Kmečka trgovina Zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v Sloveniji Zanimiv pregled o zaposlitvi delavstva v Sloveniji in o višini zaslužka je izdal OUZD v Ljubljani. za leta 1935 do 1938. Pri okrožnem uradu so zavarovani in zabeleženi vsi zaposleni delavci in dlelavke in njih število je vedno zelo verna slikai gospodarskega položaja. Kadar število zajposl<enega delavstva narašča, potem raste tudi l^ploiSna blaginja, trgovina cvete in kmetje lahko prodajajo svoje pridelke po primernih cenah. Kadar pa število zaposlenega delavstva pada, je to znak splošne krize in takrat so slabi časi tudi za kmeta. Omenjeni pregled OUZD kaže, da je ^tjevllo zaposlenih delavcev znašalo leta 1935 Vsega akupaj 80.567, letos pa jih je bilo ob konCu maja zaposlenih že 100.416 ali 19.849 več. Ni ;to zgolj slučaj, da se je število zaposlenega delavstva dvignilo prav pod sedanjo vlado. Smotriio groapodarsko delo, ki ga sedanja vlada vrši, je vplivalo na vse gospodarske panoge in tako jtudi na deaovni trg. Najbolj se je dvignilo število jdelavcev v tekstilni industriji, namreč za 4100, pri cestnih gradnjah za 3800, v gozdno-žagarski ItoduBtriji za 2019, v gradnji železniških prog za 15991 itd. Zaposlenost delavstva je napredovala v |ysehi industrijskih in gospodarskih panogah, kar je slp-uren znak jroatrK^p^keera napredka. Kako izgleda sadna letina? Kakor poročajo od raznih strani, je letošnja sadna letina v Sloveniji srednje dobra. Manjka v glavnem zgadnjega sadja, dočim so jesenske in ziimiBke storte obrodile zelo povoljno. Pač pa po druŁih. evropskih državah sadje ni obrodilo baS najtoolje. Tako ima letos Nemčija samo 20% normalne sadne letine, Italija samo 18% normalne sadne letine, Ceškoslovaška je brez jabolk, bivja Avstrija ima 30—40% normalne sadne letkie. Iz tega je sklepati, da bodo cene jabolk povoljne, v kolikor ne bo na ceno sadja vplivalo sadje iz Bosne tn Srbije, kjer imajo letos rekordno sadno letino. Tako bo naša država imela 45% vsega sadja v Evropi. Upati je, da zaradi slabe sadne letine v ostalih evropskih državah tudi izredna sadna letina v Bosni in Srbiji na ceno naših jabolk ne bo vplivala slabp, zato se bomo za ceno jabolk lahko držali. Na kaj moramo paziti? Paziti moramo predvsem, da ne bomo sadja f»rehitro obirali. Pred avgustom bi se sploh r ¦ smela jabolka izvažati. Ne nasedajmo sadnim anešetajem in prekupčevalcem! Res je, da poletna jabolka ne drže dolgo, toda čemu poslušati meSetarje in trgati pozne sorte jabolk, ko vendar jpočakajo tja v zimo. Kupec, ki kaj takšnega zafeteva, sigumo ni dosti prida. Z zelenim sadjem )Š1 kvarimo sloves naših jabolk v inozemstvu. Naj ¦vsakdo uvidi kvarne posledice trganja zelenega sadja, tako zase kakor za splošnost, ter naj pazi na vse tiste brezvestne ljudi, ki sadjarje zapeIjujejo v tako brezsmiselno početje. Oblastva pa |naj take brezvestne meštarje, ki ljudi zapeljujejo, kazntijejo. Kako se zamišlja organizacija letošnje sadne trgovine Zaradi vsakoletnega škodljivega delovanja sadnih mešetarjev so kmetijske organizacije( kot p.. pr. Kmetijske zadruge, Kmečke zveze, SadjarBko in vrtnarsko društvo, ZAKš) sklenile, da v letošnji sadni kampanji organizirajo posredovanje prodaje sadja na sledeči na&in: V Mariboru se osnuje informacijska pisarna, kl bo dnevno obveščala vse imenovane krajevne prganizacije o dnevnih cenah sadja, o povpraše(vanju po sadju, o stanju izvoza itd. ter bo intetesentom, ki bodo prav tako dnevno poročali pi- sarni o množini, sorti in kakovosti sadja, pošiljale kupce. V večje kraje se bo poročalo telefonično, od koder bodo poročila šla potom selov v oddaljenejše kraje. Vsaka krajevna organizacija bo imela posebnega sela, ki bo poročila zbiral in sprejemal od najbližje telefonske postaje. Na tak način nameravajo imenovane organizacije izključiti sadne mešetarje. Cena pšenice — 160 din Državna privilegirana izvozna družba (»Prizad«) je začela nakupovati novo pšenico. Nakupno ceno je določila s 160 din za 100 kg. V primeri s svetovno piodajno ceno plačuje pri nas »Prizad« pšenico za 44 din dražje. Letošnja cena je nižja od lanske, ki je znašala za zaCetek 180 din, pa so jo že prve dni zvišali na 190 din. Živina živinske cene so se ustalile, pa žal precej niže, kakor so kmetje pričakovali. Trgovanje je sicer še nekam živahno, prave cene pa ni. Na zadnjih sejmih je bil položaj sledeč: Maribor: debeli voli 4—5.25 din, poldebeli 3.50—4.75, plemenski 4.50 do 5.50, biki za klanje 3.50—4.75, klavne krave debele 4—4.75, plemenske 3.50—4.50, krave za klobasarje 2.50—3.25, molzne 4—5, breje 3.50 do 4.50, mlada živina 4—5, teleta 4.50—6.25 din za 1 kg žive teže. — Kranj: cene po komadu so bile naslednje; voli od 1200 do 3500 din, krave od 900 do 2000 din, teleta od 250 do 480 din, junice od 600 do 2250 din, biki od 1200 do 2400 din; na vago se je prodajala živina: voli 6.50 in 5.50 din, telice 6, 5.25 in 5 din, krave 4.50, 4 in 3.50 din, teleta 7.50 in 7 din. — Novo mesto: živina se je prodajala po 3—5 din za 1 kg žive teže. — Lendava: biki 4.50, telice 5.50 in 5 din, krave 3 in 2—2.25 din, teleta 6 in 4—5 din. — Petrovče: voli 6 din, junci 4.50—6 din, telice 5.50—6 din, krave 2.50—4.50 din. — Ptuj: voli 4.60—5.50, krave 2.70—5 din, biki 3.50—4.50 din, junci 3.25 do 4.50 din, telice 3.50—5.50 din, teleta 6—6.75. — Krško: voli 4—5 din, krave 4—5 din, telice 4—6 din, teleta 5—6 din. — Mokronog: teleta 5.50 din, telice in junci 5 din, krave 2—3.50 din, voli 5—6 din. — Bučka (okraj Krško): voli 4—5 din, telice 4—5 din, krave 3—4 din. — V južnih krajih naše države se je cena goveje živine nekaj popravila, samo teletom je padla za kakih 50 par pri 1 kg. Tako so se v Beogradu prodajala teleta 6.50—8 din, ostali živini, osobito volom pa je cena na splošno za dinar poskočila. Svinje Na mariborskem sejmu so bili mladi prašiči 5—6 tednov stari po 80^—100 din, 7—9 tednov po 110—145 din, 3—4 mesece 160—220 din, 5—7 mesecev 280—400 din, 8—10 mesecev 440 do 550 din, eno leto 710—820 din, 1 kg žive teže 6.50—8 din, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. Kupčija je bila precej živahna, vendar je v primeri s prejšnjimi sejmi popustila. — Na ptujskem sejmu so bili 6—12 tednov stari pujski po 70—140 din komad. — Na Gorenjskem so prasci dragi ter se prodajajo komad po 100—180 din. — Na Dolenjskem (Novo mesto) je bilo pripeljanlh na sejem 694, prodanih pa 600 mladih prašičev. Cena je bila 70—150 din za glavo. — V Posavju se prodajajo mladi prašički po 6 tednov stari od 100—150 din komad, debeli prašiči pa so po 6 do 7 din za 1 kg žive teže. — Na svinjskem sejmu v Križevclh na Hrvaškem je bilo pripeljanih 952 svinj. Cene so nekoliko nazadovale. Prodanih je bilo 450 komadov. Cene za pršutarje za klanje 7—7.50 din, špeharji 8 din, plemenske svinje 8.50—10 din za 1 kg, mladi prašički 80 do 150 din komad. Konji Konji imajo še vedno dobro ceno. Po lepih ko- njih je veliko povpraševanje, ker se precej izvažajo, dosti pa jih nakupujejo tudi domači kupcL Na ptujskem sejmu so bili konji od 900 do 5000 din, žrebeta od 1200 do 2300 din; v Krškem so se zelo lepi konji prodajali po 5000 din. Surove kože, ovčja volna Goveje surove kože so od 10 do 14 din 1 kg, telečje 12—16 din, svinjske pa 6—10 din. Cena sedaj ni stalna ter se naglo menja. — Neoprana ovčja volna se prodaja po 28—32 din, oprana pa po 35—38 din za 1 kg. Vino Pri nas so cene nespremenjene, izgieda pa, da se bofJo še pred trgatvijo dvignile, zlasti ker so bili nekateri okraji, kakor Bizeljsko in Sromlje ter št, Peter pod Sv. gorami od toče uničeni. V Dalmaciji so zaloge že tako izpraznjene, da vina naravnost primanjkuje. Take prodaje vina Dalmacija ni imela od leta 1927. žal pa pride dobra cena v korist samo prekupčevalcem, ker so kmetje prodali vino še jeseni po 2—3 din za liter, dočim zahtevajo sedaj trgovci za isto vino 4.50, 5 in 6.50 din. — Zanimiva je statistika o izvozu našega vina na češkoslovaško, ker kaže, da je za nas tamošnji trg še docela neobdelan. Čehi so lani uvozili vina za okoli 50 milijonov din, na nas pa je odpadlo od tega le 4 milijone din. Glavni uvozniki so Italija, Mažarska, španija, Grčija, Francija. Bil bi že res čas, da bi čehi kupovali vino predvsem tam, kjer imajo svoje prijatelje, ne pa pri politično nasprotnih državah. čehi za naša slovenska vina sicer nimajo toliko razumevanja, pač pa jim ugaja dalmatinec. Bilo bi pa za Slovenijo ogromnega pomena, če bi bilo mogoče izvažati več dalmatinca v inozemstvo, ker nam potem ne bi konkuriral v naši ožji domovini ter izpodrival dobra naša domača vina.