NAPREJ!
Vse za napredek slovenskega ljudstva!
Časopis «NAPREJ!» izhaja dvakrat mesečno, in sicer 4. in 18. — Uredništvo, administracija in ekspedicija je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6/11. - Vse denarne pošiljatve je pošiljati na naslov: «Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.» — Vse dopise in spise na uredništvo. — Naročnina za celo leto : K 2'5(), za y2 leta K 1'25, v Nemčijo K 3—, v Amer.ko K 4'60. — Posamezne številke 8 vin.
Majsko slavlje.
Letošnji »1. Maj“ je bil v vsakem oziru impozanten. Kjerkoli živi delavstvo, ki se zaveda svoje zgodovinske naloge za preustroj človeške družbe, povsod je praznovalo z vso pobožnostjo >n odkritosrčnostjo, z vsem veseljem in navdušenjem, z vso vero in nado svoj Veliki Dan, svoj edini Praznik. Poročila, ki so drugega maja priletela iz vseh krajev sveta, so nam povedala glasno in jasno : Zadovoljni smo lahko z napredkom — bataljoni velike delavske armade so se okrepili na znotraj, razmnožili na zunaj — vzrasli so, da je duša vesela, da kipi srce, željno zmage.
Tudi pri nas na Slovenskem — od Maribora do Pulja — povsod, kjer živi delavec-proletarec, se je praznoval Prvi Maj slovesnejše nego druga leta. Ličen „Majski spis“ mu je bil časten predhodnik, vstali so rudarji Idrije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika — na večer delavskega praznika so Poslali v svet novega bojevnika — strokovno Svoje glasilo „Rudarja". Tržačani so se tudi z Hpim spominkom oglasili s tem, da so izdali Prvi snopič Knjižnice Ljudskega odra in v njem 'epe nauke o modernem političnem razvoju, o Modernem gospodarskem razvoju in o ciljih so-Halizma. — Da, tudi Goričani so se spomnili Pas vseh ! Delavski kolek, vžigalice jugoslovanske s°cialno-demokratične stranke, strankine razgledne — to so lepi pozdravi! Hvala jim bodi *anje !
Da — za nas, slovenski proletariat bo letošnji 1. Maj v vsakem oziru lep spomin!
Splošno pa nas je Prvi Maj leta 1910 zopet in zopet utrdil ter prepričal v zavesti, da:
„Od kapitalističnega družabnega reda izkoriščano in zlorabljeno delavsko ljudstvo si izvo-juje svojo politično in socialno svobodo In to svobodo bo en narod privoščil drugemu, ker bo spoznal, da je le v svobodi vseh zajamčen skupen interes, sreča in blagostanje vseh narodov. Ne bo več tlačenih in tlačiteljev, marveč le zveza prostih svobodnih narodov. Človeštvo bo spoznalo, da zamore poiskati svojo zadnjo in edino rešitev v svobodi in enakosti, v splošnem pobratimstvu vseh narodov."	A. K—n.
Zborovanje konsumnih društev na Dunaju.
6., 7. in 8. maja je zboroval na Duiaju kongres koHrumnih društev avstrijskih, ki so združeni v « O srednji zvezi avstrijskih konsumnih društev» Nad 240 delegatov iz vseh dežela vseh narodov se je zbralo v veliki dvorani Delavskega Doma v desetera danajskem okraju. Tudi Sloveoci smo bili častno zastopani. Navzoči so bili sodrugi: Anton Kristan iz Ljubljane, Ivan Štravs iz Idrije, Mihael Cobsl iz Zagorja. Ignacij Siterin I Jeretiniz Trbovelj, M. Šinkovec iz Leobn* in L Weugust iz Gradca.
Dnevni red zborovanj je bil obsežen. T a j n i k osrednje Zveze je poročal najpoprej obširno o delu «Zveze» v 1. 1908 in 1909, Omenjal je napredek^
ki se kaže v vseh kons. društvih, ovire, ki jih posamezne sodne in politične oblasti delajo — težnje trgovstva proti kons. društvom — napore sovražnikov kon. organizacije, da bi ji škodovali... Dolgo poročilo, pa pregledno in poučno in zanimljivo ! Kričeča slika naših socialnih razmer. — Dr. K. Renner je v temeljitem, na široko zasnovanem govoru na podlagi statistike dokazal, kako vlade in deželne uprave mečejo denar za kmetijske zadruge, kjer so člani premožni kmetje — in kako so iste oblasti malenkestne, skópe ter nazadnjaške, kadar hoče pomoči izkoriščani delavski konsument. — Viljem Elchelm je razpravljal o davčnih bremenih, ki so naložena kons. društvom, ter terjal na podlagi nepobitnih dokazov: popolno davčno prostost za k ons. društva. — KvirinKokrda, eden ravnateljev Velena-kupne družbe za avstrijska kons. društva, je razpravljal o ranah v kons. društvih, ki so : premajhni deleži — (vsled tega: premalo podjetniškega kapitala) — preveliko krediti ranje (vsled tega zopet pomanjkanje podjetniškega kapitala) — pre lahkomiseln o nakupovanje pri liferantih, ki so jim kons. društva objekt za izkoriščanje (vsled tega zopet : neracionalno rab-ljenje kapitala). Terjal je zato : deleži morajo biti najmanj po 30 kron, izkuša naj se odpraviti vsak ena up dajarije» in upelje naj se le «sproti-plače-vanje». Blago pa naj se kupuje, kolikor je le mogoče, pri Velenakupni družbi, ki je konsum za konsume. — L Exner, predsednik zveze in ravnatelj največjega kons. društva v Avstriji, namreč «Prvega nižjeavstrijskega kons. društva na Dunaju», pa je v zaključnem govoru navduševal na vstrajno delo v prospeh konsumentov. Kazal je na že dosežene uspehe in pozival zbrane: ne gubite vere in nade, z ljubeznijo storimo svojo dolžnost, ki bo obrodila stoterne sadove. — Udeležniki kongresa so si 7. maja zvečer ogledali pekarijo, tovarno za žgano kavo, za soda-vodo, za napolnjevanje pivnih steklenic, mlekarno, preiskusovalni laboratorij, magatine in pisarniške prostore Prvega nižjeavstrijskega kons. društva na Dunaju, ki je doseglo že nad 11 miljoaov letnega prometa; — 8. maja zvečer pa je bil ogled mlina in pekarne «Hammer-brotwerke» na Schwechatu pri Dunaju. Teoretičnim razpravam so sledili praktični dokazi in prikazi — kje je lepša, boljša šola Pl!
Ni dvoma — udeležniki so šli domov okrepčani in navdušeni za daljnje delo.
Kongresa so se udeležili tudi gostje iz tujine, in sicer: predsednik Zveze nemških kon?. društev iz Draždan Max Radestock, zastopnika nemške Velenakupns družbe v Hamburgu Adolf Sei-fert in Valentin Liebemann, Švicarja I Flach (Winterthur) in Emil Schwarz (Basti) Angleža H. J. Youngs in I. A. Wilkins (Manchester) Šveda K. G. Ro s k li n g in Alfred Kaberg (Stockholm), stkcijski šef rumunske vlade I. Ra dućanu iz Bukarešta ia vseučiliški profesor dr. G. Morviaau iz Bukarešta. Statistično centralno komisijo pa je zastopal dr. vitez pl. Tomaschek.
Naprej — na delo!
Ideja zadružništva zadobiva med delavstvom čimdalje več tal, in sicer glavno v obliki združevanja konsumentov, ki se nakratko imenujejo „konsumna društva". Delavstvo spoznava, da je pot samopomoči v vsakem oziru prepotrebna, zato se je oklepajo. V Ljubljani n. pr. je „Konsumno društvo za Ljubljano in okolico" doseglo tekom poldrugega leta svojega obstanka krasne uspehe — da šteje že nad 650 članov in ima pet prodajalen odprtih, v kojih se proda nad 25.000 kron blaga ! In pri tem je pomisliti, da je pred 3—4 leti v Ljubljani žalostno pogorelo so-cialno-demokratično konsumno društvo!!
Da, ideja zadružništva napreduje in se vko-renjuje. Prav je tako! Seve moramo pa še kljub temu vsi delovati z vsemi močmi, da bo še boljše nego je.
Deviza nam mora biti nam vsem, tako v Ljubljani, v Zagorju in Idriji, Hrastniku in Trbovljah, na Jesenicah in Tržiču: naprej — na delo v prid izkoriščanim in potlačevanim !
Črtice iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernika.
XII.
Nekega dne je zopet prišel popotnik v farovž — potrkal je na vrata in poprosil malo jedi. „Truden je," tako je pravil dekli Micki, ki je prišla odpirat, „in lačen je, rad bi kaj toplega. Kmetje da ga le z ,božjim imenom' odganjajo". Pravil je Micki, da je sicer lepo, če mu pravi kmečki očanec ali pa ženica: „Pojdite v božjem imenu") ne da mu pa nič, on je pa lačen. Prišel je župnik iz sobe in vprašal popotnika po njegovi Želji-
Na prošnjo za kako gorko jedjo je segel župnik v žep, pa mu je dal — en krajcar. Micka je kar ostrmela, kajti kar začudila se je, češ: danes so pa gospod fajmošter zelo radodarni. Kuharica Ančka pa je že mrmrala, čemu metati težko pri-služeni denar capinom .. .
Popotnik je spoštljivo vzel krajcar, ga zavil v popir in se z globokim poklonom poslovil .. .
Čez tri ali štiri tedne potem dobi župnik aviso, da ima v trgu obsežno poštno pošiljatev, po katero naj pošlje. Brž se je peljala kuharica Ančka v trg, plačala pristojbine, nekaj čez 7 kron. — Doma je fajmošter vesel razvijal in razvijal. Pri razvijanju se je kar jezil in čudil — dolgo se ni nič pokazalo. Nazadnje, navsezadnje pa se je pokazal star krajcar, prav tisti, ki ga je dal fajmošter popotniku, ki ga je prosil za toplo jed, ker je bil lačen. Zraven krajcarja pa je bilo pismo, v katerem popotnik fajmoštru naznanja, da ni mogel drugače, kot povrniti mu njegov »božji dar*, češ, drugače bi ga vest pekla do sodnega dne.
Fajmošter je po prečitanju pisma prav krepko zaklel: »banda pr......a!“
ZMES.
Posnemanja vredno! »Rdeči Prapor* je prinesel sledeči poziv:
Slovenski mladini na Goriškem
Že dlje časa nastavljata obe meščanski stranki na Goriškem, klerikalna in liberalna, svoje mreže, da bi vanje ujeli mladino in se rešili nevarnosti, ki jima prihaja od naraščajoče socialne demokracije.
Klerikalna stranka je ustanovila za mladino svoje »Orle*. Ž njimi bi rada zajezila napredek in duševno osvoboditev; pod tem praporom bi rada vpregla mladino pred voz črnega klerikalizma in srednjeveške teme.
Na drugi strani se trudijo liberalci z nagla-Šanjem narodnjaštva in antiklerikalizma. On vabijo mladino med »Sokole*, ki pa že niso nič druzega več kakor štafaža gnilega liberalizma. Kako učinkuje liberalstvo na mladino, se opažuje dannadan. Zavajajoč jo na večne plese, na veselice in pijančevanja, jo moralno in materialno Uničuje.
Kljub klerikalnim in liberalnim zanjkam je Pa ostalo še dovolj goriške mladine, ki se ne hieni ne za prvo, ne za drugo stranko, ampak si
hoče ustvariti svojo zdravo mladeniško organizacijo, ki bo branila slovensko mladino na Goriškem pred reakcijo črnega klerikalizma in pred strohnelim liberalizmom. Ta mladina spoznava, da hočejo klerikalci s svojim svetohlinstvom iz nje napraviti novodobne rimske sužnje in da jo liberalizem s svojim puhlim fra-zerstvom in s svojo demagogijo le ponižuje.
Slovenska mladina na Goriškem si hoče ustanoviti organizacijo, ki jo bo vzgajala tako, da postane razredno, kulturno in politično zavedna. Mlad na mora v prvi vrsti spoznati svoj socialni in gospodarski položaj; razumeti mora, kateremu razredu pripada Ta organizacija ne bo vzgajala mladine s tistimi protifaršk mi frazami, ki v svoji puhlosti nimajo nič opraviti s protiklerikalizmom, ampak njen prvi namen je resnična izobrazba Glavno moč hoče posvetiti izobraževalnemu delu.
M adina se mora zgodaj začeti tudi politično izobraževati. Če imamo na Goriškem tol ko političnega fikfakovstva, moramo glavno krivdo iskati v popolnem pomanjkanju prave politične vzgoje. Zato pa hoče poskrbeti nova mladinska organizacija.
Pod tem geslom sklicujemo
prvi mladeniški shod
ki bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Delavskega Doma v Gorici, ulica Tre Re 16 s sledečim dnevnim redom:
1.	Namen mladeniških organizacij; poroča sodrug Petejan.
2.	Izobraževalno delo in mladeniška organizacija; poroča sodrug dr. Dermota.
3.	Mladina in alkoholizem; poroča sodrug dr. Tum a.
4.	Razni predlogi.
Sodrugi mladeniči! Poskrbite, da ne bo ne enega Vašega tovariša, ki bi se ne udeležil prvega mladeniškega shoda v Gorici, na katerem hočemo položiti temelj svoji organizaciji na Goriškem.
Mladeniči, vsi na shod!
Sklicatelji.
Ali bi ne bilo razmotrivati, da se enako gibanje začne na Kranjskem in Sp. Štajerskem? Sodrugi, pozor ! — Tozadevne dopise, želje in nasvete bomo radi ponatisnili. Na delo!
Kapitalistična žetev. Avstro-amrrikanska del niška tovarna za gumijeve izdelke izkazuje za
laDska leto 435.775 K čistega dobička, t. j. ?a 14 483 K več kakor predlanskem, ter izplačuje 7 odst. dividende. — Delniška premcgokopna družba v Mostih na Češkem je imela lani 5,966.100 K čistega dobička. Za vsako akcijo izplačuje po 42 kroa. — Delniška tovarna za žima v Vodaru na Niž. Avstrijskem je imela za lansko leto 1,252.768 K čistega dobička. Na akcije se izplačuje po 35 kron.
Nesreča pri gradnji železnice. Pri gradnji mitenvaldske železnice, ki bo vezala Inomost in Mo-nakovo, se je v četrtek zgodila velka nesreča, vsled katere je četvorica delavcev abita. V tako-zvanem Finstertalu se morajo pečine razstreljavati. Vsled dolgotrajnega deževja je dinamit postal vlažen. Da je mogel eksplodirati, ga je bilo treba prej ogreti, da se posuši. Delavci so ga greli v baraki v neki ponvi n?d ognjem. Pravijo, da ja prvi delavec vzel 5 kilogramov dinamita naenkrat in da je to vzrok nesreče. Naenkrat je eksplodiral ves dinamit, baraka je zletela 300 metrov visoko v zrak in ž njo nesrečni, delavci. Namesto ljudi so našli raztrgane ude daleč naokrog med tramovi in deskami.
Vpraša se, so mogli delavci vedeli, v kakšni nevarnosti da so. Važno je vsekakor to, da ni bilo med njimi ne enega strokovnjaka, ampak sami dninarji. Vpeljana je preiskava. Imena teh štirih ponesrečenih delavcev so: Ivan Mi co lussi iz Lucerne na južnem Tirolskem, Rado Uzela c s Hrvaškega ter Mate Mktišć in Mile Buršić iz Bosne.
Velika nesreča v rudniku se je pripetila v Ameriki. V Birminghamu, v Alabami ima družba Goal and Coke Conjpany svoje rudnike. V rovu Palos je dne 5. maja ob 1. popoldne nastala eksplozija. Po prvih vesteh je bilo takrat 150 do 200 delavcev v jami. Potres vsled eksplozije je bil tako mcčan, da je nekega delavca, ki je bil 100 yardov oddaljen, hipoma ubila. Do 3. popoldne so spravili tri mrliče na dan. Dne 6. maja se javlja: V jami je okrcg 145 delavcev, in sicer 45 belih in sto zamorcev. Misli se zagotovo, da ni nihče med njimi več živ, ker so morali, ako jih ni ubila eksplozija, umreti vsled vdihavanja strupenih plinov.
v	tp v * v
Iz Tržiča.
Klerikalci se na vse pretege trudijo, da bi uničili našo organizacijo. Župnik je bojda rekel, da bo dal v svrho agitacije proti nam 2000 K-
No, naj le da, nimamo nič proti temu. Seve svetovali bi mu, naj jih raje da tistim, ki so prišli v škodo radi Papovih konkurzov . . .
Ženske-Jožefovke imajo prav veliko govoriti „čez socialiste", zlasti se odlikuje neka Pretnar iz Goeknove tovarne. O tej Pretnarjevi bomo nekaj lepih „štikelcev" objavili, ako ne bo kmalu lepo pri miru.
Papov je še zmirom „ta mali bog“ naših katoličanov. Dobro znamenje!!
Izjava. Podpisani izjavlja, da je laž, kar govore klerikalci po Tržiču, češ: „Bukovnik je bil 13 tednov bolan, pa ga ni organizacija nič dlje podpirala nego 3 tedne." Resnica je, da sem jaz dobil od čevljarske organizacije vse tisto, kar mi gre po pravilih, in sicer do zadnjega vinarja. Neresnica je, da bi se jaz kje in kdaj izrazil, da bom sedaj popustil — resnica je, da nimam nobenega povoda biti drugega prepričanja, nego sem bil poprej pred boleznijo. — Josip Bukovnik, čevljarski pomočnik in posestnik v Tržiču.
Z Jesenic.
Naše majsko slavlje. Letos smo na Jese-nicah-Savi praznovali naš 1. maj kar najsloves-nejše. In to dejstvo boli klerikalce tako, da bruhajo iz sebe žveplo in ogenj, prav tako kakor kakšen smrdljivi ognjenik. Lažejo in se hočejo norčevati — samo, da bi prišii iz zadrege, ker ljudstvo je vidilo, da ves klerikalni terorizem nič ne pomaga — da je vse klerikalno napenjanje zaman. — Naš prvi maj je res lepo uspel. Premagati nam je bilo več ovir-Prvič: naročili smo godbo iz Rožne doline, na to pa je (gotovo kak klerikalec) nekdo pisal, da jo odpovedujemo ; drugič: ravnatelj tovarne rii dovolil «od nas plačane godbe, da bi nam pr sprevodu svirala; tretjič: radovljiško okr. glavar stvo je prepovedalo nošenje rdečih zastav. M* kljub vsemu temu, kaj nam je bilo mar — sprevod je bil impozanten, shod tudi, pravtako veselica! Bevskanje klerikalnih časopisov od „Slovenca" do „Naše Moči" nam je samo dokaz, da gremo naprej z uspehi! In to je glavno.
Z Jesenic. Klerikalno časopisje besni. Zlash Gostinčarjeva „Naša Moč" je vsa iz sebe, ko p°' roča o našem praznovanju 1. maja. Zabavlja zbada, zmerja in obrekuje. Zmerjajo jeseniško-savske socialiste za „gerušarje, šnopsarje, P*'
*
-gance”. Mi se temu ne čudimo, — kajti tat ponavadi vpije na drugega, ta je, glejte, držite ga ! Pripominjamo samo gg. klerikalcem njih somišljenika K, ki so ga v predpustu neko nedeljo tako nadelanega domov z volom pripeljali, ria se še danes pokori za geruš. Dalje omenjamo, da g. kaplan Kogej v cerkvi vsako nedeljo pridiga proti gerušu; že dobro pozna svoje somišljenike. Mi se popolnoma strinjamo z gosp. kaplanom, naj le udriha čez gerušarje, prav je tako! — Obrekujejo nas klerikalci, češ, hinavci so soc, demokratje. Kdo je hinavec, dokažemo takoj. Soc. demokratje zahtevamo nedeljski počitek; ko smo odprli svojo konsumno prodajalno, •ali nismo upeljali tudi takoj nedeljski počitek? Klerikalci pa — tisti klerikalci, ki imajo vedno polna usta: „v nedeljo in drugih posvečenih ,praznikih so hlapčevska dela prepovedana”, imajo svoje prodajalne odprte!!! — Tako je! Sram vas bodi!
Kaj so vse počeli naši ljubi nasprotniki, da bi nam kolikor mogoče nagajali pri naših prireditvah za 1. maj, to je skoraj neverjetno. Vendar so se njihove nakane izjalovile. Kakšni so ti naši sovražniki, bodisi pod plaščem klerikalizma, ali pa kapitalizma, naj svedoči to pismo, ki ga doslovno objavljamo. Pismo je bilo naslovljeno na godce, katere smo mi naprosili za dan prvega maja, ker nam je tovarna godbo odklonila (delavsko), ker bi bila menda to demonstracija proti kapitalizmu. Pismo se glasi: „Cenjeni gospodje! "Vas prosimo uljudno, da oprostite, da vam naznanim, da smo dobili godbo od tovarne Kranjske Industrie nam je sam direktor dal godbo za celi dan brezplačno. Zato pa Vam da društvo Kovinarjev 10 K za odškodnino ker se niste dobro ogovorili da ne boste hudi na Nas Kovinarje ali .{Social-demokrate). Mislim da boste zadovoljni z 10 kronami. Torej oprostite boste pa v drugo prišli. Mi tudi nimamo toliko denarja, da bi vsa kemu plačali 11 kron pride preveč za enkrat. Sedaj ni treba priti! P. Stare predsednik. A. Golobič. Falotje si toraj upajo falzificirati in podpisovati tuja imena. Sicer so bili godci bolj pametni in niso verjeli temu pismu. Na sledu smo že, da dobimo kreaturo, ki nam je hotela odjesti na skrajno umazan način godbo.
Na naš praznik so se tudi klerikalci nekoliko oživeli, in nas od skritih potov opazovali. iBlizu neke cerkve je „šnopsapoteka”. Tam so
menda fotografirali naš sprevod. „Slovenec” z dne 7. t. m. pravi, da so nas tam „trofili” in da nam lahko na fotografiji pokažejo, koliko nas je bilo. Nam se pa to čudno zdi, da bi nas bil dotični umetnik vse spravil na ploščo, ko smo proti Jesenicam grede, slišali razne opazke od „Orlov” in drugih. Tako na pr. „Nas bi se ne zbralo toliko skupaj” ali pa „Hudiča, ali jih je,” Mi pa pravimo : za prvič nas je bilo dost!, drugič nas bo več, tretjič pa Vas ne bo več. Pred Mar-kotovo apoteko je velik ovinek na cesti, zato naj vsak, kdor želi fotografijo, povpraša, tistega mež-narja, če jih je mogoče več plošč, ker na eno ploščo gotovo v tem slučaju ni mogel vsega spraviti. Nekaj pijancev je tudi malo pozabav-ljalo, češ, „k maši bi šli raje ali pa vsaj k za-vživanju v apoteko", sicer pa moramo naše klerikalce pohvaliti, da so bili še precej pametni, najbrž iz strahu.
Jesenlško-savskim sodrugom toplo prtpo-čamo, naj prebero novice klerikalnih listov z Jesenic, ker je to potrebno, da se bodo do dobrega prepričali, kako nesramni lažnjivci so klerikalci, in da bodo vsled tega spoznanja postali še boljši agitatorji za svete ideale socializma. Klerikalna svojat laže, smeši — ima že strah v kosteh. Zato še bolj na delo, neutrudno, da pridobimo zadnjega delavca na Savi in Jesenicah za našo organizacijo.
Delavci jeseniški! Časopisje je velepotrebno orožje delavskega ljudstva — širite naše časnike, poglavitno naš „Naprej”! Na delo!
Konsumno društvo za Jesenice in okolico se lepo razvija. Vendar moramo pripominjati, da bi bilo lahko še boljše, če bi vsak član storil svojo dolžnost! Zadružniki — vsak roke k delu!
Občni zbor bratovske skladnice je bil v nedeljo 8. t. m. Izvolili smo novo nadzorstvo. Iz predloženega rač. poročila je razvidno, da je imela provizijska blagajna premoženja 766.041'19 kron, bolniška blagajna pa izkazuje primanjkljaja 10.483-97 kron.
Število udov z ženami in otroci je pri pro-vizijski blagajni 4452. Poleg teh pa dobiva provizijo 120 moških članov, 162 vdov in 118 sirot.
Vsi skupaj so prejeli provizije 50.15579 K. Članov pri bolniški blagajni pa je 1907. Zanimivo bo izvedeti, da so bili tov. delavci skupno bolni 19.556 dni, za kar so prejeli 22.978-30 K-K raznim predlogom so se oglašali razni de-
lavci, ki so naglašali nujno potrebo zvišanja penzije, zvišanja bolniščnine in prostega zdravnika in zdravil za njih družine. Gospod predsednik je sicer obljubil, da bo načelstvo vse te predloge vzelo v prvi seji v pretres, vendar bi želeli, da bi pač vse to ne ostale zopet obljube. Omeniti je tudi vredno, da sta klerikalna zastopnika v načelstvu zopet izvrstno pokazala, kako se igra vloga mutca.
Gostilničarska zadruga je na zborovanju dne 7. t. m. podražila pivo za 4 v. Ta sklep je stopil v veljavo s 15. majem. Nekateri so sicer malo ugovarjali, toda pomagalo ni nič. Kdor se ne bo pokoril sklepu zadruge, bo kaznovan. Ali ne diši to nekoliko po terorizmu!? Da pa ne bodo delavci preveč razburjeni vsled podražitve piva, moramo zopet povedati, da tega niso krivi samo gostilničarji, ampak v prvi vrsti naši slavni klerikalni poslanci. Pivo so podražili naš Piber, Šušteršič in drugi. Pri teh naj se delavci pritožujejo. Spoznavajmo svoje sovražnike f (Gostilničarjem pa na uho povemo, da je deželna doklada 2 K za 100 1, da bi se vrček imel podražiti le za en sam vinar!!)
Na praznik 5. maja so slavili jeseniški so-drugi železničarji vesel dogodek. Ta dan je praznoval železničar Hlebajna svojo 25 letnico, odkar dela pri železnici. Pripomniti je treba, da je ves čas svojega dela tudi organiziran. Zato so mu priredili v hotelu „Kolodvor15 slavnostni večer, podarili krasen šopek in se v raznih govorih spominjali svojega sodruga in ga priporočali drugim v vzgled. Jubilarju tudi mi kovinarji kličemo: Na mnoga leta!
Delavskim ženam na Jesenicah in Savi. Konsumno društvo za Jesenice in okolico smo ustanovili — in pol leta že deluje z lepim uspehom ! Vendar nismo še zadovoljni. Premnogo delavcev se še ne zaveda svojih dolžnosti. Žene, delavke! Stopite vse v vrste agitatone! Delujte z nami, da izraste naša konsumna zadruga tako, kot je to treba za Jesenice. Agitujte pri tovarišicah, prijateljicah, da bodo nakupovale vse svoje potrebščine v našem „Konsumnem društvu za Jesenice in okolico*.
Iz idrijskega okraja.
Praznovanje prvega maja je bilo pri nas letos nadvse veličastno. Že v soboto popoldan je vibralo nad trideset rdečih zastav raz delavske hiše
v mestu iu predmestjih. Drugi dan pa se je števila istih pomnožilo nad štirideset, med njimi je bilo tudi nekaj slovenskih trobojnic, ki so skazovale čast delavskemu dnevu. Razsvetljava na predvečer je bila v mestu in okolici prekrasna. Poleg razsvetljenih delavskih hiš so oznanjevali veliki delavski praznik veliki kresi, ki so plamteli na treh krajih mesta. Jutranjega obhoda udeležilo se je z godbo in razvito zastavo na čelu blizo 800 ljudi, med temi okrog 300 samih mladeničev, ki so korakali kot mladi bojevniki v prvih vrstah. Shod je bil dopoldan mnogoštevilno obiskan. Sodr. A. Kristan iz Ljubljane je v svojem govoru podal poslušalcem zanimivo sliko o pomenu prvega maj-nika na vpliv od delavstva stavljenih zahtev v parlamentu in drugih zakonodajah. Predložena resolucija se je soglasno sprejela. Popoldan ob l/22l uri je zasvirala zopet godba na čast spodnjeidrij-skih sodrugov. ki so prikorakali korporativno z novo razvito rdečo zastavo na slavnost. Ko sta se zlružile obe rdeči internacionalni zastavi, druga poleg druge, se je pričel pomikati sprevod, broječ nad 1000 oseb okrog mesta iu dalje «na zemljo» v. kjer se je vršila velika ljudska veselica do sedme ure zvečer. Dve godbi, ki sta na veselici svirali, ena za koncert, druga za one, ki radi plešejo,, sta napravili svojo dolžnost v splošno priznanje občinstva. Iznenadil pa nas je še posebno slavni samostojni pevski klub mladeničev, ki je pod vodstvom pevovodja g. Pleskoviča zapel nekaj lepih pesmi in dodal s tem delavskemu slavlju prvega maja še svojo pripomoč. Slavnost «na sem.ji* počastili so s svojim posetom tudi gg. župan, naš deželni poslanec, več gg. obč. odbornikov in mnogi drugi gospodje, ki so včasih z drugačnimi čutili gledali naše slavlje. Posebno lepo število je bilo tudi gospodov obrtnikov, ki so počastili delavski praznik iu s tem dokazali zavest, da sta delavec in obrtnik od današnje kapitalistične družbe najbolj tlačena faktorja, ki se jima je le skupno boriti za gospodarske in politične pravice. Sploh pa lahko rečemo, da smo bili z letošnjo proslavo popolnoma zadovoljni.
Klerikalni protest. V nedeljo, dne 8. t. m. so sklicali naši klerikalci vso čukarijo iz idrijske okolice na svoj društveni shod somišljenikov ▼ Idrijo, da protestirajo proti idrijskim občinskim razmeram, ki klerikalcem ne ugajajo. Shod se je vršil v dvorani Didičevega hotela. Navzočih je bilo nič manj kot 105, reci sto pet ljudi, in sicer
je bilo 25 rudarjev, 7 paznikov, 23 provizionistov, to je bilo vse, kar je bilo iz Idrije. Nekaj ovčic je pripeljal župnik Buda celo iz Otaležev na Primorskem, da protestirajo proti kranjskim razmeram. Vse drugo pa je bilo iz naše okolice in žirovske doline, torej kakor rečeno udeležba kot nalašč za protest. Govorniki so govorili tako resolucionarno, da se je bilo bati. da ne spravijo bližajoči se komet s svojega lira. Zlasti so se v protestnih predmetih odlikovali gg. Janez Pivk, Jakob Kavčič, Jože Modrijan in Janez Kavčič. Ignacij Modrijan pa je po deputaciji poslal pismeni protest na shod, češ, za pečjo sem ali protestiram in strinjam se z vsem, kar bo skleniia S. L. S. Za tako navdušenimi govorniki ni čuia, da so komaj prišli do besede gg. Oswald, Arko in Buda. Predmet prvega je bil oseba Gangl, Novak in občinski odborniki, ki so že enkrat kazen plačali in jo bodo tudi sedaj, ker je od, Oswald zato. Drugi pa je razpravljal o društvu otroškega varstva, češ, da to društvo ni politično, ne smeli bi biti pri njem politiki kot je dr. Lončar, ki ne pusti prirejati koncerta v Didičevi dvorani, kjer se zbiramo mi, ki nam je povsod politika prva stvar. Tretji govornik pa je na vse pretege delal ceste po Cerkljanskem in Zirovskem čez Rovte in Logatec, kjer je nujno potreba, da bi promet z regovtom, ki se vrši že leta in leta iz otaležkih hribov, v koji ne bi bil tako oviran. Ko je še stoiDpet glav z enim tonom skupno zahtevalo, da se kapelica sv. Janeza mora tekom osmih dni njim izročiti, je bil shod zaključen. Druge nesreče se ni zgodilo.
Naš strokovni list „Rudar* je pričel izhajati. Dve številki sta že med delavstvom. List je lep in dobro pisan. Bavil se bo zgolj z delavskimi težnjami, osobito z rudarstvom. Dolžnost vsakega rudarja-delavca je, da ga pazno bere.
Opomin. Ker želijo nekateri delavci, zlasti zidarji privatnih podjetij, neke reforme v svoji stroki, so tem potom naprošeni, da se zglasijo s tozadevnimi imeni svojih tovarišev v pisarni „Občnega konsumnega društva", drugače je vsako delo nemogoče.
Nekaj zaupnih shodov o važnih zadevah se bo v kratkem vršilo. Vsi oni, ki bodo tozadevna vabila sprejeli, se prosijo, da se shodov gotovo udeleže.
Cena čipk baje pada. Vedno več pritožb prihaja od naših čipkaric, da so čipke vsak dan cenejše. Čisto umevno, čim manj konkurence,
tem cenejše bodo čipke. Počasi se bodo ljudje, ki so prizadeti, tudi v tem oziru spoznali.
Nesramna klerikalna hinavščina do dobre stvari se je zopet pokazala enkrat v pravi luči. Odbor „Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb* za idrijski sodni okraj je sklenil po nasvetu predsednika g. sodnega svetnika Šturma v svoji seji koncem meseca aprila, započeti zopet akcijo za ustanovitev ljudske dijaške kuhinje, v koji bi dobivale sirote ter otroci in dijaki revnih staršev brezplačno hrano. Ker pa ni v Idriji dobiti primernih prostorov, se je sklenilo naprositi mestno občino, da odstopi v novo dozidani hiši št. 509 primerno sobo in dati letno podporo. Finančni odsek mestnega sveta je v svoji seji dne 27. preteklega meseca to prošnjo odobril ter sklenil predložiti sklep istega plenarni seji v sprejetje s pristavkom, da deželni odbor dovoli hišo dozidati po sedanjih načrtih. Ker je bil pri seji društva „Otroškega varstva*, ki je o tej zadevi razpravljalo, navzoč tudi odbornik in zastopnik klerikalne stranke, g. dekan Arko, in se je s predlogom strinjal in tudi zanj glasoval, nismo mogli m siiti, da bo ta stranka kdaj nastopila proti tako dobri stvari. A glej čuda, že pri seji občinskega odbora, vršeči se dne 29. m. m., ki je o tem razpravljala in predlog finančnega odseka enoglasno sprejela proti enemu glasu, je vstal duševni revček, klerikalni virilist Kavčič in izjavil, da bo glasoval proti predlogu za ljudsko kuhinjo, ker bo to le v škodo davkoplačevalcev. Mi smo bili sicer vsled tega početja hladnokrvni, ker smo mislili, da se mož moti, da ne ve, da je že njegov šef Arko glasoval za to, kar je ravno sklenil občinski zastop. Takoj ko dobimo sobotnega „Slovenca* v roke, pa smo bili uverjeni, da je dekan uganjal pri omenjeni seji hinavščino, ker se ni upal izjaviti, da ni za predlog in je celo glasoval zanj. Obrnil pa je potem takoj ost v javnosti in potom zastopnika Kavčiča proti ljudski kuhinji, češ, prostori naj se dovolijo, samo sezidati ne bomo pustili. Da je mož v tem oziru zopet igral prav čudno vlogo, bomo imeli priliko našim cenjenim čitateljem dokazati v eni prihodnjih številk. Za danes smo pa prepričani, da s to korumpirano stranko ne bo v Idriji prej miru, dokler ne bodo še tam izgubili veljavo, kjer jo imajo, seveda ne po — lastni zaslugi!
Znamenja reformacije se kažejo nele v naravi, ampak tudi v našem mestu Oni Oswald,
ki je imel sam več besede in veljave kot idrijska občina s 500 volilci, je dobil na zadnji rekurz brco od deželnega odbora. Po njegovem mnenju bi občinski odbor ne imel niti pravice pritožbe na upravno sodišče. Deželni odbor pa pravi, da temu ni tako, kajti tudi idrijski občinski zastop ima prosto postavno pot pritožbe. In tako je prav in tako mora biti. Ta bi bila lepa, da bi nas, ki smo državljani in imamo vse dolžnosti napram isti, komandiral kak fanatični pop, mi pa bi morali molčati. Tako daleč res še nismo.
S Štajerskega.
Hrastnik. Prvi maj se je pri nas prav sijajno praznoval. Sprevoda se je udeležilo prav lepo število delavcev - rudarjev in steklarjev. Tudi popoldanski shod, kakor veselica, je bila prav dobro obiskana. Stari rudarji pravijo, da še ni nikdar bilo take udeležbe. Prostor, kjer se je vršila veselica, je bil prav lepo okrašen. Tudi pri kon-sumnem društvu je bil slavolok ter so vihrale zastave raz hiš delavcev. Čudno se nam zdi pa to, da gospodje trgovci in gostilničarji, kateri vsi živijo od delavcev, tako malo delavce spoštujejo. Razven na gostilni gospoda Roša in na čitalnici, nismo videli nikjer zastave, v pozdrav majske slavnosti. Radovedni smo, kako bode ta gospoda pozdravila kakšnega višjega gospoda ob priliki, ko se bode mimo peljal. Delavci si bodo zapomnili vse tiste, kateri se tako ošabno proti njim obnašajo.
Tudi od strani rudnika, se je letos hotelo onemogočiti majsko slavnost, in sicer s tem, da se je enostavno toliko delavcev na delo pozvalo, kolikor vsak drugi dan. Gospod ravnatelj si je menda mislil, ako jih veliko na delo pokličem, bode slab sprevod in se jim bodem zopet posmehoval, kakor druga leta. A vzlic vsem na-sprostvom, vzlic vsem intrigam, s strani raznih klečeplaznih rudarjev, je hrastniško delavstvo pokazalo, da se njih vrste množe. Tudi presenetilo nas je, ko smo videli razne reveže, ko so se nam posmehovali od daleč, ker smo demonstrirali za naše skupne delavske zahteve. Celo eden teh ubogih na duhu se je norčeval, da bodemo pečenke delili i. t. d. In ravno tistemu bi bilo najbolj treba, da bi se zavedal svoje delavske dolžnosti.
Shodu rudarjev na prvi maj je predsedoval sodr. Urlep. Poročal je sodr. K. Malovrh. — Na
shodu pri steklarjih je poročal sodrug Vidmar iz Gradca. Po shodu so se tudi steklarji udeležili naše skupne veselice. Ta udeležba in solidarnost nam je porok, da se bodo tudi še vsi tisti, kateri še danes spe, vzdramili in se pridružili našim vrstam.
Hrastnik. V nedeljo, dne 27. aprila t 1. smo imeli pri nas dva dobro obiskana shoda. Prvi se se vršil ob 3. uri za rudarje, na katerim je poročal sodr. Anton Kristan iz Ljubljane o pomenu prvega majnika. Govornik je zanimivo razložil, zakaj praznuje delavstvo celega sveta ta dan. K II. točki je prečital sodr. Malovrh drugi odgovor trboveljske družbe, ga raztolmačil ter kritiziral brutalno stališče družbe. Družba odgovarja, da ima zgubo vsako leto, medtem se pa delničarji z visokimi dividendi maste. Delničaiji se maste od dobička, tisti delničarji, kateri nikdar ne videjo rudarja v rovu nagega, kako se mora v potu svojega obraza kruh služiti. Na eni strani se gospoda deli z žuljem ubogih rudarjev, na drugi strani pa rudar z svojo družino strada. Vzlic tem dejstvom je pa družba še tako nesramna, da odgovarja rudarjem, da so leni. Sodr. Malovrh je naznanil, da so delegati rudarske zadruge zahtevali poravnalni urad, kateri se bode v kratkem sklical. Razume se pa, da bi bil odgovor družbe povsem drugačen, če bi rudarji bili vsi organizirani, tako kot so naši drugorodni bratje. Na drugem shodu, ki se je vršil ob 5. uri za steklarje, je poročal sodrug Sitter iz Trbovelj. Sodrug Sitter je v lepem govoru naslikal bedo delavstva. Omenjal je, da mu je žal, da niso danes tisti hujskači, kateri hočejo zanesti med steklarje narodni prepir, navzoči. Ta gospoda toliko razume o trpljenju delavstva, kakor zajec na boben. Ako bi šel kateri teh gospodov en dan k peči stat in tam garat, bi gotovo čez par ur rekel, to mi pač ne diši in videl bi tudi, kako so roke naenkrat postale žuljave. Poročal je tudi, da bode on v občinskem odboru, vzlic vsem nasprotstvam, raznih hrastniških razgrajačev zastopal zmerom ubogo delavstvo. Za njim je govoril sodr. Anton Kristan v slovenskem, nemškem in češkem jeziku o pomenu prvega majnika. Govoril je še sodr. Malovrh o raznih domačih stvareh ter pozival steklarje, naj bodo složni in naj se ne puste slepiti od strani nemških renegatov.
Kako znajo hrastniški nemški turnarji nemško, je označeno s tem, da je pri neki obravnavi v
I
Laškem sodnik vprašal turnarja (sina slovenskih staršev) v nemškem jeziku, a pogumni burš pravi : „ne znam nemško". Nekdo ga opozori, da je vendar nemški turnar ter bode vendar nemško znal? Na to burš zmagoslavno odgorori, „to pa sem in ostanem". Gospoda, lahko ste ponosni na take renegate Sodrug Gòtz kot predsednik steklarnega shoda je o tem izpregovoril še par primernih besed, primerjajoč, kako pristransko se postopa v steklarni in poživlja vse k sistematičnemu skupnemu delu.
Zagorje Ob Savi. Oikar so začeli narodnja-karskim dopuunom iz Zagorja v drugih uredništvih iz tehtnih razlogov gledati bolje na prste, odklada ta svojat svoje Iurapovske nesramnosti v ljubljanskem «Jutru», kjer je za te infamije menda res najpripravnejši prostor. Tako je omenjeni list dne 6. maja objavil neko «poročilo» o praznovanju prvega raajnika v Zagorju in ker pobirajo nekateri drugi slovenski I sti «n formacije» magari s smetišča, zlasti če so naperjena proti socialni demokraciji, so zašle tiste laži res tudi v nekatere liste, o katerih bi bil človek sicer pričakoval več resnobe in poštenja. Ge bi se to ne bilo zgodilo, bi se niti ne zmenili za čenče ljubljanskega revolver-skega žurnala. Povemo naj torej to le : Prvi majnik se je praznoval v Zagorju tako slovesno kakor druga leta, izpreyod dcp Idne pa je bil še impozantnejši. Udeležilo se ga je po malem cenjeno 500 delavcev. To lahko potrdi poročevalec iz Ljubljane. Veselica je bila v v-akem oziru lepa in dostojna. Nobenemu udeležencu ni znano, da bi se bil zgodil najmanjši nered, ali da bi bilo prišlo le do kakšnega prepira. Vse vesti, ki se nanašajo na kaj takega, so naravnost iz trte izvile. Pač pa se je zgodilo nekaj druzega predvečer. Tam so ranoreč zizibambulci na nekaterih mestih, kjer so mislili, da so neopaženi, potrgali zastave. S takim pobalinstvom, ki se izraža v trganju zastav in lepakom, se namreč izčrpava vse zizibambuhko delo. Iz povsem zanesljivih krogov se nam je naznanilo, da so opravljali to čedno ddo Prosenc, neki Lubo, dvoje Zorkotovih sinov in še nekdo drugi. Ge so tudi pri Sokolih, nam ni zn?no, saj je dovolj, da so zizibambule. To smo hoteli na kratko pojasniti. Na denunciacije te čedne družbe, ki je padla tako globoko, da pozivlje oblasti, naj prepovedujejo delavske shode in veselicp, se pa ne oziramo, ker nočemo, da bi nas umazala dotika s takim denunciantstvom.
Brežice. (Železniška nesreča.) V ponedeljek, dne 9. t. m. se je zgodila pri čuvajnici štev. 34 velika železniška nesreča, ki je imela strašne posledice. Omenjenega dne je bil v Brežicah sejem in ob takih prilikah hodijo velike množice ljudi čez prehod pri tisti čuvajnici. Tudi v ponedeljek je bil promet jako velik. Službo pri prehodu opravlja delavčeva žena. Reva se je za tre-notek zakasnila in tako se je zgodilo, da je prišel voz s štirimi ljudmi na tir prav tisti hip, ko je prisopihal osebni vlak štev. 501 iz Zagreba, ki prihaja v Brežice ob 9. in (i minut dopoldne. Katastrofa je bila neizogibna. Stroj je zgrabil voz s tako silo, da je vrglo voznika dvajset metrov daleč, na njegovo srečo ravno v vodo. Tako si je rešil življenje in je bil lahko vesel, da je pretrpel samo strah. Tudi konjema se ni zgodilo n:č ; s prednjim delom razbitega voza sta oddirjala v polje. Drugače pa je bilo s tremi mladimi ljudmi, ki so sedeli zadaj na vozu. Te je tako razmrcvarilo, da ni ostala od njih človeška podoba. Občinstvo, ki se ja zbralo na mestu nesreče, je groza pretresala do kosti. Tu je ležal del trupla, tam roka, tam uoga, tam možgani ; bil je grozen pogled. A kdo je kriv strašne nesreče? Površna misel ima seveda kmalu gotovo sodbo: Tisti, ki ni zaprl zatvornic. Ampak tako enostavna vendar ni ta stvar. Premisliti je treba, kakšna je služba pri taki čuvajnici. Ša krepak človek, če ne bi imel nobenih drugih skrbi, včasi ne ve, kje mu glava stoji. In tako odgovornosti polno službo mora opravljati uboga ženska za borih par vinarjev! Z^kaj taka moč je poceni in uboga železnica mora štediti, štediti, štediti. Kaj se pravi na železnici štediti, kaže ta strašni slučaj, Gospodarstvo južne železnice je zavoženo ; ampak če ga bodo še nekaj časa popravljali z izkoriščanjem in izmozgavanjem ljudstva, bo kmalu cela železnica morišče.
Današnji številki „Naprejal" Je priložen za-bavno-pončni lisi, Slovenska Gospodinja".
Zagrebški
ooooooooooooooooooooo Pot tovarniško znamke
priporočujemo
kotpriznano
si žagan Y/655, l-’OI
r— —
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požirek
pristnega „FLORlAN-a“ !
Človek!
Pomni treh besed:
želodca red!
-__________________________.J
Postavno varovano.
Vsak kdor varuje svoje čevlje, rabi edino
„Jurjevo čistilo"
ki je v svoji dobr-ti nedosegljivo.
V vedni uporabi napravT usnje zelo mehko. Edina izdelovatelja:
fregar S Seljak - £jubljana.
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepelni, čistilnice, preše za sadje i. t. d. ?
Edinole pri:	12—11
FR. STUPICA
v Ljubljani « Mar. Terezije cesta štev. i :: Valvazorjev trg štev. 6
in zakaj? Zato, ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.
r
o
He

30
gfps,:.
L J.-r-":
j

SSŠŽSs**>:
.->■■■■■ ^ ~ . " ' ; ■■
"ijr.
m
Sla
Ed. Smarda
■v
m m
in—oi
12-12
riu m
«
§ Samo 6 dni! aL
[L0sM3a_e,J %
potovalna pisarna
v Ljiljani, Dunajska cesta Štev. 18.
Francoska linija Havre-New-York SEZftO 6 dni!
✓
BfE>
3^|BE
" 1
GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana
Prešernove ulice štev. 9
12—11	priporočata v največji izberi po najnižjih cenah
obleke za gopode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice
3^p3E
m
BE
1
f31
1

I

i^E
0BBBB0
3
HmečHo - delaVsKs gospodarska zadrega
Dobravlje :: p. Sv. Križ, Goriško :: Dobravlje
Priporoča svojo
begalo zaloge izbomib vin.
V Ljubljani ima zalogo v Vodmatu .pri Mraku11. Po cenah je vprašati v prodajalni Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, Vodmat, Bohoričeva ulica.
3«^
30BEB3B0
1
M
I

Kašelj.
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko : «Tri jelke». — Zaloga pri
Danielu Pircu, lekarnarju v Idriji.
Anton Bajec 'i
= umetni in trgovski vrtnar =
d Ljubljani :: Pod Iranca.
Cvetlični sak i izdeluje šopke, vence s trakovi.
Vrtnarija na Karlovški cesti 2.
:	Zunanja naročila točna. :
TV’ -JTT.-
Ceno češko posteljno perje
5 kg, novega oskubenega K 960 — boljše K 12'—, belo, mehko oskub-a ljeno K 18'— do K 24'—, snežno-belo, oskubljeno K 30'— do K 36'— Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj, če se povrnejo poštni stroški.
BenediHt Saelisel, Eobes 860 pri plztiju, češko
Dragotin Puc
tapetniški io prepropki mojster
Ljubljana :: Marije Terezije cesia 16.
Edina
najokusnejši
in edino
pristni domači izdelek
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan. — Lastnik lista: .Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.*
Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju.