odve 11 efi ™ šal dpkazati,^^^ je to, toda moz«- 0 -m t« 6' Ko ga je vprašal, zakaj ^ s seboj v grobu, odvrnil: fri , "Zato, ker ni^ - 1»' Fordom še v me ne bi potegnil XXZTXTXYYYYYYYYYYYYYYYYY1*YYTXTTXTTTJ1 Na1 e ( javni Pj . ' dr' "bodo 2AKLAD V SREBRNEM JEZERU ttlllUITTTŽTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTI teva 1 v ;alcev-^_rafterjem Omel" iega i^iijej. mojim westma vIak bomo ustavili, dela slonel tod in čakal." P°skakali iz vozov ltovJ^rjem> ki jih bodo "{J Wal 'Z" jih bom še no" - if «Hn !lil- ^ za»ede. In da J I ' kos- še vzamemo čiste«> ^ tudi vaše delavce in litve. ^ wallasa. Poglavitnih . lou pes najdemo pri- je, »te (Jr .' iljajo J j re2'n0 na postaji, sir irne Na,„ !vni^ midva, will. lu odr L «>e pokazati, po-katef «albi nas." ■i. Na ;ajnab' »i^;;? 10 sem že mi-lasju.^ble^T,11 P'eprosto plat- , \ zadregi gledal «stW af Winnetoua. bi v^ kaW "storite o i-čla< r'ba o plavanju. l svoj«. f%tav'; ar ne ^i tako či- ,i kovef W Poznajo!" Na to nn :a že jf^e jmate J* 81 o

- h d»f H hi 2umem! Povem ifSa^ffjna na vlaku, 1 'Vf Hise] pa, če jim pri- e, nam" eril" 28 da1 &oi]> xoy pri •na * Prime tfan er, a. ,,mPom, vlaku t Laži-pi- ■*a bi !Jo tr; sklenili ačni sa "-M e J lalje^ o, tk ^lahko ne vstopili? ce da rajši in iztirijo zabranite, "Kam pa misli oditi moj rdeči brat?" "Winnetou je povsod doma, v gozdu in na preriji." "Poglavar Apačev si lahko poišče družbo, če hoče! Naročil sem rafterje in lovce na kraj, ki je uro ježe pod Eagle Tailom, da opazujejo trampe. Teta Droll je pri njih." Po Apačevem obrazu je šinil vesel smehljaj. "Uff —! Teta Droll je pošten, pogumen in pameten be-lokožec! Winnetou pojde k njemu!" "Lepo! Moj rdeči brat bo našel še druge znance, Črnega Toma, Humply Billa, strica Gun-sticka, westmane, ki jih pozna vsaj po ihienu. Zaenkrat pa naj stopi Winnetou v mojo sobo! Oglednika bodeta prišla, ne smeta ga videti! In v sobi naj počaka, da se vrneva z inženjerjem!" Nastanil je Winnetoua v svoji sobi, kjer si je Apač za nekaj ur privoščil počitka, sam pa je zamenjal svojo usnjato lovsko obleko s preprosto platneno, ki je v njej bil čisto podoben navadnemu železniškemu delavcu. Nato sta sedla z inženjerjem na drezino in šla iskat kraj, ki bi bil primeren za past. V nekaj urah sta se vrnila in zbudila Winnetoua. Zadovoljen je pokimal, ko je čul Old Firehan-dovo poročilo. "Jako dobro! Tisti psi bodo trepetali od strahu in tulili od groze! Winnetou bo šel k teti Droll ter-sporočil belim prijateljem, naj se pripravijo." Dal si je pokazati, kje so skri- w WJ^P^arju, da vo-iIti konji, zajahal in odjezdil. JV ''C. 1lTn *kom radi Poldan je minil, delavci so boi~"a l°komotiva. ! šli spet na delo. Old Firehand Ve T °pustili misel ! in inženjer pa sta čakala na V^ er bi si vse po-1 oglednike. Vsak hip sta uteg-m,^ voj,.,2 blagajno bi j nila priti. Pr^ & ^ lov Če bi 8e iztiri" I In' res sta se P0J"avila P" re" ji!? Sili pornotiva. Rajši: ki dva jezdeca, počasi sta se °VV ^ k' i bližala postaji. Črni sluga je šel in zbudil yankeeja. Koj ju se bo vse do-1 . , , . , , . Pisarju mora-'je spozna1' >*lla sta trampa, kl prijazno ! 1 '„ dela, DriTazno i sta ga Pomagala oropati. Inže- njer je sedel k pisalni mizi, da j ju sprejme, Old Firehand pa se ije skril v sosedno sobo in pri- tih. i 1" V^l fekrbeS "S ien1 U' da do ve-Deb 12 hiše ter da z . . .. . . . . . Hd 00 dvoril Tn dai sluskovaI Pn pnslonjenih vra- sobo, ki - tih" °k)i01 ima i Črnec ju je napovedal. Vsto-j pila sta, vljudno'pozdravila in S,Jlk,Umaj Polmetial?den je molče izvlekel prip0K0" Ui ISeS211 bom na ' je"' f. Je J . L v°meče majal z ' mislite, bo go- ^eŽtHall^r bo iz" "»Di , ' kar morajo ve-Pa bo hS'i ^dar uspe, novice fOl. taboru. Zato )L PVaw. 1kor J'e Winne- S., 1)r°sil Uganil. Oni za delo, na V CS Sm®l ostati na , .i V? ^hkftpa.dela »e b0 i ^ej odide, kadar > Že govoril f. i,.,« čilno pismo ter ga ponudil in- kar bo pra- j že"jerj'.u- Pre1brf1 je.ln de" f'1 ^Jtii- /av®znilfi, " jal prijazno, kot da o ničemer ničesar ne ve: "Pri mojem prijatelju Nor-tonu v Kinsleyu ste bili v službi?" "Da!" je dejal tramp skromno. "Kako mu gre?" "Dobro! Žal mu je, da se že tako dolgo nista videla." Po običajnih uvodnih besedah jg vprašal inženjer tram-pa, zakaj je moral oditi iz Kin-sleya. Tramp je z otožnim glasom pripovedoval žalostno zgodbo, ki se je sicer ujemala s pismom, ki pa si jo je seveda sam iii gladko izmislil. Pozorno ga je poslušal inženjer in dejal sočutno: "Žalostno je, kar se vam je pripetilo, smilite se mi in še posebej, ker berem v temle pismu, da vam je bil Norton naklonjen. Niste prišli zaman! Službo dobite! Imam že sicer pisarja, pa dolgo že iščem moža, ki bi mu smel zaupati tudi važnejše, odgovorne posle. (Dalje prihodnjič.) :bo in njega priče skrbite, y A hS^ ■r J % % ' ^ M lle govoril S to-1 pi. odeta sestala - X azil okno in ča- K PrJ Pa bom ležal se bo okoli Skoval. Cisto tako vai-a niste westman tj h "ko Hi W se vam težaven in vse skupaj '1 Vas v -od h udarov. ,.\°til»dUrete "videli, da % seb; Pl'av za Prav i bl umljiv in la- Sk k Potrdil Win* %o, j?!a brata naj i {Jer bomo za-.Se vrneta, Jbo "' ciu ne bo brez TWILIGHT BALLROOM se odda v najem za PLESE in VESELICE Še nekaj dobrih drievov za oddajo na razpolago POKLIČITE TINO MODIC G025 SO\ C I/A IR AVE. ENdicott 9691 Sodnik Julius M. Kovacliy Sodnik Julius M. Kovachy je že trinajst let sodnik na mestni sodniji. y tem času si je pridobil toliko izkušenj, da ga usposabljajo za višje mesto na naših sodnijah. Zato se je odločil, da kandidira za sodnika na okrajni sodniji (Common Pleas Cdurt). Sodnik Kovachy se je povzpel do tako odličnega mesta od navadnga raznašalca časopisov, delal je kot pomočnik v trgovini, v sladščičarnah, kot cerkovnik, organist in pevovod-ja, trgovski zastopnik, učitelj in končno kot odvetnik in javni uradnik. On je tudi podpredsednik "The Greater Cleveland Safety Council-a," član Kiwanis kluba, dalje ravnatelj urada, "The War Price and Rationing Board, No. 18-15" in tudi ravnatelj odbora "Ameriških kulturnih vrtov." Ker se vse svoje življenje udejstvuje v javnem življenju in zadnjih trinajst let kot sod- okrajni sodnik, kamor ga do volivci lahko postavili novemberskih volitvah. -o-- bo-pri Zapisnik (Nadaljevanje z 2 strani) sečnika Collier's, od Carnegie Endowment for International Peace in od državnega tajništva v Washingtonu. Glavni predsednik omenja, da je dobil odgovor iz Washirigtona na telegram s katerim smo na priporočilo Adamiča ponovno posredovali v prid primorskih Slovencev. Vsi odgovori so povoljni. Predsednik čita resignaciji Etbina Kristana in Ivana Mole-ka, ki navajata vzroke, zakaj podajata resignaciji. Odbor je raz-motrival o podanih resignacijah ter prišel do zaključka, da ne sprejme istih, ampak jih bo predložil na seji širšega in ožjega odbora, kjer bo podano poročilo političnega udejstvovanja JPO-SS. Zastopnica Marie Prisland prečita sledeče: Iz zapisnika seje glavnega od-bora'Slovenske ženske zveze dne 30. junija 1942: ' ogorčenim protestom obvestil ameriško, angleško in rusko vlado o razsajanju podivjanih Nemcev in Italijanov po slovenski zemlji." Sklep glavnega odbora SŽZ še vzame na znanje ter se ga zanese na skupno sejo širšega in ožjega odbora, ki naj določi datum in pripravi vse potrebno za Slovenski narodni kongres v Ameriki. V informacijo odbora prečita predsednik poročilo v angleški sekciji Zajedničarja, ki opisuje situacijo v Washingtonu pri zamejili jugoslovanski vladi. Isto-tako se prečita poročilo iz: uradnega glasila Srbskega narodnega zaveza, ki opisuje sorazmerje Srbov napram Slovencem in Hrvatom. Obe poročili se vzameta na znanje. Prečitano je pismo ministra Snoja, ki apelira na pomožni odbor, da bi nakazal nekaj denarja v pomoč rojakom.v domovini, katerega prejema skupina Slovencev v Ljubljani pod imenom "Narodno vodstvo." Po njegovem poročilu ljudstvo v Ljubljani strada. Odbor vzame pismo v razmotrivanje ter si stavi vprašanje, kdo so ti Slovenci, ki tvo- naj nam pojasni vso situacijo v detajlih. Sprejeto. oktobrom pa je bilo poklanih poleg teh žrtev v Kragujevcu Sklene se, da se seja širšega še na tisoče drugih nedolžnih 'Glavna predsednica poroča o sestankih JPO-SS, katerih se je rijo "narodno vodstvo" v Ljub-udeležila in kjer se je razprav- ljani, kajti v Sloveniji obstaja Ijalo tudi o politični akciji v prid naše rodne domovine Slovenije. Po širši razpravi je bilo sklenjeno, da se iz razloga, ker je politična akcija skoro popolnoma v zastoju, apelira na JPO-SS, da še to leto skliče slovenski na* rodni kongres, ki bi zedinil vse stranke V eno močno narodno skupino, razjasnil pojme in določil smernice za res učinkovito akcijo ameriških Slovencev v nik na mestni sodniji, vse to jej prilog združeni Sloveniji po voj-da bo dober ni. Obenem naj bi kongres z lahko garancija, tudi osvobodilna fronta, ki vodi prave boje za osvoboditev Slovencev. Pomožnemu odboru tudi ni bilo pojasnjeno, kako se more poslati denar v Slovenijo, ampak se v pismu samo trdi, da bo denar prišel v domovino. Zato tudi odbor ne more skleniti ničesar, zakar bi mogel podati jasno sliko vsem tistim, ki so darovali v sklad pomožne akcije. Vpraša se pa ministra Snoja, naj piše ministru Kreku, ki dobiva poročila iz domovine, da Na sliki vidimo štiri fante 'Rogers Rangers" oddelka (Rangerji so isto, kar so čet-niki ali angleški komandos). To so naši ameriški fantje, ki so bili v napadu na mesto Dieppe na francoski obali. Od |leve nu desno so: korporal William Brady iz Grand Forks, N. D.; narednik Kenneth Stempson, Riussel, Minn.; korporal Franklin Koons, Sioux City, la., in narednik Alex S zima, Dayton, p. Po napadu so se zbrali v Londonu, kjer jih vidimo pri časi piva. in ožjega odbora politične akcije JPO-SS vrši dne J 2. septembra 1942 v Chicagu. Po naročilu, katerega je dal odbor glavnemu predsedniku, on skliče ta sestanek in določi prostor. Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, potem ko je bil pre-čitan dopis rojaka Andreja špo-larja, da se apelira na vse glavne odbore organizacij, ki so včlanjene pri JPO-SS, da na slojih sejah sprejmejo resolucije, v katerih naj apelirajo na društvene tajnike, da bi pričeli pobirati prostovoljne mesečne prispevke v sklad JPO-SS. Končno se zopet govori o možnem pošiljanju denarja v domovino. Izraženo je mnenje, da bi se lahko sprarrjenil naš sklep, ako bi se moglo poslati denar slovenskim četnikom ali osvobodilni fronti, ki bi poslani d^nar rabili sami ali pa z denarjem pomagali našim ljudem, katere so četniki osvobodili. Proti takemu pošiljanju bi naši ljudje v Ameriki ne ugovarjali. Zaključek seje ob 4:30 popoldne. Vincent Cainkar, predsednik; Jože Zalar, tajnik; Janko N. Rogelj, zapisnikar. -o- Pokolj v Kragujevcu Bivši urednik znanega ameriškega mesečnika "Magazine Digest," David Martin, ki .velja strokovnjakom jugoslovanske ga vprašanja in ki se zdaj nahaja na Angleškem, je prošli rftesec napisal velik članek o pokolju v Kragujevcu, ki so ga Nemci izvršili lani v jeseni. Ker je bilo že mnogo vesti tiskanih o tem klanju, prinašamo le nekatere važnejše odstavke iz te-?a članka: ... In tedaj je začelo streljanje. Moritev je trajala ves dan. Ko *.;o obvestili nemškega majorja Zimmermanna, katerega imena srbski narod ne bo nikdar pozabil, da je določeno število umorov dopolnjeno — določeno število je bilo 1,000 Srbov za 10 ubitih nemških vojakov in 1,300 Srbov za 26 ranjenih Nemcev — je nemški častnik ukazal nadaljevati klanje. Od tega trenutka naprej sploh niso več šteli, tako da se je razvila moritev, kateri v pogledu hladne in metodične krutosti ni primere v svetovni zgodovini. "Nikdo ne pozna pravega števila žrtev," trdi poročilo. "Nekateri trde, da je bilo ubitih 3,400 oseb, drugi jih cenijo na 4,000, a zopet drugi na 6,-000. (Op.: uradni jugoslovanski viri iz Londona cenijo število poklanih na približno 4,-000.) Uradno poročilo župana v Kragujevcu, katerega so Nemci sami imenovali, trdi, da je bilo pomorjenih 60 odstotkov vsega moškega prebivalstva tega mesta." . . . Tega dne so bile vse ulice prazne. Delavnice, kavarne, gostilne, vse je bilo zapuščeno. V Kragujevcu je vladala Jjudi v Jugoslaviji. Koliko Srbov so poklale zasedbene čete osišča? Uradni jugoslovanski krogi*v Londonu jih cenijo na okoli 400,000. Berlinski dopisnik časopisa Stockholms Tid-ningen je poročal dne 12. decembra, da je število ubitih Jugoslovanov naraslo na 300,000 glasom trditev dobro poučenih krogov v Berlinu. V vsej Jugoslaviji, trdi ta poročevalec, ni rodbine, ki ne bi žalovala za enim ali več moških članov. Marsikdo bi mislil, da bo tako neusmiljen pritisk zlomil tudi najbolj uporno voljo. Toda glede Srbov bi se motil. To je zares narod, ki se bo boril za svojo svobodo do zadnjega in-ao poslednje kaplje krvi. Navzlic represalijam, so narasle gerilske sile v redno vojsko 150,000 ljudi, ki zdaj drži in brani dober del osrednje Jugoslavije. General Draža Mihaj-lovič, vodja te vojske, je nemškemu vrhovnemu poveljstvu prekrižal račune, čim strašnej-ši je pritisk, tembolj so četniki odločeni, da ne bodo nikdar popustili. Ako izrazite Srbu svoje začudenje, vam bo govoril o neki srbski materi, ki je izgubila enega sina in naročila obem preostalim, akoravno so bili še otroške starosti: "Vajin bratje poginil za Srbijo. Pojdita v gozdove in pridružita se četnikom. V boj in maščujta Srbijo in svojega brata!" Srbsko geslo je: bolje grob, nego rob! Zavezniki bi se mogli od njih naučiti mnogo lepega in koristnega,! --o- MALI OGLASI BUS BOYS POMIVALCI POSODE MOŠKI ZA KUHINJO Nobenega predznanja potrebno IZKUŠENI SEKAČI MESA Stalno delo, dobra tedenska plača. Državljanstvo se ne zahteva. CLARK RESTAURANT 1518 Euclid Me., 2. nadstr. PRospect 3000. (213) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 3 sob, kopališče; mirni družini brez otrok. Zglasite se na 1267 E. 58. St. (213) V najem 4 sobe V najeftn se da 4 sobe, nanovo papirane, brez kopalnice; nad trgovino. Zglasite se na 1033 E. 62. St. (213) Delo dobi Žena ali dekle dobi delo, da bi pomagala v restavrantu. Zglasite se na 5238 St. Clair Ave. (213) smrt. Iz koč in hiš je odmeval ----:-;-- le jok in zadušena' ieza. Do Stanovanje v najem četrtka se tudi žene, dekleta in 0dda se 5 čednih sob, furnez, otroci niso upali na ulico . . . k°Pahšče, spodaj. Poizve se na V nekaterih slučajih so bili po-'1106 E- 64- St" 3Pred&j <211> klani rodbinam obenem oče, vsi i Dobra služba Kinovi, zetje in svaki, tako da so Sprejme se takoj moškega ali ostale samo vdove in sirote. ... Od vseh onih, ki so jih j Nemci ugrabili, se je vrnilo do-Imov komaj par sto, deloma v pondeljek, deloma v torek. i Okoli 600 so jih zadržali za^ ted(jn> gtaln0 delo NasIov talce, da bi jih poklali v slučaju | i2veste y m,adu tega ligta_ (211) žensko, ki bi odpiral gostilno zjutraj ob 6:30 bil na delu do dveh popoldne. Njegovo delo bi bilo snažiti po gostilni in obenem streči gostom. Plača $20 > Kanmlski 'iwhwdp*"- ob Mvratkv.iz napada na Dieppe dbbvmSa■ Kfttttoi, dlhemu nuvoru, kije btiwpQtrMbmi.wi teyi mmdu,\jih vidimo veselifo <"SfyftU fca-- pada so se udeležili tudi ameriški bombniki in "Rangers'" odtfelfy^- . i novih napadov na nemške vojake. Talci so morali pokopati vse postreljene. Kopali so od srede do nedelje. Vse žrtve so pokopane v Hisa naprodaj Proda se hiša za 2 družini, skupnih grobiščih j Vsako stanovanje 6 sob, kopal-tam, kjer so popadali, po 40 v, niča, garaža, in za vsako druži-vsakem grobu. Rodbinam ni no še posebej kopališče v kleti. bilo dovoljeno, da jih vidijo ali da se brigajo za pogreb. * To je poročilo o pokolju v , Kragujevcu. Med 20. in 30. Klet pod vso higo, 2 furneza, lot 40x140. Hiša je vseskozi v najboljšem, stanju. Kogar zanima, naj se zglasi na 638 E. 101. St. (213) v. J. KRIŽANOVSKA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK — Danes sta bila v Karoli-nenhofu, da se poslovita. Ali vam baron ni nič pravil o tem? — je vprašal pl. Valnek. — Ne, takšne malenkosti ga ne zanimajo. Alma pa mi je poslala posetnico. Čudovito, kako korektna je gospa pl. Vi-zenbrukova, — je posmehljivo rekla Milica. Naslednjega dne jo je čakalo veselje: prispelo je Kitino pismo in z njim dar. Dmitri Pa-vlovič, ki je vedel, kako strastno ljubi Milica konje, je poslal njej in grofu par kabardincev. Pripeljal ju je neki Cerkez po imenu Džemaldin, ki je vsem ugajal po svoji prikupljivi zunanjosti in v svojem posebnem kroju. Grof je na ženino prošnjo sklenil obdržati Čerkeza vsaj za nekaj časa, da skrbi za konja. — Vedno godrnjaš, kadar jaham sama, zdaj pa bom jemala s seboj Džemaldina. Tvoj grum, ki bi hotel iz sebe napraviti Angleža, mi je skrajno zopern. Nemec, ki se vrhu tega dela Angleža, brrr ... to je že višek zopernosti. Džemaldin je obljubil, da ostane pri konjih, toda pod po-gojeip, da ga vzamejo v Rusijo, ko grof in grofica odpotujeta v Turovo. Kaka dva tedna po nepričakovanem Ludolfovem obisku, je Berenklau prejel od tete vabilo h kosilu. Še pred tem je bila baronesa s hčerko v Krenici, da vrneta obisk, ki je prešel precej dolgočasno. Baronesa je bila žalostna in potrta, a Vilma se še vedno ni mogla otresti sovražnega, hladnega tona, ki je Milico zelo zabaval. Grofu je bilo, kakor da sedi na iglah, in bil je zelo nevoljen na svojo stavil za svojega prijatelja, profesorja Bilfingčrja. — Profesor — strokovnjak v antropologiji, in piše delo, ki bo dragocen prispevek k vedi. To delo razpravlja o vprašanju, ki sva ga pred dnevi midva proučevala: "Primerjalno proučevanje črepinj in vpliv črepinskih razlik na umstvene sile narodov." Po kosilu prinesem modele in slike v pojasnilo mojih besed; vi pa, dragi Bilfinger razložite grofici, z dejstvi v rokah, manjvrednost slovanskega plemena, — je odgovoril Ludolf, ki je bil že razburjen. /Profesor je ostro 'pogledal Milico iznad svojih zlatih naočnikov in se vljudno priklonil. — Prav rad poučim grofico, če jo ta suhoparni predmet sploh zanima in če se ne užali nad dokazi, da je germansko pleme nadrejeno onemu, kateremu pripada grofica. — Ce mi resnično dokažete to nadrejenost, nimam nikake pravice užaliti se, ker z dejstvi se ni mogoče boriti; toda opozarjam vas, profesor, da se ne udam brez boja. Kaj pa, če se mi posreči dokazati, da imam prav jaz, ne vidva. Kaj napravite tedaj, baron? — je vprašala Ludolfa ter ga pogledala* z lokavim nasmeškom. Ta je v zadregi povesi! oči. — Ženska ne more imeti nikdar prav. Po prirojeni ji lahkomiselnosti bo ravno tako resno razpravljala o kroju nove obleke kakor o kateremkoli znanstvenem vprašanju, — je odgovoril z učiteljskim glasom. — Ce je tako, zakaj me hočete učiti nečesa, kar presega moje pojmovanje? „„ JC _________ _ _____ , — To serri vam že večkrat sestrično zaradi njene naduto-1 povedal: zato ker ste Egonova sti, ona pa ni razumela, kako j žena. Jaz želim, da bi vas veli-smešna in zanjo samo žaljiva čina vaše nove domovine preje bila njena hladna osebnost, j vzela in bi postali vredna ma- Ko sta Berenklavova prišla j ti nemšikh bojevnikov, v Karolinenhof, je Ludolf se-j Milica se je zasmejala, toda del v sprejemnici z nekim go- ni nič odgovorila. V tem tre-spodom srednjih let, debelim , nutku je vstopila Vilma in za-in plešastim, in ki ga je pred-'pletla jo je v pogovor vkljub očitnem odporu mlade barone-se. Takoj po kosilu je privlekel Ludolf nekaj slik in dve glavi iz lepenke. — A! To so vaši dokazi, — je rekla Milica ter sedla k mizi, po kateri je baron razložil prinesene reči. — Izvolite, profesor, pripravljena sem vas po-, slušati. Bilfinger je sedel za mizo nasproti njej, vzel v roke eno izmed glav in jo pokazal grofici. — Poglejte, gospa, to podol-gasto, ozko črepinjo? To je črepinja germanskega plemena, kakor tudi starodavnih Arijcev, tega genialnega in zmagovitega praplemena, ki se je pozneje pomešalo z drugimi narodi. Druga črepinja ie široka in okrogla ter pripada slovanskemu in keltskemu plemenu ter se nagiba k tipu mongolskega ali turanskega plemena, ki je nesporno nižje. Na temelju tega nazornega ponazorovanja razlike med do-likocefali-Tevtoni in brahicefa-li-Slovani in Kelti je začel profesor razvijati znano teorijo o velikem prvotnem azijskem plemenu, katerega del je koloniziral Indijo, drugi pa zavojeval Evropo ter si podvrgel tamoš-nja nižja plemena, pri tem pa jim je tako močno vtisnilo svoj pečat, da je vse'belo pleme dobilo pozneje ime "indogerman-sko." Profesor je omenil jezikovno sorodstvo evropskih jezikov z narečji starih Arijcev, nato je razvil lepo sliko o delovanju Germanov, ki so zrušili Rimsko cesarstvo, zavoj eva V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA Andrew Lovshin ki le za vodne zatisnil svoje dobre oil 9. septembra, 1941 v Timmins, Ontario, Canada. Mesec september je zopet v deželi, zodnle jeseni razsiplje nam kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker Je najtužnejši mesec za nas. DraKi soprog in brat nepozabni, zgodaj. prezROdai odšel si od nas; srce ©m poka, duša nam jo£e, ker je za vedno utihnil Tvoj glas.. Hladna Te zemlja ameriška krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš sonce jesensko na grob Ti res sije, v duhu pa vedno med nami živiš. Žalujoči ostali: PAULINA, soproga. FRANK, OČE. BRATJE in SESTRE. Cleveland. O., 9. septembra, 1942. li Evropo, ustanovili države in' s svojim bojevitim duhom, odpornim, odločnim značajem in ' inteligentnim razvojem ustva-! rili pravo civilizacijo, dovolj sil-j no, da ne bo samo zlila v eno od davnine ločena plemena, am- J pak bo tudi popolnoma požrla tuje narode, predvsem slovanske, in na razvalinah njihove mogočnosti postavi svoje go-spodstvo. Milica je pozorno poslušala dolgi Bilfingerov govor, ne da | bi ga prekinjala, in šele ko je končal, je zmajala z glavo. Vsi ti dokazi o tevtonskih prednostih, ki ste mi jih ravno-j kar našteli, so že davno znani, j To je stara pesem, jaz pa vam, morem omeniti izreke učenja-: kov, ki niso nič manj priznani j od vaših, dokazujočih ravno ta-| ko prepričevalno nekaj docela^ nasprotnega vašim trditvam. Vi niste nič omenili, da imamo j razen nemške znanosti tudi j druge, kakor na primer francosko in angleško, ki sta docela nasprotni vaši teoriji. Dalje, znameniti raziskovalci, kakor Tejlor, Save, Mortilje i. tU', trde baš nasprotno, namreč, da je germansko pleme po umstve-nem in zgodovinskem razvoju nižje od slovansko-keltskega plemena.— Prosim, prosim, baron, poslušajte, predno začnete ugovarjati! Vi trdite, da so Slovani v sorodstvu z Mongoli-, kar dokazuje njih manjvrednost. Dovolite mi omeniti, da ste vi kot dolikocefali v sorodstvu z Avstralci, ki so nižje pleme od Mongolov. Avstralski narodi imajo podobne črepinje z vami. Kmalu pa bi bila pozabila na najtehtnejši dokaz, ki govori proti vašim trditvam, in to je neanderska črepinja, ki •je najbolj čistega germanskega tipa. Ne morete oporekati, da so Nemci o priliki odkritja te znamenite Čfepinje ponosno trdili, da je to najvišji tip črepinje, ki se je do sedaj ohranil pri Skandinavcih in Frizih. Tejlor pa je prišel do prepričanja, da je ta črepinja najbolj podobna opičjim črepinjam. Toda, oprostite, težko verjetno je, da bi ljudje z opičijimi črepi-njami mogli veljati za ustvari-telje civilizacije. Profesor je ugovarjal, nastal je spor, toda Milica se ni uda-la in dostojno odbijala vse napade; razen tega se je izražala tako živo in spretno, da je imel profesor težko delo proti njej vkljub vsej svoji učenosti. Naglo in neopazno je Milica prešla iz antropologije na vprašanje o umstvenih sposobnostih plemen ter ugotovila, da so slovanska narečja etimološki mnogo bližja jezikom starih Arijcev kakor jeziki tevtonske-ga korena. Ravno ti jeziki dajejo neovrgljive dokaze, da so slovanska narečja etimološki mnogo bližja jezikom starih Arijcev kakor jeziki tevtonske- ga korena. Ravno ti jeziki dajejo neovrgljive dokaze, da so se vsi tevtonski narodi, — divji in ostali, — naučili poljedelstva in kovinstva od Slovanov-Keltov. V enem pa priznavam resničnost vaših besed, to da so Nemci ustvarili svojo mogočnost na razvalinah slovanskih držav, toda pri tem niso iztrebljali domačega prebivalstva, ampak se zlivali z njim in se tako polastili sposobnosti višjega plemena. Tako so nekoč ravnali Hiksi, ki so bili svoj čas gospo-narji Egipta; vladajoči narod je v teku štirih stoletij privzel zakone, obča je, znanosti in umetnosti premagancev. Toda kakor niso mogli Hiksi popolnoma premagati svoje divje narave, tako so tudi Nemci, ki so jih prosvetlili in ublažili Slo-vani-Kelti, obdržali nekatere razdiralne ostanke krutosti, pohlepa in nenasitnosti svojih prednikov Vandalov, Vizigotov in drugih barbarskih hord. — Kaj pa govorite, gospa! Grofica pl. Berenklau tako-ostro nastopa proti svoji deželi! Človek bi mislil, da sovražite Nemčijo, — je rekel napol v šali, napol v jezi profesor. — Ne pozabljajte, gospod Bilfinger, da sem slučajno postala nemška podanica, zakaj z mojft domovino me vežejo krvne vezi. Jaz sem po rojstvu Rusinja in to ostanem vedno, ne glede na to, da iskreno želim sveto izpolnjevati obveznosti, ki mi jih nalaga zakonski stan. Moram pa dostaviti, da mi sovraštvo Nemčije napram Rusiji in njeni zavojevalni načrt zelo obtežujejo moje dolžnosti. — Cemu rabite take neprimerne besede, kakor je izraz "zavojevalni načrt," ko pa imamo druge izraze, kakor: pro-svetljena kolonizacija, popravek zgodovinskih napak, vzpostavitev nasledstvenega prava, — ie rekel z vnemo Ludolf. Cu-f , dovita zmes raznih plemen in narodov, kakor je Rusija, je prava zgodovinska nezmisel-nost, in ko se to velikansko cesarstvo razsuj'e, bo to nekaj naravnega. Ko zavzamemo baltske pokrajine, dobimo nazaj svojo posest in sprejmemo pod svojo streho naše izgnance.*Ko se bo tok naših naseljencev razlil po zapuščenih in neobdelanih ravninah Rusije, bo to le napredek; to bo prava dobrota za deželo in istočasno bomo na ta način izvrševali naše prosvetno poslanstvo. Naš "Drang OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Bivši filmski igralec John Coogan (Jackie Coogan) je sedaj v ameriški at mad i in sicer pri zrakoplov clh v Twen-tynine Palms, Cal., kjer se uči letanja z jadralnim letalom. Gornja slika nam predstavlja kapitana Robert Rogers-a, ki je poznan iz indijanskih bojev in kije usta-i novitelj vojaškega oddelka, ki je poznan pod imenom i "Rogers Rangers." To ime ' so sedaj povzeli oddelki ameriških "komandos." Amei-iški "Rangerji" so se udeležili tudi napada, na Dieppe. Pvt. Othel Greenet ki s svojim bratom narednikom Dick Greene služi v amei-iški armadi pri "Rangerjih," kateri so se udeležili napada na francosko obrežno mesto Dieppe. nach Osten" (pohod na vzhod) je elementarna sila, ki je ni mogoče na noben način ustaviti, zakaj naravni zakon sili močna plemena, da uničujejo sla-bejša. Ta zakon, to nujnost, da se mora naše pleme razširiti po zemljah starih Sarmatov, so poznali vsi naši v« Karel Veliki — der venvernichter (velik5 lec Slovanov), 0t<>", Henrik. Lev saksonski-I. Medved, — so zaS" politiko. (Dalje prih°"nvl V) hovna poveljnika brazilske bojne je predsednik Getidio Vargas v razgovoru z mvrio de Moura, hi poveljuje J,00,000 mož. ski armadi. Brazilija šele sedaj pristopila k zoper osišče. Ji f" ■» . ■ ■ ' . . ...... ■ ŽENINI IN NEVESTE! fc Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri' jite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. . ''in Ameriška Domovina 6117 St. Clftir Ave. HEnder* UČITE SE ANGLEŠČINA iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA 'ENGLISH-SLOVENE HEADER' kateremu je znižana cena m stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDlN4 0 6113 St. Clair Ave. Clevela*1^