Poštnina placana pri pošti 3102 Celje Letnik LXVI | december 2020 | številka 2 | 324 Casopis Cinkarne Celje, d. d. Letnik: LXVI, december 2020 Številka: 2/324 Glavna in odgovorna urednica: Barbara Rozonicnik Lektor: dr. Zoran Pevec Izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, d.d. Kidriceva 26 p. p. 1032, 3001 Celje telefon: +386 (0)3 427 61 01 faks: +386 (0)3 427 61 06 el. pošta: vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si Glasilo podjetja Cinkarna Celje, d.d., najdete tudi na spletni povezavi: http://www.cinkarna.si/si/info-center/ publikacije/cinkarnar Oblikovanje: Cinkarna Celje, d.d. Tisk: GM TISK, d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno predela clanke. Filip Koželnik novi delavski direktor Cinkarne Celje 5 Bliža se cas praznovanj in obdarovanj 6 Bakrove pripravke prodajamo v 16 držav 10 “Da v red spraviš stare stvari, titanov dioksid pomaga ti!” 17 Razstava starih novoletnih razglednic 19 Cinkarniška kuhinja šteje 30 let in prav toliko casa je v njej zaposlen tudi glavni 24 kuhar Jure Fidler Spoštovane cinkarnarke, spoštovani cinkarnarji! Izteka se nadvse neobicajno leto, polno nepredvidljivih dogodkov, ki so dosedanje ustaljene prakse v dobršni meri postavili v drugacne okvire. Naš vsakdan je v precejšnji meri krojil izbruh novega korona virusa, ki smo ga v Cinkarni s pravocasnim in zavzetim ukrepanjem pristojnih in hkrati vsakega posameznika posebej, uspeli uspešno omejiti in s tem minimalizirati vplive pandemije na poslovno leto. Ob tem smo posebno pozornost posvecali upoštevanju ukrepov, s ciljem zagotoviti cim boljše pogoje za varno in zdravo delo zaposlenih. Ceprav smo po kapaciteti proizvodnje v svetovnem merilu med manjšimi proizvajalci, iz panožnih analiz in primerjav poslovne uspešnosti ugotavljamo, da sodi Cinkarna med najuspešnejše udeležence industrije titanovega dioksida. Proizvodnja je kljub izrednim razmeram potekala na visokem nivoju, z doseženimi poslovnimi rezultati pa smo glede na razmere v okolju lahko zelo zadovoljni. Prodaja se je v zadnjih mesecih gibala nad pricakovanji. Kljub temu, da kratkorocne napovedi globalno gledano niso najbolj ugodne in je pandemija pesimizmu v gospodarstvu na široko razprla krila, je razvoj cepiva pomemben mejnik, ki obeta, da se bodo razmere v letu 2021 le pocasi uredile. V Cinkarni zato v novo leto vstopamo previdno, a optimisticno. Zavedam se, da ste zaposleni najpomembnejši temelj poslovnega uspeha. Cinkarnarji tudi tokrat z rezultati dokazujemo, da smo v težkih casih še bolj povezani in uspešni, zato na tem mestu izrekam pohvalo in iskreno zahvalo prav vsem zaposlenim. Glede na omejitve in preventivne ukrepe letošnji prazniki ne bodo takšni, kot smo jih bili vajeni, a naj ne bodo zato nic manj carobni. Želim vam, da jih preživite z vašimi najdražjimi, se v duhu casa odpoveste vecjim druženjem in praznovanjem, ter se z novim letom zdravi in s polno mero optimizma vrnete v svoje delovne sredine. Vam in vašim bližnjim želim zdravo, srecno in uspešno 2021! Aleš Skok predsednik Uprave 4 Filip Koželnik novi delavski direktor Cinkarne Celje Na predlog Sveta delavcev je Filipa Koželnika Nadzorni svet 5. novembra na 5. izredni seji potrdil za novega clana Uprave – delavskega direktorja Cinkarne Celje. Razvijati sodelovanje med deležniki Koželnik se je po koncanem podiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti zaposlil kot samostojni planer analitik v Racunovodski službi Cinkarne Celje. Ob uradnem prevzemu položaja delavskega direktorja je povedal: »V mandatnem obdobju 2020–2025 nameravam še naprej razvijati sodelovanje med deležniki, znotraj Uprave zastopati in predstavljati interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj ter prouciti in implementirati sodobne metode vodenja zaposlenih.« Zahvala sodelavcem za izkazano zaupanje Koželnik, kot cetrta generacija cinkarnarjev v družini, se je sodelavcem zahvalil za podporo in izkazano zaupanje ter poudaril, da je njegova prioriteta dobrobit zaposlenih in družbe: »Svojo funkcijo nameravam opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja v dobro družbe in zaposlenih. Na razpolago sem za vaše pobude in vprašanja, ko bodo epidemiološke razmere dopušcale, pa vas bom z veseljem sprejel v svoji pisarni. Termin in lokacija bosta naknadno objavljena. Upoštevajmo preventivne ukrepe in ostanimo narazen Novi delavski direktor je še dodal, da se cinkarnarji zavedamo resnosti epidemije. Že veckrat smo pokazali, da znamo stopiti skupaj, ko je to potrebno. Sedaj je pomembno, da stopimo narazen in upoštevamo sprejete ukrepe. Druženje in boljši casi so še pred nami. Na položaju je Koželnik nasledil Marka Cvetka. Cvetku, sicer vodji Kadrovsko splošne službe, se zahvaljujemo za opravljeno delo, novemu delavskemu direktorju pa želimo uspešno na novem položaju. Barbara Rozonicnik 6 Kristjan Veber, avtor slikanice Košcek mojega srca Kristjan, ceprav ste komaj polnoletni, je za vami nekaj zelo odmevnih humanitarnih akcij, predvsem na Celjskem. Na kaj ste pri tem najbolj ponosni, kaj vam je res dobro uspelo? Res je, že od leta 2017 vodim dobrodelne projekte. Iz srca sem ponosen na naše mlade prostovoljce, ki žrtvujejo svoj cas in energijo za socialno šibkejše. Dajejo mi elan za delo, vztrajanje in vero, da ni življenje tako slabo in da se lahko za mnogo ljudi stvari obrnejo tudi na bolje. Dajejo mi upanje, podarijo ogromno nasmehov in iskrenih besed. Na to sem izjemno ponosen in pocašcen, da delujemo s takšnimi, ki imajo ogromno in toplo srce. S kakšnim namenom je nastala knjigica pred nami? Kaj želite povedati z njo in komu je namenjena? Knjiga je nastala cisto spontano, z idejo oz. vizijo podariti košcek srca nekomu, ki ga imaš rad, imaš na njega lepe spomine oz. mu želiš pokloniti upanje na boljši jutri. Nastala je tudi v upanju, da bi združila ljudi in poglobila njihove odnose. Veseli me, da je knjiga to dosegla oz. da je glavni junak Til to dosegel. Iskrenost, milino in ljubezen. Najlepše darilo, ki ga lahko vsakemu okoli nas podarimo vsak dan našega življenja. Kakšna pa bi bila vaša popotnica cinkarnarkam in cinkarnarjem pred vstopom v novo leto? Naj bo leto mirno, odkrito in polno ljubezni. Leto pozitivnih sprememb in polno optimizma, ki vas naj vodi skozi vsak dan vašega življenja. Ste luc nekoga drugega v življenju, tega nikoli ne pozabite. Obdajte se z iskrenimi osebami, ki vam v življenju ogromno pomenijo. Obdajte jih z ogromno ljubezni in iskrenosti, vendar ne pozabite na sebe. Tudi vi bodite deležni ljubezni in iskrenosti vsak dan v letu. Ker na svetu smo za to, da ljubimo. Da ljubimo vse okoli nas in da ljubimo sebe. In ne, to ni sebicno, ampak zelo potrebno. Srecno leto 2021 vošcim vsem in pošiljam topel objem! Kakšno je poslanstvo vašega društva, za kaj si prizadevate, kaj skušate dati okolju? Naša osrednja dejavnost je pripravljanje in uvajanje v življenje posebej koristnih knjig, predvsem za otroke (sicer je dobra knjiga za otroke, dobra tudi za odrasle). Torej knjig, ki krepijo mišljenje, poživljajo procese plemenitenja, pomagajo pri ohranjanju vezi z naravnimi zakonitostmi. Pripraviti takšno knjigo je le prvi del naloge – drugi je uvajanje knjige v življenje. Avtorica knjige Ti si moje srce je Neža Maurer, rojena Polzelanka. Kakšno sporocilo prinaša njena knjiga bralcu? Knjiga-slikanica Ti si moje srce vsebuje dragocene življenjske kažipoti. Na preprost, a sugestiven nacin pomaga otrokom, da se pravilno opredeljujejo do razlicnih ljudi, da dojemajo pomena narave in živali, da se razvijajo kot delovna in misleca bitja, da se pravilno prehranjujejo, skrbijo za telo in zdravje nasploh; pomaga jim ponotranjiti spoznanje, da smo vsi del celote ter da moramo za celoto vsi skrbeti, ce želimo, da celota skrbi za nas. Skratka, tako kot druge naše knjige za otroke, jim pomaga, da pravilno prihajajo v odraslost in dosegajo življenjski smisel. Kakšno je vaše sporocilo cinkarnarkam in cinkarnarjem v tem prednovoletnem casu? Tako kot drugi prebivalci Slovenije, boste imeli tudi cinkarnarke in cinkarnarji nekoliko drugacen december in novoletno noc. Manj bo veseljacenja in druženja, manj skupinskega hrupnega izražanja veselja. To pomanjkljivost je treba pretvoriti v koristnost. Z manj petardami in ognjemeti bomo manj prizadeli okolje in živali ter sobivajoce starejše in bolne. Ko bomo v januarju stopili na tehtnico, bomo ugotovili, da je »prijaznejša«, kot v prejšnjih letih. Veckrat se bomo srecali tudi sami s seboj in ugotovili blagodejnost tega stanja. To je bistveno. Pogovarjala se je Špela Kumer. Gradbena dela na projektu Rekonstrukcija zaprtega Odlagališca nenevarnih odpadkov Bukovžlak Naše podjetje se je na osnovi rezultatov rednega monitoringa podzemnih vod in zahtev zakonodaje odlocilo izvesti rekonstrukcijo zaprtega Odlagališca nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB). S 16. junijem 2020 smo priceli z gradbenimi deli, ki bodo med drugim obsegala: • ojacitev pregrade ONOB (izvedeno že leta 2017), • izdelavo jaška J20 za odvodnjavanje velike nasute pregrade Bukovžlak (VNP) in novega zahodnega cevovoda od jaška J20 do crpališca za izcedne vode, • izgradnjo globoke talne drenaže, • izgradnjo prekrivke z drenažnim sistemom in obrobnimi jarki, • izgradnjo usmerjevalnega varovalnega nasipa, • izgradnjo tesnilne zavese, • rekonstrukcijo crpališca. Namen rekonstrukcije je: 1. zmanjšati vnos padavinskih in zalednih voda v telo odlagališca. Za to bodo poskrbeli prekrivka z drenažnim sistemom, novi obrobni kanali in globoka talna drenaža; 2. izboljšati zajem izcednih vod iz telesa odlagališca in VNP Bukovžlak ter jih nadzorovano pripeljati nazaj v proces cišcenja. Za to bodo poskrbeli rekonstrukcija obstojecega crpališca, tesnilna zavesa, nov jašek J20 in nov zahodni cevovod; 3. povecati varnost na obmocju ONOB in naprave za odstranjevanje odpadkov (NZOO) Bukovžlak: to bomo zagotovili z že izvedeno ojacitvijo pregrade ONOB in z novim usmerjevalnim nasipom. Za tako obsežna gradbena dela je naše podjetje leta 2019, kot drugo v zgodovini države, uspešno pridobilo t. i. gradbeno dovoljenje po integralnem postopku za objekte z vplivi na okolje, ki ga MOP izdaja od sredine leta 2018 naprej. Posebnost tega postopka je, da združuje izdajo gradbenega dovoljenja in presojo vplivov na okolje. Do danes je bilo izdanih zgolj 12 takih dovoljenj. Trenutno potekajo gradbena dela na izvedbi skoraj 13 metrov globokega jaška J20, ki se gradi po rudarski metodi varovanja gradbene jame z zagatnimi stenami. Zagatnice so zaradi globine gradbene jame atipicno dolge. Njihovo vtiskanje v tla je zaradi bližine VNP Bukovžlak potrebovalo posebno metodo brezvibracijskega vtiskanja, ki je bila v Sloveniji prvic uporabljena prav na našem gradbišcu. Uspešno je bil izveden tudi 270 metrov dolg odsek pilotne usmerjene vrtine, po kateri se bodo, po razširitvi le-te, uvlekle cevi novega zahodnega cevovoda. Gradbena dela, kljub epidemiji Covid-19, potekajo nemoteno ob strogem upoštevanju vseh varnostnih ukrepov, ki jih predpisuje NIJZ. Tekst in foto: Jure Hictaler KONTROLA KAKOVOSTI Akreditacija laboratorija po standardu ISO/IEC 17025:2017 Standard ISO/IEC 17025 »Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev« so razvili s ciljem spodbuditi zaupanje v delovanje laboratorijev, tako da bi le-ti lahko dokazali, da so usposobljeni za zagotavljanje veljavnih rezultatov na podrocju delovanja. Služba kakovosti in Služba za varstvo okolja sta pridobili akreditacijsko listino Slovenske akreditacije LP 050 1. decembra 2004, ko smo akreditirali postopke vzorcenja in nekaterih najpogostejših preskusov ekološkega monitoringa odpadnih in podzemnih vod. V petnajstih letih smo obseg akreditacije razširili z novimi metodami ekološkega monitoringa, dodali smo dolocitve v pigmentu TiO2 in ilmenitu ter titanovi žlindri. V letu 2017 smo docakali izdajo precej prenovljenega standarda, ki je podal nove in dopolnjene zahteve za izpolnjevanje pogojev za akreditacijo. Nov standard zahteva od laboratorija, da planira in izvaja ukrepe za obravnavanje tveganj in priložnosti. Z obravnavanjem tako tveganj kakor tudi priložnosti se vzpostavi podlaga za vecjo ucinkovitost sistema vodenja, doseganja boljših rezultatov in preprecevanja negativnih ucinkov. Poudarki novega standarda: • usposobljenost osebja – skrb za kompetentno osebje, primeren nadzor in spremljanje usposobljenosti ter dolocanje odgovornosti in pooblastil; • nepristranskost in zaupnost – prepoznavanje in odpravljanje tveganj za nepristranskost pri delovanju ter vzpostavljanje zaupnosti informacij in njihova zašcita; • konsistentnost delovanja – primernost prostorov in opreme, kalibracija merilne opreme, sledljivost meritev, preverjanje in validacija metod, planiranje vzorcenja, ovrednotenje merilne negotovosti ter zagotavljanje veljavnosti rezultatov; • izjava o skladnosti – jasno dolocena in z narocnikom preskusa dogovorjena pravila odlocanja o skladnosti rezultatov preskusa, glede na zakonsko ali s specifikacijami dolocene meje; • zahteve za sistem vodenja izhajajo iz ISO 9001: dokumentacija in njeno obvladovanje, ukrepi za obravnavanje tveganj ter priložnosti, notranje presoje in vodstveni pregledi. V decembru 2019 smo imeli zunanjo presojo Slovenske akreditacije po novem standardu. Po odpravi neskladnosti, ki so jih ugotovili, smo nato pridobili novo listino in prilogo z datumom veljavnosti 17. junij 2020. V prilogi k akreditacijski listini LP 050, ki je objavljena na spletnih straneh Slovenske akreditacije, je zapisano, da lahko izvajamo vzorcenje in meritve ekološkega monitoringa: Odpadne vode – kemija: vsebnost Cd, Cu, Cr, Fe, Ni, Pb, Mn, Zn, Ti, As in V, KPK, BPK5, pH, suspendirane in usedljive snovi, elektricna prevodnost, sulfat, klorid, nitrit, fluorid ter celotni fosfor. Odpadne vode – biokemija: akutna strupenost. Odpadne vode – fizikalne meritve: pretok in temperatura. Že v letu 2009 smo akreditirali tudi dolocitev masnega deleža TiO2 v pigmentu in ilmenitu ter titanovi žlindri. V zadnjih dveh dolocamo tudi delež totalnega železa. Alenka Stepancic Bakrove pripravke prodajamo v 16 držav Baker in njegova uporaba Baker (Cu), kemijski element, težka in barvna kovina je zaradi svojih lastnosti v uporabi že preko 10.000 let. Od industrijske revolucije pa do danes je takoj za železom in aluminijem tretja najpogosteje uporabljena kovina. Baker oz. bakrove soli (bakrovi 2+ ioni) se uporabljajo tudi za izdelavo bakrovih pripravkov, ki so izjemno uporabni v kmetijstvu, še posebej v fitofarmaciji, kjer poleg ditiokarbamatov, triazolov, strobilurinov in žvepla sodijo med najpomembnejše fungicide v svetovnem merilu. V Evropski uniji so na podlagi uredb, ki dolocajo pogoje in zahteve za registracijo aktivnih snovi za namen uporabe v fitofarmacevtskih sredstvih, registrirane sledece bakrove soli: bakrov oksiklorid, bakrov hidroksid, bordojska brozga, tribazicni bakrov sulfat in bakrov oksid. V svetu je sicer najbolj razširjena uporaba bakrovega hidroksida, vse bolj pa se, tudi zaradi razvrstitve med manj toksicne snovi, povecuje uporaba tribazicnega bakrovega sulfata. V Cinkarni Celje imamo lastno sintezo bakrovega oksiklorida, v letu 2019 pa smo zaceli z lastno sintezo tribazicnega bakrovega sulfata, saj želimo s tem povecati konkurencnost in krog kupcev. V razvoju imamo tudi sintezo lastnega bakrovega hidroksida, ki ga trenutno le predelujemo. Baker je po navedbah svetovne zdravstvene organizacije tudi esencialni element za cloveka in živali. Dnevne fiziološke potrebe cloveka so med 1–3 mg z zgornjo mejo do 12 mg bakra na dan. Bakrovi pripravki se uporabljajo še kot baktericidi, algicidi, sredstva za zašcito lesa, prehranski suplementi v živinoreji in v obliki foliarnih gnojil kot mikro hranilo, saj je baker kot esencialni element bistvenega pomena za nekatere fiziološke procese v rastlinskih celicah. Zgodovina uporabe bakrovih fungicidov Protimikrobno delovanje bakra je poznano že stoletja. Bakrov sulfat pa je verjetno prvi standardni fungicid, ki so ga leta 1760 zaceli sistematicno uporabljati za razkuževanje pšenicnega semena in za zatiranje semenskih bolezni, kot so sneti (Tilletia sp.). Vec kot stoletje se je bakrov sulfat uporabljal samo za ta namen. Leta 1882 pa je v Franciji v pokrajini Bordeaux francoski botanik in mikolog Pierre-Marie-Alexis Millardet po nakljucju odkril, da pri mešanju bakrovega sulfata in gašenega apna dobi sredstvo, s katerim lahko ucinkovito zatira peronosporo vinske trte. To sredstvo so po letu 1885 kot Bordojsko brozgo zaceli uporabljati v vinogradništvu. V naslednjih 100 letih in še danes se bakrovi pripravki uporabljajo proti vec kot 200 razlicnim boleznim na vec kot 120 rastlinskih vrstah. Na podlagi Naslovna stran zloženk za Gruzijo, kamor prodajamo sredstvo Cuprablau Z 35 WG pod imenom Cuprablau in sredstvo Cuprablau Z 50 WP, ki ga prodajamo pod njihovima imenoma Dribbling in Copper 88. RAZISKAVE IN RAZVOJ svetovne statistike se najvec bakrovih pripravkov uporabi za zatiranje bolezni na sadnih rastlinah, nato na zelenjavi in na vinski trti. Prednosti bakrovih pripravkov Bakrovi pripravki imajo, za razliko od organskih (kemicnih) fungicidov, zaradi svojega vecstranskega nacina delovanja, nizko tveganje za nastanek odpornih sojev gliv. Zato so sestavni del antirezistencne strategije varstva rastlin. Pritisk Evropske komisije na zmanjšanje števila pesticidov oz. aktivnih snovi pa še dodatno otežuje antirezistencno strategijo in povecuje možnost razvoja odpornih bolezenskih sojev. Številni znanstveniki navajajo, da v svetu še nimamo ustrezne alternative bakrovim pripravkom pri zatiranju številnih bolezni, predvsem v ekološki pridelavi. V Evropi se pojavljajo težnje k vse bolj razširjeni ekološki pridelavi, ki naj bi se v prihodnjih 10-ih letih povecala za od 5 do 10-krat. Zato bodo bakrovi pripravki zagotovo ostali kljucnega pomena pri zagotavljanju ekonomicne pridelave in zagotavljanja pridelave zdrave hrane v zadostnih kolicinah. Poraba bakrovih pripravkov V svetu je poraba fitofarmacevtskih sredstev v zadnjih 10-ih letih presegla 4 mio ton. Preko 50 odstotkov se jih porabi v Aziji, medtem ko jih v Evropi porabimo 14 odstotkov. Poraba fungicidov v svetu dosega 0,53 mio ton, od katerih se jih na Evropskem trgu porabi 42 odstotkov oz. med 0,22 in 0,25 mio ton. Najvecji trg v Evropi so Italija (48.000 ton), Francija (42.000 ton), Španija (18.000 ton), Nemcija (12.000 ton), Ukrajina (10.000 ton) in Poljska (7.000 ton). Letna poraba bakrovih fungicidov v svetu presega 200.000 ton, od katerih se skoraj polovico porabi v Evropi. Po napovedih se bo v prihodnjih 10-ih letih njihova poraba povecala za 50 do 60 odstotkov. Dodatnih 100.000 ton bakrovih pripravkov na leto, predvsem bakrovega sulfata (modra galica) in bakrovega oksida, pa se v svetu uporabi za zašcitne premaze za les. Delovanje bakrovih pripravkov Glive potrebujejo baker za delovanje metabolnih procesov, toda v povecanih koncentracijah so bakrovi ioni za glive zelo toksicni. Zato v kmetijstvu izkorišcamo njihovo protimikrobno delovanje. Bakrovi ioni, ko vstopijo v celice mikrobov, vplivajo na prepustnost celicnih membran, tako v celico vdrejo škodljive snovi iz okolja. Najpomembnejši pa je vpliv na delovanje encimov, predvsem njihovo blokiranje, kar v celicah povzroca motnje v delovanju fizioloških procesov in motnje v razmnoževanju. Ker bakrovi pripravki delujejo kontaktno, jih je potrebno na rastline nanesti pred okužbo s škodljivimi patogenimi mikroorganizmi. To imenujemo preventivno varstvo rastlin. Ko patogen enkrat vstopi v rastlinsko celico, bakrovi ioni ne delujejo vec, takrat se za varstvo rastlin uporabljajo lokosistemicna in sistemicna fitofarmacevtska sredstva. Bakrovi pripravki Cinkarne Celje V Cinkarni Celje proizvajamo bakrove fungicide pod svojo blagovno znamko Cuprablau Z in pod drugimi blagovnimi imeni, ki jih tržijo pogodbeni distributerji. V letu 2019 smo proizvedli preko 1400 ton bakrovih sredstev, od katerih je bilo 44 odstotkov v WP (mocljivi prašek) in 56 odstotkov v WG (mocljive granule) formulaciji. Prednost WG formulacije je predvsem prednost za uporabnika, saj je zaradi zmanjšanega prašenja pri vdihavanju manj izpostavljen negativnim ucinkom FFS. Na tržišcu pa se že pojavljajo bakrovi pripravki v tekoci SC (koncentrirana suspenzija) formulaciji, ki omogoca natancnejše doziranje, se ne praši, prazna embalaža se lahko temeljito opere in s tem dodatno ne obremenjuje okolja. V Cinkarni Celje bomo v prihodnjih letih aktivnosti usmerili tudi v pripravo produkta v tekoci formulaciji pod lastno blagovno znamko, saj si bomo s tem dodatno povecali tržni delež. Še en izmed ciljev, ki si ga moramo zastaviti, je razvoj in formulacija bakrovega pripravka. To bo omogocalo, ob manjšem vnosu cistega bakra na hektar in zmanjšani fitotoksicnosti, enako ali boljšo ucinkovitost. Distribucija bakrovih pripravkov Cinkarna Celje prodaja svoje bakrove proizvode v 16 razlicnih držav: Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Moldavija, Egipt, Albanija, Srbija, Kosovo, Italija, Grcija, Ciper, Malta, Gruzija. V preteklosti smo dosegali najvecji obseg prodaje v državah bivše Jugoslavije, v zadnjih 5-ih letih pa smo najvec izdelkov prodali v Italijo. Bakrovi pripravki se za zatiranje bolezni uporabljajo v specificnem letnem casu, kar je odvisno predvsem od klimatskih in vremenskih razmer, od rastlinske vrste in od pojavnosti bolezni. Zaradi navedenega so pogoji za škropljenje z bakrovimi sredstvi v pretežnem delu Evrope med 160 in 190 dni letno. Zaradi tega se bomo morali v prihodnje mocneje usmeriti tudi v trge izven Evrope; še posebej na Bližnji vzhod, v severno Afriko in v nekatere države tropskega pasu ter si s tem podaljšati sezono uporabe na vse leto. Z registracijo v nekaterih državah omenjenih regij in v nekaterih državah bivše Sovjetske zveze pa vidimo priložnost tudi zaradi manj stroge zakonodaje na podrocju varstva rastlin in s tem bistveno manjšo verjetnostjo omejevanja bakrovih pripravkov kot v Evropski uniji. Igor Zidaric Cinkarnarji na Slovenskih kemijskih dnevih Tudi letos je Slovensko kemijsko društvo v septembru organiziralo tradicionalne Slovenske kemijske dneve. Konferenca je potekala kot tridnevni znanstveni dogodek, kjer so bila udeležencem na voljo plenarna in vabljena predavanja z mednarodno udeležbo predstavnikov razlicnih univerz in inštitutov, predavanja udeležencev in poster predstavitve. Konferenco je spremljala tudi razstava najpomembnejših slovenskih proizvajalcev in ponudnikov laboratorijske opreme. Letošnji 26. Slovenski kemijski dnevi so se odvijali od 16. do 18. septembra v Portorožu. Program je obsegal 3 plenarna predavanja, 65 predstavitev znanstvenih in strokovnih prispevkov in 90 predstavitev v poster sekciji. Vecina prispevkov je bila zaradi mednarodne udeležbe tudi letos v anglešcini. Služba kakovosti in Služba za varstvo okolja Cinkarne Celje sta tudi letos sodelovali na SKD 2020 s postrom: Comparison of two different approaches to estimate measurement uncertainty arising from sampling wastewaters (Primerjava dveh razlicnih postopkov ocenjevanja merilne negotovosti vzorcenja odpadnih vod) Avtorji: Alenka Stepancic, Andreja Podlesnik, Jurij Pustinek in Tamara Govejšek Nova izdaja standarda ISO/IEC 17025:2017, ki doloca zahteve za akreditacijo laboratorija, je postavila zahtevo, da je v primeru, ko je laboratorij odgovoren za vzorcenje, potrebno ovrednotiti in upoštevati poleg ostalih prispevkov tudi prispevek merilne negotovosti vzorcenja. V akreditacijski listini LP-050 je Služba za varstvo okolja Cinkarne Celje akreditirana za izvajanje vzorcenja odpadnih in podzemnih vod. Preskusili smo dva razlicna pristopa: • empiricni nacrt z deljenimi dvojnimi vzorci (split duplicate sample design) za dolocitev negotovosti, ki izhaja iz nakljucnih virov, in dveh njenih komponent negotovosti, ki jo pripisujemo preskusnemu postopku (analizi) in negotovosti, ki izhaja iz vzorcenja z uporabo robustne analize variace (RANOVE) ter • vzorcenje s casovnimi vrstami (time series) z uporabo variografske analize, ki temelji na variacijah med vzorci, vzetimi v dolocenih casovnih intervalih. Ekstrapolacija varigrama proti nicelni casovni razliki ustreza variabilnosti, ki jo povzroca heterogenost materiala in postopek vzorcenja. Oba nacrta smo izvedli na matriksu industrijske odpadne vode iz proizvodnje titanovega dioksida za akreditirane dolocitve pH, elektricno prevodnost, KPK in vsebnost sulfata ter železa. Celoten postopek je potekal osem mesecev, na koncu smo ocenili merilni negotovosti po obeh postopkih in ugotovili, da s pristopom z dvojnimi vzorci ocenimo merilno negotovost vzorcenja nižje, saj v tem primeru izkljucimo vpliv heterogenosti vzorcev, ki je pri variografskem pristopu visok. Alenka Stepancic INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE Modernizacija proizvodnje Žveplove kisline in izvedba vecjih vzdrževalnih del – REMONT 2020 Triletni projekt modernizacije procesne opreme se je leta 2020 nadaljeval z izvedbo II. faze. Ta je obsegala zamenjavo parnega bobna z varovalno opremo, dimnocevnega kotla 1, parnih cevovodov in posodobitev nadzornega sistema proizvodnje pare v proizvodnji Žveplove kisline. Priprave na II. fazo smo priceli že v letu 2019, ko smo zakljucili dela na izvedbi Remonta 2019. Vse aktivnosti so planirane na osnovi detajlnega inženiringa podjetja Hugo Petersen (HP) in pogodbe sklenjene z njim. Naše podjetje je obvezano, da v sklopu vsake faze odstrani vso opremo in uredi mesto vgradnje nove opreme. HP dobavi in montira opremo z izbranim izvajalcem, izvaja nadzor nad izvedbo del, sodeluje pri zagonu in pri izobraževanju ter treningu posadke. Priprava in usklajevanje celotnega projekta s HP je delo Delovne projektne skupine (DPS), vseh služb v PE Vzdrževanje in energetike in proizvodnje: • izdelava tehnicne dokumentacije, nadzor in koordinacija izvedbe projekta, • dobava in montaža merilne ter elektro opreme, programiranje, zagon novega krmilnega in nadzornega sistema ter sodelovanje pri zagonu, • pomoc proizvodnih delavcev pri pripravi in izvedbi projekta ter zagon nove opreme. II. faza projekta je obsegala: • demontažo stare opreme, • montažo novega parnega bobna, dimnocevnega kotla 1 z novimi povezovalnimi cevovodi in toplotne izolacije, • vgradnjo in parametriranje nove varovalne opreme, • kemijsko cišcenje in tlacni preizkus vgrajene opreme pod tlakom, • testiranje in zagon novega nadzornega sistema. Vzporedno z izvajanjem II. faze so potekala naslednja vecja vzdrževalna dela: • zamenjava transportnega dozirnega polža, obnova talilnih bazenov za taljenje žvepla in vgradnja novih mešal na 01.08, • injiciranje tekocega betona – sanacija obzidave peci, • zamenjava keramike in katalizatorja v II. in III. prekatu kontaktnega kotla, • rekonstrukcija zgornjega dela koncnega absorpcijskega stolpa in vgradnja novih 12 kosov svecastih filtrov, • pregled in parametriranje vseh pogonov armatur, • zamenjava crpalk in pregled naprav na hlajenju kisline, • zamenjava DEMISTER filtrov v zracno sušilnem stolpu. Nova inštalirana oprema ne bo spremenila osnovne tehnološke znacilnosti linije, vendar pa bomo s projektom zamenjave dotrajane opreme, izvedenimi vecjimi vzdrževalnimi deli in z upoštevanjem meril najboljših razpoložljivih tehnik, pridobili naslednje: • vecjo obratovalno varnost naprav, • odpravili ozka grla, • povecali energetsko ucinkovitost, • znižali stroške vzdrževanja naprav, • zagotovili višje kapacitete kisline cez vse leto. Celotna izvedba zamenjave opreme pod tlakom se je izvajala na prostorsko zelo omejenem delovišcu. Vsi izvajalci smo na vseh delovišcih v najvecji meri upoštevali zahteve za varno delo in zdravje pri delu, priporocila koordinatorja varstva in zdravja pri delu ter zahteve Uprave podjetja in NIJZ za preprecitev okužb in širjenja virusa Covid 19. Remont 2020 je bil izveden v skladu s planom del in s tehnološkimi zahtevami proizvodnje. Sedaj že potekajo priprave na naslednji zahtevni projekt, to je zamenjava peci za zgorevanje žvepla – III. faza, ki ga bomo izvedli v septembru 2021. Tekst in foto: Peter Mravlak VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Promocija zdravja v casu Covid-19 Še v zacetku letošnjega leta nismo pricakovali, da nam bo pri izvajanju aktivnosti za promocijo zdravja mocno spremenil nacrte novi korona virus. Prvotno planirane aktivnosti smo tako morali prilagoditi novim razmeram. Skupinske aktivnosti smo zamenjali z individualnimi. Z nekajmesecno prekinitvijo smo nadaljevali že uteceno kontrolo sladkorja in mašcob v krvi vsako prvo sredo v mesecu. V letošnjem letu smo priceli z novo aktivnostjo, in sicer z meritvijo telesne sestave. Poseben aparat izmeri vec kot 10 razlicnih telesnih parametrov (telesno težo, težo mašcobe, kosti in mišic, idealno telesno maso, porabo kalorij, kolicino vode idr.). Meritve se lahko opravijo enkrat, lahko pa zaposleni spremlja parametre vsak mesec. V povprecju se vsak mesec udeleži meritev okoli 20 zaposlenih. Kot vsako leto smo tudi v letošnjem letu v sodelovanju z JZ Zdravstveni dom Celje izvedli cepljenje proti sezonski gripi. Cepljenja se je udeležilo 138 zaposlenih. V casu epidemije Covid-19 smo tudi v podjetju uvedli ukrepe za zmanjševanje širjenja okužbe, predvsem z rednim osvešcanjem zaposlenih preko Aktualnih novic za zaposlene (Uprava podjetja). Uvedli smo ukrepe v skupnih prostorih (jedilnica, garderobe), ukrepe na delovnih mestih (omejevanje stikov, razkuževanje in zracenje prostorov, umivanje ter razkuževanje rok, nošenje zašcitne maske), meritve telesne temperature pred vstopom v podjetje. 12. novembra pa smo priceli tudi z izvajanjem hitrih antigenskih testov. Namen teh testov je, da se cim prej »ujamejo« zaposleni s pozitivnim brisom, ki ne kažejo znakov bolezni, saj so le-ti najnevarnejši prenašalci virusa. Natancnost hitrih testov, ki jih trenutno uporabljamo, je 98 odstotna. Zlata celjska sezona Za celjskimi košarkaricami je najuspešnejša sezona od ustanovitve kluba leta 1994. Osvojile so 6 naslovov prvakinj, dva v clanski, štiri v mlajših starostnih kategorijah, dva med njimi v mednarodni WABA ligi. V novi sezoni na parketu nastopajo predvsem nadarjena dekleta, stara med 14 in 17 let, ki so prejšnja leta znanje pilila v mlajših selekcijah. Njihova odpovedovanja obicajnemu najstniškemu življenju pa se obrestujejo v priložnostih, ki jih po dobrih igrah za Celje dobijo za vstop na tuje parkete. Cinkarna Celje tudi z novim vodstvom ostaja generalni sponzor ženskega košarkaškega kluba Cinkarna Celje. (Foto: Andraž Pušnik) Predstavniki Cinkarne Celje in nogometnega kluba Celje s pokalom za naslov državnega prvaka. (Foto: NK Celje) Zgodovinska pa je bila tudi sezona Nogometnega kluba Celje. Po 100 letih delovanja so nogometaši osvojili naslov prvaka in si prislužili pokal, ki smo ga imeli priložnost od blizu videti tudi cinkarnarji. Ste preizkusili, koliko tehta? Takšne priložnosti clovek nima vsak dan in veseli smo, da ste se tako pozitivno odzvali na možnost fotografiranja s pokalom. Špela Kumer Foto: Amina Kolaric Srecno 2021 DRUŽBENO ODGOVORNE AKTIVNOSTI “Da v red spraviš stare stvari, titanov dioksid pomaga ti!” Tako smo poimenovali aktualni, 13. natecaj za osnovne in srednje šole. Pred natanko toliko leti smo namrec v podjetju posodobili izdelavo našega glavnega produkta, titanovega dioksida, ki je danes sodobna, okoljsko skladna in vrhunsko tehnološko podprta proizvodnja. Cilj vsakoletnega natecaja je mlade ozavešcati o pomenu naših izdelkov. Letos so morali poiskati stara, morda polomljena in dotrajana lesena sedala. Njihova naloga je, da jih zdaj pobrusijo, popravijo, izboljšajo, jim morda spremenijo obliko in na koncu pobarvajo z barvami, ki lesene dele zaradi vsebnosti TiO2 šcitijo pred vremenskimi vplivi. Izdelkov se že zelo veselimo in vam jih pokažemo v naslednji številki Cinkarnarja. Špela Kumer Drugic zapored na seznamu najuspešnejših slovenskih podjetij Z dobrim poslovanjem smo znova upravicili prejem Bisnode platinaste bonitete odlicnosti AAA, ki potrjuje zanesljivost in nizko tveganost za sodelovanje s partnerji, kupci, dobavitelji. Boniteta odlicnosti temelji na racunovodskih podatkih za zadnje poslovno leto, hkrati pa napoveduje varnost poslovanja v naslednjih 12 mesecih. Skupina Bisnode certifikate podeljuje v 19 evropskih državah. Tam so tovrstni standardi bonitetne odlicnosti že dolgo uveljavljeni, zato smo prepricani, da bo certifikat podjetju odprl še kakšna vrata do novih partnerjev. Špela Kumer KONCALI ŠOLANJE OB DELU V Cinkarni Celje cenimo prizadevanja sodelavcev, ki ob delu pridobivajo nova znanja in višjo stopnjo izobrazbe. OBREZA Matija je 7. oktobra 2020 uspešno diplomiral po visokošolskem študijskem programu prve stopnje in s tem dosegel strokovni naslov »diplomirani inženir strojništva« (VS). CESTITAMO! Korona leto Celjskega literarnega društva Letošnje leto si bomo zapomnili kot leto epidemije. Zdaj smo prica že drugemu zaprtju prakticno vsega. Javne kulturne prireditve in delavnice so bistveni del delovanja Celjskega literarnega društva (CLD), zato je zaprtje mocno zarezalo v naš program. Obicajno imamo vsak mesec po eno prireditev in delavnico ali srecanje, izvajali smo projekt Mlada literatura na osnovnih šolah, kjer naše prireditve popestrijo ucenci in dijaki Glasbene šole Celje. Na sreco koronski bic ni resneje udaril po založniški dejavnosti društva. Uspešno smo izdali obe reviji – Vsesledje in Supernovo, ki sta od letos tudi v e-izvedbi. Prav pri izdaji Vsesledja nam je izdatno pomagala Cinkarna z donacijo Sveta delavcev podjetja, za kar se jim seveda zahvaljujem. Donacija nam veliko pomeni, saj do zadnjega nismo imeli informacije glede financiranja založniških projektov s strani Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Ko pa je prišla odlocitev, smo bili pri Vsesledju deležni kar cetrtino nižjih sredstev. Prireditve smo izvedli v januarju in februarju, na sreco pa tudi avgusta – Mozaik besede in vina v okviru Poletja v Celju. V septembru smo pripravili Fanfest 4, ki smo ga skrajšali na en dan in brez tujih gostov. Nekaj je bilo tudi mednarodnega sodelovanja v »kratkem oknu« od julija do sredine oktobra. Posebna saga je udeležba na 36. Slovenskem knjižnem sejmu. Organizator je do zadnjega upal na fizicno, torej otipljivo izvedbo. Kot vsako leto, smo se prijavili na osrednji knjižni in knjigarniški dogodek. Na sejmu smo prisotni že od leta 2014, kar brez financne podpore Cinkarne verjetno ne bi šlo. Žal je cunami drugega vala epidemije odplaknil obicajen sejem in ga preselil v digitalne svetove. Sprva smo se udeležbi odpovedali, a se je Javna agencija za knjigo (JAK) odlocila podpreti male založnike s 100 % placilom kotizacije, kar nam je odprlo vrata v digitalni sejemski svet. Zaradi casovne stiske so priprave potekale v znamenju improvizacij in dela pozno v noc. V zahvalo za donacije, ki jih prejemamo od Cinkarne, je na sejemski strani tudi povezava do spletne strani našega podjetja. Pospešeno pripravljamo nekatere predstavitve in delavnice v obliki YouTube videa. Naše clanstvo dosega tudi uspehe na razlicnih natecajih. V društvu je precej zaposlenih in upokojenih cinkarnarjev, ki prevzemajo pomembne vloge v društvu. Dr. Zoran Pevec, uveljavljen pesnik, je selektor in mentor na razlicnih državnih prireditvah in urednik vec revij, tudi Vsesledja, Mira Gorenšek vestno opravlja zahtevno delo tajnice društva in nudi podporo (beri: jim pretipka literarna dela) vsem nevešcim racunalnika. Anamarija Justin skrbi za koristi društva pri obcinskem JSKD. Tekst in foto: Bojan Ekselenski ZGODOVINA Razstava starih novoletnih razglednic Po nakljucju smo v graficnemu studiu prišli na sled zaprašenim škatlam starih razglednic, ki so jih leta nazaj izdelovali v PE Grafika v Cinkarni Celje. Duh preteklega casa, ki veje iz njih, je Renato Cizej prepri-cal k postavitvi razstave novoletnih razglednic v glav­ni jedilnici podjetja. Kako je nastala razglednica Vcasih, ko vseh svojih omembe vrednih življenjskih prelomnic pa tudi povsem obicajnih vsakodnevnih pri­petljajev še nismo objavljali na družabnih omrežjih, so se z izletov, ob praznikih in jubilejih pa tudi kar tako, pošiljale razglednice. Takšnih barvitih kartonckov, ki so jih v nabiralnikih pušcali pismonoše, je v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja na tisoce in tisoce nastalo tudi v tiskarni Cinkarne. Po pripovedovanju Marka Vrbnjaka, ki je bil od leta 1984 do 2016 vodja linije in izmenovodja v obratu tiskarske plošce, je v vecini primerov podje­tje Fotolik poskrbelo za fotografije slovenskih krajev in krajev bivše Jugoslavije, planinskih koc, morskih utrin­kov, romarskih središc, alpskih športnih junakov, pa tudi praznicnih tihožitij in šaljivih prigod. V Cinkarni so na­redili filme, osvetlili in razvili tiskarske plošce, nato pa razglednice natisnili. Velike potrebe po tiskovinah Leto 1966 je v Cinkarni zaznamovalo zacetek proizvo­dnje ofsetnih plošc iz aluminija. V zacetku je bila cin­karniška tiskarna namenjena testiranju tiskarskih plošc, tiskarskih barv in preparatov za tiskarstvo. Kmalu se je pokazalo, da je potreb po tiskovinah doma in na ob-mocju celotne takratne Jugoslavije veliko. Vzporedno z narocili je narašcalo število zaposlenih, ki je v obratu v zacetku 80-ih preseglo 60 zaposlenih. Delali so kot montažerji v fotostavku, kopisti (preslikava teksta in slik iz filma na tiskarsko plošco in razvijanje) ter kot strojni­ki in pomocniki na treh tiskarskih strojih, na zlagalnem stroju ter na dveh strojih za razrez tiskovin na formate. Veliko je bilo rocnega dela z zlaganjem posameznih pol papirja po dolocenem vrstnem redu pred vezavo. V Cinkarni smo imeli svojcas tudi knjigoveznico, kjer so vezali knjige, publikacije, diplomske naloge in po­membne dokumente. Na vecbarvnih tiskarskih strojih so tiskali predvsem stenske koledarje v skupni nakladi preko 100.000 kosov letno. Tiskali so knjige in publi­kacije v vec 10.000 izvodih, plakate, garancijske liste, razglednice in nalepke za embalažo, tudi za steklenice Pivovarne Laško. Barbara Rozonicnik Vonj po praznikih Še malo in tu bodo prazniki. Za marsikoga najlepši cas v letu, ko smo polni otroškega pricakovanja, ko imamo vec casa za svoje bližnje, ko se cas upocasni… Toda letos bodo ti prazniki vsekakor drugacni, kot smo jih bili vajeni doslej. Ne bo drenjanja po nakupovalnih centrih, pohajkovanja med božicnimi stojnicami, obiskovanja koncertov in drugih prireditev... Letos bomo doma. V krogu družine, z otroki, morda vnuki... In prazniki bodo spet postali družinski. Okrasili bomo smrecico, morda postavili jaslice in... seveda nekaj spekli. V vsakem domu naj zaveje vonj božica. Cetudi niste ravno strokovnjak kar zadeva peko, vam bodo naslednji preprosti recepti zagotovo uspeli in v vaš dom prinesli vonj po praznikih. Želim vam obilo uspeha pri ustvarjanju piškotov in še vec užitka pri sladkanju z njimi. Medenjaki so tradicionalni božicni piškoti, njihova priprava pa hitra in preprosta. Iz testa lahko naredimo tradicionalne kroglice, ali pa testo razvaljamo in izrezujemo razlicne božicne like, ki jih okrasimo. Sestavine: - 500 g moke - 100 g sladkorja v prahu - 100 g margarine - 150 g mlacnega medu - 3 jajca - 3 g mletih klinckov - 3 g cimeta - 5 g sode bikarbone - 7 g pecilnega praška - 1 vaniljev sladkor V posodi zmešamo suhe sestavine, dodamo jajca, margarino in rahlo segret med. Zgnetemo gladko testo, ki ga zavijemo v folijo in za vsaj dve uri postavimo v hladilnik, še bolje pa, da ga pustimo v hladilniku preko noci. Testo iz hladilnika jemljemo postopoma, sicer hitro postane lepljivo. Testo na pomokani površini zvaljamo na debelino 3–4 mm in z modelcki izrezujemo piškote. Polagamo jih na s peki papirjem obložen pekac. Pecemo jih 10 minut na 180 °C (brez ventilacije), vendar je cas odvisen od vaše pecice. Medenjaki naj se rahlo obarvajo, potem jih vzamemo iz pecice in pustimo, da se ohladijo, saj so najprej zelo krhki. Lahko pa naredimo preproste klasicne medenjake. Iz testa naredimo za manjši oreh velike kroglice. Te medenjake pecemo kakšni dve minuti dlje kot valjane. Ko so medenjaki hladni, jih po želji okrasimo. Lahko jih namocimo v cokolado, jih s cokolado samo poškropimo ali pa naredimo obliv in z njim ustvarjamo prave umetnine. KULINARIKA Poleg razlicnih božicnih motivov lahko iz tega testa naredimo božicno smrecico ali medeno hišico. Za hišico si izdelamo šablone, izrežemo testo in ga specemo. Zlepimo in okrasimo ga z ROYAL ICINGOM, ter drugimi božicnimi okraski. Za smrecico so marsikje v prodaji modelcki, vendar si šablono lahko naredimo tudi sami. Na trši papir narišemo zvezdico premera 12 cm, potem pa vsako naslednjo za 3 mm manjšo. Naredimo 8 zvezdic, položimo na razvaljano testo in izrežemo. Pecene zvezdice zlepimo eno nad drugo z zelenim ROYAL ICINGOM, jih z njim nabrizgamo, ter okrasimo s perlicami ali drugim posipom. Sestavine: - 1 beljak - 250 g sladkorja v prahu - limonin sok - barva za živila Beljak stepamo, da postane rahlo penast, nato pa vanj presejemo sladkor v prahu. Stepamo še 5 minut, da dobimo cvrsto in gladko maso. Ce bomo ustvarjali le z belo barvo, potem tej zmesi dodajamo sok limone, sicer maso razdelimo v vec manjših posodic (toliko kolikor razlicnih barv želimo). Ce uporabljamo tekoce barve le-te dodamo pred dodajanjem limoninega soka, saj se nam sicer lahko hitro zgodi, da bomo imeli prevec tekoc obliv. Limonin sok dodajamo po obcutku. Ce bomo pobarvali celoten piškot, naj bo obliv bolj tekoc, ce bomo z njim risali, pa bolj kompakten. Preliv damo v dresirne vrecke (lahko tudi v obicajno vrecko za živila, ki ji odrežemo špicko) in pricnemo z ustvarjanjem. Ce bomo piškot v celoti pobarvali, potem pa ga še porisali, naj se prvi obliv posuši preden zacnemo z risanjem. Ce želimo na preliv dodati posipe, to naredimo, ko je obliv še tekoc. Piškote pustimo, da se na zraku dobro posušijo, potem pa jih pospravimo v dobro zaprte posode, kjer pocakajo tudi vec tednov. Sestavine: - 650 g ostre moke - 400 g masla - 250 g sladkorja v prahu - 8 žlic kakava - 8 žlic medu - 2 žlicki cimeta - bela cokolada za obliv - božicni sladkorni okraski Iz vseh sestavin naredimo gladko testo, ga zavijemo v folijo in pustimo nekaj ur v hladilniku (najbolje cez noc). Na pomokani površini ga razvaljamo na debelino 5 mm (ker so zelo krhki je bolje, da so malce debelejši od obicajnih piškotov). Izrezujemo kroge premera 5 cm in jih polagamo na s peki papirjem obložen pekac. Pecemo 10 minut na 180 °C. Pustimo, da se ohladijo. Cokolado stopimo (po potrebi ji dodamo žlicko olja) in vanjo pomakamo polovico piškota. Spodnji del piškota povlecemo po robu posode, da odstranimo odvecno cokolado in polagamo na peki papir. Ce uporabljamo že narejene okraske, jih dajemo na nestrjeno cokolado, ce bomo okraske risali, pustimo, da se cokolada strdi. Okraske je v tem predbožicnem casu moc najti v marsikateri trgovini ali pa pri spletnih prodajalcih s slašcicarsko ponudbo. Lahko pa obarvate belo cokolado in piškot porišete sami. Za risanje po piškotu lahko uporabite ROYAL ICING obliv. Tekst: Tanja Arnšek Foto: Renata Cizej 22 Pogovori ob slovesu naših sodelavcev Ob slovesu od Cinkarne se z upokojenci srecamo v Kadrovsko splošni službi in ob sprošcenem klepetu obudimo spomine na njihovo prehojeno pot v pod-jetju. Od julija do novembra 2020 so se v Cinkarni upokojili naslednji sodelavci: Milena Žgajner, Matija Plajnšek, Marinko Zrnic, Duško Popovic, Julko Kolar, Stanko Drofenik, Vojo Đukic, Željko Dragosavac, Marija Vo­dušek, Jožef Gabric in Duško Nedic. Željko Dragosavac se je v Cinkarni zaposlil leta 1981 v PE Metalurgi­ja – Žveplena kislina, kjer se je od vseh svojih delovnih mest najbolje pocutil. Nato je nadaljeval delo v Valjarni vse do njenega zaprtja. Po zaprtju Valjarne so ga premestili v PE Kemija Celje – Modri baker. Ceprav je delal vecinoma z mlajši- mi, se je v njihovi družbi zelo dobro pocutil. Zahvaljuje se vsem sodelavcem za sodelovanje in jim želi predvsem veliko zdravja ter uspešnosti pri delu. V pokoju mu ne bo dolgcas, saj se že sedaj veliko rekreira in se bo tudi v prihodnje, tako da bo svoj cas v pokoju krajšal s tekom, kolesarjenjem in sprehodi. Stanko Drofenik je svojo delovno pot zacel v Vita-lu Mestinju in do služenja vojaškega roka nadaljeval v Železarni Štore. Leta 1981 se je pridružil Cinkarni, PE Metalurgija. Pot ga je nato vodila v proizvodnjo CO2, nato v PE Titanov dioksid. Svojo službeno pot pa je zak­ljucil v službi za varstvo in zdravje pri delu, kjer je delal od leta 2006. Pravi, da je bil prilagodljiv in se je vedno lepo vklopil v novo sredino. Druže­nje je bilo vcasih zelo spontano in sprošceno, kar pa se je z leti spre­menilo. Sodelavcem v prihodnje želi veliko uspeha in medsebojnega spoštovanja. V pokoju mu nikakor ne bo dolgcas, saj pravi, da je sedaj še bolj zaseden, kot je bil prej, ko je hodil v službo. Še bolj aktivno bo sodeloval v gasilskem in planinskem društvu, vec casa bo posvetil jadralnemu padalstvu ter urejanju video fil­mov. Marinko Zrnic je svojo 41-letno delovno dobo zacel v Cinkarni Celje. Po nekaj letih dela v Cinkarni, se je preizkusil v rudniku in se leta 1986 vrnil nazaj ter tu de­lal vse do upokojitve. Po vrnitvi v Cinkarno je delal kot voznik vilicarja v TOZD Transport in skladišcenje. Delo je nadaljeval v skladišcu proizvodnje PE Titanov dioksid, od leta 1991 v skladišcu OE Marketing kot voznik vili-carja, zadnjih 10 let pa kot skladišcnik. Svojim sodelav­cem sporoca, da naj sodelujejo med seboj, saj jim bo tako delo lažje steklo. Veseli ga, da bo imel v pokoju vec casa in bo lahko veckrat obiskal rodno Bosno in Hercegovino. Milena Žgajner pravi, da se je s sodelavci zelo lepo ra­zumela, tudi nadrejeni so bili do nje korektni: »Mogoce je sedaj trenutek, da se zahvalim mnogim, ki so mi stali ob strani v mojih težkih trenutkih. Povedala bi še, da je bil moj zadnji dan v Cinkarni nekaj posebnega s strani sodelavcev in da sem ponosna, da sem bila del tega kolektiva.« Barbara Rozonicnik NAŠI SODELAVCI Zadnji cinkarniški kovac Jože Ribic odprl muzejsko zbirko Kot otrok je šel skupaj z ocetom k kovacu in ga opazoval pri delu. To ga je tako navdušilo, da se je odlocil, da postane kovac, se svojih prvih stikov s kovaško obrtjo spominja danes 68-letni cinkarniški upokojenec Jože Ribic iz Ivence pri Vojniku. Vso delovno dobo in tudi med služenjem vojaškega roka je delal kot kovac. Poleg tega si je doma uredil kovacijo in zacel zbirati stare kovaške in druge predmete. Tako je nastala bogata muzejska zbirka, ki je od letošnjega septembra na ogled za širšo javnost. Ribic je šel najprej za vajenca h kovacu Kitaku v Vitanje, njegovo naslednje delovno mesto pa je bilo v celjski Delavski ulici, kjer je imel podkovno delavnico mojster Šeško. To so bili casi, ko so po knežjem mestu vozile še konjske vprege. Po Šeškovi selitvi v Socko, je Jože odšel tja skupaj z mojstrom. Pri njem je ostal dobro desetletje. Njegovo kovaško znanje pa so izkoristili tudi drugi. Med služenjem vojaškega roka v Tolminu, je Ribic prav tako opravljal kovaško delo. V jugoslovanski vojski je podkoval konje in popravljal orodje. Pravi, da dela ni zmanjkalo, saj je imela vsaka jugoslovanska karavla po dva konja. 27 let kovac v Cinkarni Celje Pozneje je bil kar sedemindvajset let kovac Cinkarne Celje, od koder je odšel leta 2011 v pokoj kot njen zadnji kovac. V Cinkarni je med drugim izdeloval in popravljal orodje, ki je bilo namenjeno cišcenju peci. Službe v kovacijah so bile naporne in ne ravno zdravju prijazne, vendar je imel delo vseeno rad. Prvi zbrani predmeti okovje vozov, stare klešce in kladiva … Nato se je v njem prebudila zbirateljska žilica. Med prvimi zbranimi predmeti so bili okovje vozov, stare klešce in kladiva, stare sekire, šivalni stroji ... Pozneje, ko je Jožetu zbirateljske volje za nekaj casa zmanjkalo, je nekaj predmetov preprosto zavrgel. »Tiste predmete, ki sem jih zmetal proc, zdaj išcem, vendar jih ne uspem najti,« obžaluje takratno odlocitev. Dandanašnji so v Ribicevi zbirki starin kmecka, kovaška in druga orodja, razlicne naprave, kovaški izdelki, kmecke vprege, lonci, svetila, stara motorna kolesa in kolesa, starodobna Zastavin ficko iz leta 1979 in Volkswagnov kombi iz leta 1983 ... Ob še delujoci kovacnici v muzejski zbirki vec kot 600 predmetov Vsega skupaj je v Ribicevi muzejski zbirki vec kot šesto predmetov. Zbiral jih je v širši okolici, na Pohorju, Kozjanskem, v Savinjski dolini, po bolšjih sejmih ... Posebnost Ribiceve muzejske zbirke je njegova še delujoca kovacnica, kjer kuje na star nacin. Kot clan vojniškega vinogradniškega društva, je na primer izdelal kovinsko ograjo potomke najstarejše trte na svetu, ki je posajena ob stavbi, kjer je sedež Obcine Vojnik. Obiskovalci radi opazujejo, kako Ribic na kovaškem ognju segreje železo in ga nato oblikuje, med kovanjem pa spretno vrti kladivo in klešce. Jože pa svoje znanje že uspešno prenaša na vnuka, ki bo, kot vse kaže, njegov naslednik. Ribic tudi navdušen nad starodobnimi vozili Jože je navdušen tudi nad starodobnimi vozili in je clan vec društev, ki povezujejo njihove ljubitelje. »Na naših izletih, si veckrat ogledamo kakšno kovacnico ali muzej. Na enem od izletov v Slovenskih goricah, sva z ženo obiskala kovacnico, kjer je kovacu pomagal njegov vnuk,« je povedal o tem, kako je prišlo do zamisli za odprtje njegove zbirke za širšo javnost. Barbara Rozonicnik Povzeto po prispevku Braneta Jeranka, Novi tednik št. 37, 10. 9. 2020 Cinkarniška kuhinja šteje 30 let in prav toliko casa je v njej zaposlen tudi glavni kuhar Jure Fidler V Cinkarni so se leta 1990 vendarle odlocili, da odpre­jo svojo kuhinjo. Prav v njenih zacetkih, 1. junija istega leta, se je v njej zaposlil kot vodja izmene naš glavni kuhar Jure Fidler, ki že 30 let skupaj s celotno ekipo skrbi za okusno in zdravo prehrano cinkarnarjev. Ob lepem jubileju kuhinje je z nami delil nekaj spominov. Pred tem so v Cinkarno topel obrok vozili iz Samopostrežne restavracije Gaberje. Po dveh mesecih opremljanja obrata s kuhinjskimi pripomocki, polnjenja skladišca in pridobivanja dovoljenj, so s 1. avgustom tudi uradno odprli Cinkarniško centralno kuhinjo. Zacetki so bili težki. Zaposlili so se trije vodje izmen, pomožno osebje pa je v Cinkarni že prej razdeljevalo tople obroke. Zanje je bila sprememba še toliko vecja, kar naenkrat je bilo potrebne veliko priprave na delo, delo je potekalo v izmenah, za ženske je bilo delo v kuhinji težko. Jure Fidler: Velike kolicine surovin in veliki lonci Sam sem v Cinkarno prišel iz hotelske kuhinje, kjer sem se izucil za a.la carte kuhinjo, ki je cisto drug svet. Tukaj se je bilo potrebno privadit na zelo velike kolicine surovin in na kuhanje v kotlih ter drugih velikih posodah. Na zacetku je poleg centralne jedilnice razdeljevanje malice potekalo v starem delu Cinkarne v razdeljevalnici TiO2, pa v razdeljevalnici Žveplena, Marketing in v razdeljevalnici Vzdrževanje. Razdeljevalnice hrane so se z leti zapirale in združevale, danes pa tudi stavb, v katerih so bile, ni vec. Sedaj delimo malico v jedilnici v Marketingu, Vzdrževanju in v naši Centralni kuhinji. Po 30-ih letih še vedno kuham z veseljem Kot zanimivost lahko povem, da sem bil zaposlen kot prvi vodja izmene in da sem bil kar 17 let najmlajši v kuhinji. V tem casu se v kuhinji ni na novo zaposlovalo, ampak smo v kuhinjo dobili zaposlene z notranjo razporeditvijo. V 30-ih letih smo doživeli marsikaj, a še vedno vsak dan z veseljem kuhamo malice in po potrebi poslovna kosila. Okusi so razlicni, za svoje delo smo veckrat pohvaljeni, tu in tam pa tudi grajani, a vseeno se vsak dan ves kolektiv kuhinje znova trudi za okusne in zdrave malice, na kar sem še posebej ponosen. Želim si, da tako ostane še veliko let in da vam bomo pripravili še veliko malic. Pa vse dobro v prihajajocem letu! Barbara Rozonicnik NAŠI SODELAVCI Kako so pred 30-imi leti pospremili odprtje nove kuhinje, prispevek v Cinkarnarju št. 3 iz leta 1990: »…lahko recemo, da imamo najsodobnejšo kuhinjo. Ena taka je še v Beogradu, druga pa v Postojni. V njej so namešceni avtomatski gospodinjski aparati, ki bodo našemu osebju omogocili lažje delo in hitrejšo pripravo hrane.« Nagrajenci foto natecaja Ostani doma in obcuduj lepote Slovenije V prejšnji številki Cinkarnarja smo vas povabili, da s svojo »naj fotografijo« sodelujete pri natecaju »Ostani doma in obcuduj lepote Slovenije«. Po izboru strokovne komisije nagrade, ki jih je tudi tokrat prispevalo podjetje Unitur, Smucišce Rogla in Terme Zrece, prejmejo: Lidija Gošnjak, Amina Kolaric in Dušan Arcan. Delavci, ki imajo aktivne medicinske vsadke morajo o tem obvestiti delodajalca (Službo za varnost in zdravje pri delu). Med aktivne medicinske vsadke sodijo srcni spodbujevalniki, vsadki v možgansko deblo, vibracijski vsadki za srednje uho, vsajene crpalke za infuzijo zdravil, aktivni medicinski vsadki, ki vsebujejo kovine (umetni sklepi, žeblji, žice, plošcice, kovinski kontracepcijski vsadki, umetne srcne zaklopke), medicinski vsadki, ki se nosijo na telesu (zunanje crpalke za infuzijo hormonov). PRODAJA­LEC SLANINE PUSTNA ŠEMA NA PTUJU KORANT KEMIJSKI ZNAK ZA RADON VRSTA SVETILA, PLAMENICA ZDRAVILIŠ­KO MESTO V BELGIJI LUKA V JUŽNI ITALIJJI GOJENJE OKRASNIH RASTLIN VRTNIN CLOVEK Z VELIKI OCMI, OKAR POMOC KOMU SKRBNIŠ­TVO ZABAVIŠ­CNI PARK Z VRTILJAKI KEMIJSKA OKR. ZA ARGON VSTOPNICA KRAJ PRI OPATIJI AMERIŠKI PEVEC SEDAKA ANGLEŠKO ŽENSKO IME (ANA) OKUS PO KISLEM MAJHNA RULETA KUŠCAR V TROPSKIH KRAJIH GLAVNO MESTO TASMANIJE CEV KI ODVAJA SEC SECNICA AMERIŠKI BOKSAR TYSON AVT. OZNAKA ZA OGULIN KDOR IZVRŠUJE SMRTNO KAZEN DVIGALKA, VITEL HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIC UTRGANJE ZNIŽAN TON C ŠALJIVO LITERARNO DELO SLOBVEN­SKA PISATELJ. PEROCI AM. IGRALKA GLENN NACIJA VRSTA ZACIMBE DOBRA MISEL FILM. IGR. ZELLWE­GER TENIŠKI KLUB ŽRTVENIK DAROVAL­NIK ŠVEDSKO SMUC SRED. OBRAMBNI IGRALEC V NOGOMETU VRSTA SORTA OTOK V J. DALMACIJI HRUMENJE,HRUŠC NIC -NICLA GLAVNO MESTO GRCIJE IZDELOVAL. IRHOVINE GENETSKO ENAK ORG. JAPONSKA ROKOBOR­BA DALJŠI MOŠKI SUKNJIC KEMIJSKA OKRAJ. ZA RENIJ SEVERNA IRSKA PROVINCA BODECI PLEVEL PRIPRAVA ZA PREKINITEV EL. TOKA NAJVECJI VERSKI SPOMENIK N SVETU V KAMBODŽI OSTANEK STAVBE RUINA MEŠANICA SNOVI SUNKOVITI PREMIK MIŠICE UR. JEZIK PAKISTANA IGRALKA GARDNER PISATELJ KAŠ NAPITEK IZ ZELIŠC SESTAVIL: VRSTA MESNEGA IZDELKA MAKARSKA RUSKO POKRIVALO PEVEC RUDAN NEKDANJI PREDSED­NIK FRANC. SARKOSY HRVAŠKI DIRIGENT MIRSKI PESNITEV SLOVENS. PISATELJI­CA MAJDA DRŽA,POLOŽAJ ENOTA-DEL BESEDE PREBIVAL. IRSKE AVT. OZN. ZA GVINEJO OKRAJ. ZA KILOMETER SKUPINA LJUDI LISASTA ŽIVAL (KONJ) OBDELOV. POVRŠINA KOPNO V MORJU DRŽAVA NA ARAB. POLOTOKU TV. KOMENTAT. ANDREJ OLGA CONOLLY CRTA KI LOCUJE SPOPAD, PRETEP IGRAL3EC BAN SLOVESNKI AKTER SOTLAR TRDA TEŽKA KOVINA NEKDANJI SEKRETAR OZN (KOFI) KULTURNA RASTLINA V STROKIH NEMŠKA KANCLER. NAŠA LEDENIŠKA DOLINA RUSKI VLADAR PEVEC BOONE ANG. FILM. IGRALEC GUINNESS ZMES IZ MANDELJN OV OKR. ZA LUFTWAFFE JOŽE OSTERC MATJAŽ TANKO GLAVNO MESTO BOSNE IN HERCEGO­VINE EPOLETA NARAMNI­CA STROKOVN­JAK ZA ASTRONO­MIJO NAPAD NA POLITICNO OSEBNOST Rešitev nagradne križanke Cinkarnar št. 2/324: Ime:__________________________________ Priimek:_______________________________ Naslov:________________________________ Pravilno rešitev križanke pošljite do 31. 1. 2021 na naslov: Cinkarna Celje, d. d. Uredništvo Cinkarnarja – tajništvo Uprave Kidriceva 26 3000 Celje Pripis: Nagradna križanka Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali 3 nagrajence. Nagrade tudi tokrat podarja podjetje Unitur, Smucišce Rogla in Terme Zrece. Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki casopisa Cinkarnar.