10
Golosek v ožem in širjem pomenu.
1.  Ako v svojeru gozdnem deleži posekaš vse drevje, katero se v njem nahaja, tako da postanejo tla gola, je golosek v ožem pomenu. Taki goloseki so strogo prepovedani in se kaznujejo od 20 do 200 gld.
Neki možak, kateri hoče v novejšem času veliko politično ulogo igrati, rekel mi je v pogovoru o goloseku : „jaz sem v svojem gozdu zaznamenoval vsa drevesa do 5 palcev in jih bom posekal." Na odgovor, da bode kaznovan, ker tako dejanje je nezakonito, veli oholo : „Preneumno, da bi me kaznovali, ker jaz sem uže toli pameten, da bom les za toliko više prodal, kolikor bo znesla kazen". Mož se je kasneje o pameti in neumnosti temeljito poučil, in menim, da ima danes drugo prepričanje o goloseku in gozdni postavi.
Enakih žalostnih slučajev iz vrste srednje omikanih mož bi še lahko več naštel, pa dopis bil bi preobširen, zato rajši poglejmo, kaj je golosek v širjen pomenu.
2.  Če se nahaja tvoj gozdni delež ca rebri kake gore, in posekaš vse drevje, katero ti donaša nekaj dobička, pa pustiš zarod in meniš, da si modro gospodaril, motiš se jako.
Politični gozdar zapazi sekanje in te ovadi do-tični oblasti, ki te kazni. Čudiš se in vprašuješ, čemu si kaznovan, saj si ves zarod pustil.
Odgovorilo se ti bode, da je res še zarod v gozdu ali posekal si vse drevje, katero je raslo v tvojem gozdnem delu, torej ne dobiš 50—100 let nobenega dobička več iz gozda, uničil si naloženi gozdni kapital, in zato te je zadela pravična kazen.
3.  če imaš gozdni delež blizu Krasa in posekaš samo zrelo drevje, pustiš pa le šibke hoje ali bukve, nastanejo majhiue goljave, koder ni zaroda, in meniš, kaj bo to, zaraslo se bo uže zopet samo.
Kmalu te pokliče politična oblast, ki ti pove, kaj si naredil, ter te obsodi v globo najmanje 20 gld.
Ugovarjaš, da nisi do golega sekal, ampak da si pustil male hoje in bukve, le majheni prostori da so goli.
Odgovorilo se ti bode, da govoriš resnico, a da je tvoj gozdni delež burji ali drugim vetrovom izpostavljen, torej bodo ostalo drevje vrgli vetrovi, mladi zarod pa bode zaradi pomanjkanja sence poginil in se tako ves gozdni del polagoma opustošil.
4.  Če imaš svoj gozdni delež v strmi legi nad cesto, njivo, travnikom itd. in posekaš samo debelo drevje, vendar pa so nastali mali presledki (luknje), poklican boš zopet na odgovor.
Če zahtevaš komisijo, naj se na lici mesta prepriča, da gozdni delež ni do golega posekan, odgovorilo
se ti bode: Ne trdimo, da je gozdni del do golega posekan, vendar sam priznavaš, da so nastali presledki, in znano ti je, da vetrovi pogostoma rujejo drevje, na dalje ne tajiš, da prihajajo plazovi, ki so uže večkrat promet na cesti ustavili itd. Komsije ni potem potreba in kaznijo te, kakor bi bil gozdni del v golo posekal.
Če sekaš v bukovem gozdnem deleži, v katerem se nahajajo bukve sreinje starosti, druzega krepkega zaroda pa ni veliko, najlepšo bukovino ia jo prodajaš, kaznovan bodeš zopet zelo.
Izgovori, da je bilo drevje od snega polomljeno, so ničevi, ker se vidi, da je v gozdu ostalo samo pokvarjeno drovje, torej je očividno, da samo lepšega drevja sneg ue polomi.
Na Notranjskem so v novejšem času pričeli po bukovih gozdih najlepše, 20 do 25 let stare bukvice za tako zvane „kolce" sekati in jih lesnim trgovcem po 15 do 17 kr. kos prodajati Iz ene bukve se napravi eden kolec.
Za 17 kr. prodaš danes bukvico, katera bi bila čez 25 let 6 gld. vredna!
Videl sem za kolce posekane gozde in bil prepričan, da tako gospodarstvo je, ako bi se De bilo o pravem času zaprečilo, poguba bukovim gozdom. Iz gozda, iz katerega se jemlje najlepše drevje, pokvarjeno pa pušča, postane pašnik in iz pašnika Kras.
Mesto „kolcev" naj bi kmetovalci rajši sekali pokvarjeno bukovino in napravljali drva za kurjavo. Meter bukovih drv se plačuje po 2 gld. 80 kr., sežeaj pa po 8 gld., pa jih še težko dobiš, ker se izvozi vse v Trst. Le poglej po notranjskih železniških kolodvorih, koliko drv je ondi nakopičenih, prebivalci doma pa plešejo, da si ugrejejo otrpele ude!
6. Ako tvoj gozd meji na sosedove gozde, in ti ga tako posekaš, da pri sosedovih ae pustiš tako imenovanega vetrnega plašča, to se pravi, na 30 metrov širjave ne pustiš ob obeh straneh toliko dreves po dolžini, da je sosedov gozd proti vetrovom zavarovan, tedaj kaznovan boš.
No, pri nas so uže veči posestniki, katerih gozdni deleži se po 30 metrov široki, največ pa takih, katerih gozdni deli imajo 5—10 metrov širjave.
Da se po ozkih gozdnih deležih vetrni plašč ne more pustiti, je umevno, zategadelj se pa gozdi ne smejo na golo sesati, kajti, če poseka moj sosed svoj delež na golo ali le zelo izseka, prisilili bodo tudi mene vetrovi, da posekam svoj gozdni delež na ravno ta način, in tako gre dalje, in hipoma postane cela gora gola, Zato, ker je posekal sosed, moral sem tudi jaz, drugače bi mi bili vetrovi polomili drevje.
Čujejo se uže kmetski glasovi, kako koristno je pogozdovanje Krasa, a kaj koristi, če se tukaj z velikim naporom, obilnimi denarnimi stroški in drugimi manjšimi sitnostimi Kras pogozduje, tam pa uže rastoči gozdi kvarijo in polagoma izpreminjajo v Kras.
11
Nihče naj se torej ne čudi, če ga bo postava osorno zadela, ko bo razširjal Kras, kajti blizu 12.000 orali sveta je samo v postojinskem političnem okraji, kateri se sme v pravem pomenu besede imenovati Kras. Koliko truda, denarnih žrtev in drugih sitnosti bo treba še prebiti, predno se bo ogromni svet pogozdil, zato je čisto opravičeno, da se goloseki z vsemi postavnimi sredstvi zaprečujejo.
Napisali smo te vrstice zaradi tega, ker nam je znano, da so v navedenih slučajih občine ali posamezni posestniki zahtevali komisije, napravljali drage rekurze, pa brez uspeha.
Kdor se hoče v prihodnje ogniti potov in stroškov, naj z gozdom previdno gospodari sebi in svojim naslednikom ter tudi občai blaginji v korist.                 F. P.