RALO NA SLOVENSKEM
Boris Orel
Poročilo z gornjim naslovom je prispevek k opisnemu delu večje
etnografske razprave o (o)ralih na Slovenskem. Ta prispevek skuša o
ralu, simetričnem ornem orodju z določenih območij slovenskega ozemlja,
pojasniti vse, kar moreta o njem dandanes še povedati avtopsija in
ustno izročilo.^
' V okviru specialnih etnografskih raziskovanj je Etnografski muzej v
Ljubljani v letih 1953/54 posvetil med drugim posebno pozornost ralom na slo-
venskem ozemlju. To delo pa še ni končano ter se bo nadaljevalo. — Gornje
poročilo se nanaša zvečine na terenske zapiske B. Orla, v manjši meri pa na
zapiske Fanči Šarfove (Sv. Danijel, Jamnica, Cortina in deloma Podkoren in
Srednji vrh) ter Marije Jagodičeve (vasi pod Pliberkom na Slovenskem Koro-
škem). Podatke o ralu iz okolice Remšnika nam je poslala Antonija Urbas,
kustos Pokrajinskega muzeja v Mariboru, za kar se ji najlepše zahvaljujemo.
Pri terenskem delu so avtorju in sodelavcem ljubeznivo in z velikim razume-
vanjem pomagali številni domačini, med njimi predvsem kmečki gospodarji v
raznih krajih na koroško-štajerskem ozemlju ter na Gorenjskem: Jezersko:
Jožef in Ludvik Virnik, Franc Košir in Ivan Anko; Zgornja Kokra: Janez
Štular in Andrej Krč; Logarska dolina in Matkov kot: Franc Logar in Jakob
Poličnik; Podolšeoa: Urban Plesnik st. in ml.; Podvolovljek pri Lučah: Pogrevč-
nik in Jakob Plaznik; Konjski vrh nad Lucami: Jakob Kosmač in Ivan Skrube;
Podter: Martin Kumprej (Globočnik); Topla: Franc Burjak; Kopriona: Jože
Kumar, Janko Kupec, Janez Polanšek in Šimen Kamnik; Meža onkraj in Plat:
Rudolf Pustnik, Jože Štern in Ivan Petrič; Sv. Danijel in Jamnica nad Preva-
Ijami: Jurij Marin, Ciril Krumpli in Franc Koros; Ojstrica in Kozji vrh: Jurij
Mori in Anton Muri; Gortina in Pernice: Jurij Kranjc in Filip Palko; Vas pod
Remšnikom: Golob; Spodnje Libuče in Rute pod Peco v okolici Pliberka: Janez
Hartman in Vincenc Pečnik; okolica Železne Kaple (Lobnik, Bela, Obirsko,
Korte itd.): Jakob Paulič, Peter Dolinšek, Luka Piskernik, Peter Maloveršnik,
Franc Boltižar, Franc Prušnik, Rok Crubelnik, Johan Cnibelnik, Gregor Šumi
in drugi; Sele: Jurij Perč, Janez Bistričnik in Luka Dovjak; Brnica pri Be-
ljaku: pri Marku; Žužalče: Janez Galob; Spodnje Rute nad Dob jem: franc
Savnik; Srednji vrh pri Kranjski gori: Janez Mertelj, Lovrenc in Janez Hle-
banja, Franc Arih; Podkoren: Lovrenc Benet. — Vsem navedenim ter tudi
mnogim dragim, ki so samo podatke potrdili, se za njihovo pomoč v imenu EM
najlepše zahvaljujem. Posebej se še zahvaljujem dr. Angeli Piskernik-Vrbnikovi
in šolskemu upravitelju Jakliču iz Sel za razne njune usluge, dr. Tinetu Logarju
pa za pregled narečnih nazivov. Nazadnje velja naša iskrena zahvala za pomoč
univ. prof. dr. Branimiru Brataniču iz Zagreba, ki naše delo spremlja z vso po-
zornostjo in naklonjenostjo. Razna njegova opozorila in podatke pa bomo mogli
upoštevati, ko bomo rala obravnavali primerjalno.
31
Boris Orel
I. Koroško-štajersko četverokotno ralo s kolci in rezalnico
1. Pregled ral in njihovih sestavnih delov
po posameznih predelih in krajih
Jezersko. Svojemu staremu ralu pravijo Jezerjani orau, večidel
pa kar špičmoh.^ Ralo z Zgornjega Jezerskega (Ravno), ki si ga je na-
bavil Etnografski muzej v Ljubljani leta 1950,^* sestoji iz samega rala in
kole, njegov tretji povsem samostojni sestavni del pa je rezalnica. Ralo
ima v ožjem obsegu najprej štiri glavne lesene dele, ki tvorijo njegovo
četverostransko oziroma četverokotno ogrodje: podsad, grédal, ročico in
kôzuc. Spodnji vodoravni del, podsad, ki se pri oranju plazi po zemlji,
ter se pri plugu zaradi tega običajno imenuje plaz, je v celoti dolg 1,50 m,
do ornega železa pa 1,32 m. Večidel je štirioglat, vendar različne debe-
line. Zadaj je ožji (š. 5—óVa—7% X v. 6—5 cm), približno na sredi pod
kozucem je širši in višji {9V2, X 8% cm), nato pa se v svojem sprednjem
delu polagoma bolj ploščato končuje v širini 10 cm. Ako gledamo podsad
od spodaj, moremo ugotoviti, da se od zadnjega konca proti svojemu
sprednjemu delu polagoma razširja, in sicer od širine 5 cm do širine
10 cm. Na zadnji del podsada je spodaj pribita šina v dolžini 28 cm. Ta
del podsada s šino se imenuje peta. V podsad je nad peto vsajena in z
lesenim cvekom pritrjena ročica, ki je visoka 97 cm, in ima pri vrhu
stružen držaj, držau, dolg 11 cm. Ročica je pritrjena spodaj na podsad
še s posebno železna podporo ali šticno, dolgo 14 cm. V ročici, 14 cm nad
podsadom, je 18 cm dolga in 3 cm široka reža glečouanca ali gUčanca, v
katero je gibljivo \-taknjen s svojim zadnjim koncem grédal. V glečovnici
so gredelj prestavljali niže ali više s posebno zagozdo, kélo* kadar so
hoteli regulirati oranje na plitvo ali globoko. To je mala prestava za
reguliranje oranja. Gredelj sam je dolg ca. 2,10 m ter je tako oblikovan
(si. 2/1 na str. 35): v svojem zadnjem delu pri ročici je bolj ploščat,
nakar postaja izrazito štirioglat ter je v svojem srednjem delu okrog
kozuca najdebelejši (9 X 9% cm); njegov sprednji del pa je okrogel (pre-
mer 7 do 8 cm). Gredelj je v svojem zadnjem delu proti ročici laglje
navzdol zakrivljen, vtem ko je v svojem drugem sprednjem delu vodo-,
raven. Spredaj je na njegovem koncu pribita pločevina, hkrati pa je
skozi to pločevino zabit vanj debel železen cvek ali štekU Skozi večjo
^ Špičmoh (Spitzmaus) je na Jezerskem strupena poljska miš. Tako so
imenovali ralo, ker je imelo koničast (špičast) ralnik. — Domači narečni nazivi,
pa tudi izrazi, ki niso ravno narečni, pa jih je povedal kmečki človek, so v tem
članku tiskani s kurzi\-nimi črkami, in sicer večidel samo tedaj, kadar so za
določeni sestavni del ali kaj drugega prvič navedeni.
' Jezersko ralo in rezalnica imata v EM inventarni št. 7243—4.
' Te kele ni bilo več na ralu, nabavljenem za EM. Po' dveh luknjicah nad
glečovnico pa bi mogli domnevati, da so na Jezerskem morda še kako drugače
dvigali in nižali zadnji del gredlja.
^ Po ustnem- izročilu je imel gredelj na svojem sprednjem koncu na neka-
terih ralih tudi tri do štiri luknje, v katere so potikali železno jegUco v zvezi
s kolci in reguliranjem oranja. Vendar je treba ta podatek sprejeti s pridržkom,
ker se morda nanaša na dvojni plug.
32 ¦    • ¦ "        ¦
III
SI. 1—2. Na Jezerskem orjejo z rezalnico in ralom (posebno demonstri-
ranje oranja za EM leta 1949), 3. ralo s kolci iz Matkovega kota, 4. ra/o
iz Sel s komatom in vijakom, 5. del rala iz Podtera s kljukasto ročico
in smuklo, 6. tako je bila pritrjena na ralu prestavljiva rezalnica
(Sv. Danijel), 7. ralo iz Lobnika pri Železni Kapli z rezalnico v gredlju,
8. ralo z vinto v komatu iz Lepene pri Železni Kapli
Foto: B. Orel in F. Sart
Ralo na Slovenskem
glečovnico v gredlju, oddaljeno od ročice 69 cm, je poševno pretaknjena
99 cm visoka, 14 cm široka in 2%' cm debela deska, imenovana kôzuc.
Le-tâ je vsajen v podsad in nanj s strani pritrjen z dvema lesenima
cvekoma. Kozuc, vez med gredljem in podsadom, je rabil oraču za velike
prestave pri reguliranju plitvega ali globljega oranja. V ta namen ima
tri manjše luknje glečouance, skozi katere so pretikali lesen cvek, dolg
11 cm. Na kozuc in gredelj sta vrezana križa v podobi X. Tak križ je
veljal oraču kot čarodejno znamenje za srečno oranje. Poleg navedenih
sestavnih delov ogrodja pa sta na jezerskem ralu še dva zelo važna delu-
joča sestavna dela, in sicer: ora^nk ter lemože. Oraunk je simetrično
SI. 1. Ralo »špičmoh« z Jezerskega — sestavni deli: 1. podsad, 2. peta, 3. ročica,
4. držali, 5. podpora, 6. grédal, 7. cvek, 8. kôzuc, 9. orâunk, 10. lemože, 11. podevi,
12. kolesnice, 13. sóra, 14. blazina, 15. rînk, 16. gredanca
omo železo, pri katerem razlikujemo uho, habe (dve habi na oba kraja)
ter špico (si. 2/5 na str. 35). Dolg je od vrhnjega roba ušesa do špice
55 cm (brez ušesa 27 cm),^'^ od konice ene habe do druge pa širok 23 cm
ter na sredi pri ušesu vboknjen najviše 6 cm. Oralnik je nasajen skupno
na podsad in lemože (glej si. 2/2—3 na str. 35). Lemože (tudi habe) se od
oralnika nazaj proti kozucu polagoma večajo* v šir in v višino, pri same;m
kozucu, ki se 4y2cm globoko zajeda vanje, pa se razdvoje v nekakšne
kobalje, v dvoje rogovil ali ušes. Od oralnika do konca so lemože na obeh
straneh dolge 93 cm, razpon med obema koncema znaša 56 cm, na konceh
so oddaljene od tal 23 cm in končno so nad podsadom pod kozucem ši-
roke 30cm. Narejene so iz enega kosa lesa ter položene na ves sprednji
del podsada v dolžini 66 cm. Na podsad so pritrjene z dvema debelej-
šima lesenima cvekoma, mimo tega pa še z železno kâmbo na kozuc. Reči
moremo, da je sprednji del lemož skupaj zbit s sprednjim delom podsada.
Da se lemože ne bi pri orajiju prehitro izrabile, so iih^ obili z raznimi
Pri nadaljnjih ralnikih bomo navajali samo dolžino od začetka ušesa
do špice.
3  Slovenski etnograf
33
Boris Orel
zavrženimi kosi železa, ali pleha. — Jezersko ralo je bilo pravilno nare-
jeno, če je bil podsad v sredini prost (ca. 2 cm v višino), to se pravi, da
je moral na sredi biti malce navzgor vboknjen, zakaj ralo je moralo pri
oranju teči na oralniku in peti.
Jezersko ralo je orno orodje s kolci, kar nam že kaže dolžina nje-
govega gredlja. Kolcem pri ralu pravijo na Jezerskem orauski podeu,
ali pa samo podeu (si. 2/4 na str. 35). Le-tâ ima kolesnice, os ali afcso
in sóro. Kolesnice drže osniki na osi. Razmak med kolesnicami, to je
obema kolesoma, se giblje od 59 do 68 cm. Sora, srednji leseni podolžni
del kole, je nepremično pretaknjena skozi blazino" nad osjo ter je dolga
73 cm. Blazina razpolavlja soro v sprednji in zadnji del: na koncu nje-
nega sprednjega dela je akl za vprego, na koncu zadnjega pa je podolžno
gibljiv rank, gradančan rank ali rink, vôcan, skozi katerega je pretaknjen
gredelj. Zgoraj na blazini je polkrožen izrez, ležaj za sprednji konec
gredlja. Gredelj pa na tem njegovem sprednjem koncu povezuje s kolci
železna gredanca ali gradânca (dolga 22,50 cm), in sicer tako, da je s
svojim zgornjim obročastim členom zataknjena za cvek ali štekl na koncu
gredlja, s svojim spodnjim členom, enakim zgornjemu, pa nataknjena na
sprednji del sore tesno ob blazini kole.
Samostojen sestavni del jezerskega rala je rezalnica, ali kakor ji Je-
zerjani pravijo, rézounca (si. 2/6 na str. 35). S tem orodjem so pri oranju
narezovali zemljo. Jezersko rezalnico sestavljajo oje, ročica in rézounca.
Oje je dolgo 3,25 m ter ima dve glečouanci: prva je na sprednjem tanjšem
koncu ojesa za vprego, druga pa na zadnjem debelejšem štirioglatem
koncu. V to zadnjo glečovnico je nasajena železna rézounca, ki je dolga
70 cm. Rezalnica je v glečovnici zakélana z lesenimi kélami, mimo tega
pa je oje pri glečovnici ovito z železnim obročem, da se ne bi pri nare-
zovanju zemlje preklalo. Oje je na svojem zadnjem koncu pravokotno
navzgor zakrivljeno v ročico, ki je visoka 33 cm ter ima držau.
Jezersko ralo, kakor smo ga zgoraj opisali in ga prikazuje si. 1 na
strani 33, je razmeroma težko in veliko. Stari Jezerjani so s takim ralpm
običajno orali po ravnem in položnejšem svetu, medtem ko so bila rala
za oranje na strmih njivah po hribih primemo lažja, manjša, predvsem
pa krajša.
Opisano ralo z Jezerskega je opremljeno s preprostim kozucem, s
preprosto napravo za reguliranje plitvega in globokega oranja. Poleg
takega rala pa so na Jezersikem uporabljali rala, ki so bila, kar se te
naprave tiče, bolj modema. Imela so naprednejšo napravo za reguliranje
oranja. Po pripovedovanju starejših domačinov je bila na kozuc natak-
njena krajša deska, ki se je z enim koncem dotikala gredlja, na drugem
dvignjenem koncu pa se je sukal šraub, ki je pritiskal na gredelj. S tem
° Naziv tega dela kolo ni z Jezerskega; ker ga v tem kraju ne poznajo, smo
si ga morali iziposoditi od drugod, da smo mogli označiti ta del rala. Sploh so
bile na Jezerskem velike težave z ugotavljanjem nazivov posameznih delov
na ralu in kolcih.
34
SI. 2. Deli jezerskega rala: 1. gredal od zgoraj, 2. podsad s peto, lemože in orâunk
od spodaj, 3. sestava lemož in podsada (brez ralnika), 4. del kole: a rink, b gre-
danca, C cvek, d sóra z aklom, 5. orâunk: a s strani, b od spodaj, c od zgoraj,
6. rézounca: a oje, b rézounca, c ročica
Boris Orel
vijakom poleg kozuca so regulirali oranje.^ Ral s tako napravo ni več
najti na Jezerskem, pač pa dvoje drugih ral, ki imata obedve namesto
ene dve ročici, eno ralo pa celo predelan oralnik. Zakaj je ralo tako pre-
delano, zakaj imata rali dve ročici in ne več samo ene ročice, o tem bomo
spregovorili kasneje v drugem poglavju.
Kako je z ralom na sosednjem območju onkraj državne meje, v oko-
lici Železne Kaple, bomo kmalu izvedeli. Trenutno nas zanima, ali je
bilo ralo kdaj udomačeno v dolini Kokre od nekdanje deželne koroško-
kranjske meje dalje. Na Jezerskem so odgovori na to vprašanje večinoma
soglasni v tem, da so v Zgornji Kokri še poznali ralo, v Spodnji Kokri pa
že nič več. Dosedanja raziskovanja v Zgornji in Spodnji Kokri pa so
dala tele rezultate: Starega rala ni bilo doslej nikjer najti ohranjenega,
tudi ni bilo slišati nekih stvamejših govoric o ralu. Pač pa je bilo mo-
goče zaslediti le nekaj spominov na ta star droó, ki pa ni moglo biti nič
drugega, kakor stari leseni dvojni plug, ki so še z njim orali proti koncu
19. stoletja. Zanimivo pa je vsekakor pri vsem tem, kar smo ugotovili
doslej v dolini Kokre, da pri dvojnem plugu najdemo za določena nje-
gova sestavna dela dva naziva, ki sta nam poznana z jezerskega rala,
namreč rezounco kot naziv za črtalo ter podsad kot naziv za sestavni del,
na katerega je nasajen lemež. V zvezi s tem nazivjem se pojavlja več
vprašanj, ki pa si bomo njih reševanje prihranili za posebno razpravo.
Okolica Solčave. Zadnja vojna je sicer pobrala v okolici Sol-
čave precej starih ral, vendar smo lani mogli v pičlih dveh dneh najti še
šest več ali manj dobro ohranjenih ral, ne da bi nam bilo treba za njimi
kaj preveč stikati. Tako smo našli dve rali v Logarski dolini, eno ralo
s kolci in samostojno rezalnico v Matkovem kotu nad Logarsko* dolino
ter tri rala in eno rezalnico v Robanovem kotu.^ Vsa rala, ki so bila naj-
dena v teh krajih, so primemo lažja in manjša od opisanega jezerskega
rala, po vsej verjetnosti zaradi njiv, ki so tod večidel v bregu. Le v Lo-
garski dolini so orali po ravnem z rali, ki so bila večja ali daljša ter so
imela med drugim zlasti veliko omo železo. Ne bomo opisovali vsakega
rala posebej, ki smo ga imeli priliko videti, marveč se bomo omejili na
njegove bistvene značilnosti, predvsem pa na nadrobnosti, po katerih se
ralo na tem območju loči od jezerskega. Pri vsem tem pa bomo seveda
navajali vse sestavne dele obenem z njihovimi domačimi nazivi.
V Solčavi in njeni okolici (Logarska dolina, Matkov in Robanov kot.
Sv. Duh, Podolševa itd.) je za ralo udomačeno ime rala, marsikje tudi
ralo. Podsad rala se v solčavskem predelu imenuje potplat in pótpuat ter
ima prav tako kakor na Jezerskem s šino obit zadnji del, to je peto.
Podplat je n. pr. na ralu iz Robanovega kota dolg do ralnika 1,18 m,
peta pa 30 cm. Od pete dalje se podplat primerno razširi in v tej širini
ostane do konca svojega sprednjega dela, kar je v zvezi z vrhnjim se-
stavnim delom, ki je položen na podplat in o katerem bomo kmalu spre-
' Rala s tako napravo bomo imeli kmalu priliko* nadrobneje spoznati na
ralih v drugih predelih.
" Ce bi še nadalje pregledovali teren, bi vsekakor mogli najti še druga rala.
36
Ralo na Slovenskem
govorili. Ročica. — visoka na cit. ralu 84 cm — je vsajena v podplat. Sam
klin na ročici ima v tem predelu več nazivov, tako n. pr. držalo, držaj,
cuek, ročk, ročaj, ročica, primož, frčada. V Matkovem kotu velja za peto
ročica hkrati z zadnjim delom podplata s šino. Zelo pomemben je podatek
iz Podolševe, po katerem se ročica imenuje ta zadnji kozuc, držaj na
njem pa ročica. Zapisan je bil za ročico tudi naziv klopčica, ki pa ga je
treba še preveriti. Grédal (dolg 1,72 m) tiči s svojim zadnjim koncem
gibljivo v glečoenci ročice, ki je više nad podplatom, kakor pri jezerskem
ralu (od podplata oziroma pete do' glečvence na ročici je n. pr. 31 cm).
Gredelj je med ročico in kozucom raven, pri kozucu spredaj je moč-
neje navzgor zakrivljen, nakar je v svojem sprednjem delu zopet več ali
manj raven. V gredlju tiči na koncu njegovega sprednjega dela lesen
kljun, ki mu splošno pravijo^ greben, pa tudi fajfa, kruka, akl m cvek.
Kozuc (splošno), ponekod tudi kozóuc, v Podolševi ta prednji kozuc, ni
tako enostaven, kakor pri jezerskem ralu. V svojem vrhnjem delu nad
gredljem je izvotljen, tu je v njem lesen vijak Sramf ali šraumf, ki se
suče v izvotljenem koščku lesa z vijačno matico (rebrika, muterle) ter s
svojim koncem pritiska na košček lesa, ki leži na gredlju nad gUČDenco,
skoizi katero je pretaknjen kozuc (prim. si. III/3). Temu koščku lesa,
skozi katerega so podolžno vsajeni majhni leseni cveki, da ne izpade,
pravijo šMpa, a tudi rebrika (?). Mimo rebrike-matice je spodnji del
lesenega šramfa dobro viden, to' pa zaradi tega, ker izvotljeni kozuc v
svojem drugem delu nad gredljem preide v desko z režo, v kateri je
šramf, pod njim pa slapa. S tem lesenim vijakom-šramfom so regulirali
oranje na plitvo ali globoko'. Od gredlja navzdol je kozuc običajna deska,
vsajena na koncu v pSdplat. Kozuc je v celoti visok n. pr. 78 cm. V Lo-
garski dolini pa smo našli tudi ralo s takšno> napravo na kozucu, ki smo
o njej slišali govoriti na Jezerskem. Pri tem ralu je na kozuc, običajno
desko, nataknjen krajši kos lesa, 40 cm dolga debelejša deščica, imeno-
vana klopčica ali klapčica, ki v skladu s poševno lego kozuca sloni s
svojim sprednjim koncem na gredlju (na tem koncu je ponekod pre-
taknjen skozi njo košček lesa, ki tudi pritiska na gredelj), na njenem
zadnjem koncu pa se v rebriki suče lesen vijak šramf. Torej je vijak pri
tej napravi v klopčici poleg kozuca; ponekod je še celo precej odmak-
njen od njega v smeri proti ročici, pa je bil tako bližji oraču pri regu-
liranju oranja (prim. si. III/4). Lemože se v solčavskem predelu imenujejo
lemeške (splošno), dalje tudi kobalice, koračke in habe. Narejene so iz
enega kosa lesa ter niso tako velike kakor pri jezerskem ralu, saj so
n. pr. od ornega železa do- konca ušes dolge 71 cm na ralu iz Robanovega
kota. Vanje je deloma zasajen s svojim spodnjim delom kozuc, pritrjene
pa so z lesenimi cveki na podplat (le-ta je zaradi njih širši) in ponekod
ob straneh skozi kozuc. Po' starem so bile lemeške ob straneh okovane
s šino, široko od 4 do 6 cm. Pri ralu iz Logarske doline je povrh lemešk
na sredi med kozucem in ornim železom pritrjen manjši debelejši kos
lesa, vsekakor z namenom, da spredaj zviša lemeške. Sprednjemu delu
lemešk med kozucem in ornim železom pravijo ponekod v okolici Sol-
37
Boris Orel
cave obracaji. Ako niso mogli dobiti dovolj debelega lesa za lemeške,
oziroma če so bile le-te prenizke, je moral biti podplat spredaj primemo
višji. Râunik (splošno) ali râunjek (Podolševa) je kakor pri jezerskem
ralu simetričen ter je dolg od 57 do 59 cm, širok pa od 22 do 26 cm. Obi-
čajno je nasajen skupno na podplat in lemeške, po ustnem izročilu pa je
bil nasajen tudi samo na podplat, vendar je bilo takih primerov le
manjše število. Prevladovala so rala, pri katerih je bil ralnik nasajen na
podplat in lemeške, torej na dva kosa lesa.
Ralska kolca — uozič, uožič ali uošč — so enostavnejša od jezerskih
(prim. si. III/5). Vozič ima kolesnice, lôcen in óje.^ Ralo povezuje z vo-
zičem železna gréddlnca, grédlenca, grédelnica ali grebenica. Gredeljnica
sestoji običajno iz enega večjega obročastega člena ter verige ter je zgoraj
zataknjena za greben na koncu gredlja, spodaj pa na oje, ki je skupno
z locnom vsajeno v blazino vozička. Po starem so uporabljali tudi leseno
gredeljnico, trio. To je bila kratka lesena deščica, ki je bila na konceh
prevrtana za trto iz smrekove veje.
Rezâunca je v glavnem prav takšna, kakor jezerska. Njeno oje je
dolgo 5,20 m. Železna rezâunca, ki je v celoti dolga 60 cm, je s kélo ali
več kélami vkélana v glečoenco na oju, mimo tega pa je oje na tistem
mestu, kjer je glečvenca z rezalnico, obito z renkom (prim. si. IV/8).
V Logarski dolini so poleg rala s samostojno rezalnico orali tudi z
ralom, na katerem je bila ob strani gredlja nameščena manjša prestav-
Ijiva rezalnica, ki so jo vtikali v luknjici na ralniku. Povrh tega pa so
poznali še ralo z rezalnico, vsajeno v gredelj pred ralnikom. Takemu
ralu so rekli mer jase.
Okolica Luč. V tem predelu je bilo najdenih dvoje več ali manj
nepopolnih ral na Konjskem vrhu ter dvoje ral z eno rezalnico v Pod-
volovljeku. Vsekakor pa je v okolici Luč mnogo več ral ohranjenih,
kakor nam jih je bilo mogoče ugotoviti ob prvem pregledu terena.
Krajevni naziv je ralo, rala in orala. Podplat se na tem območju
imenuje uóplas, óplaz, v Lučah je bil zapisan tudi naziv klop. Imena
peta za zadnji del oplaza ni bilo nikjer slišati. Po pripovedovanju izde-
lovalca raP" pa so kovali sinjo po vsem oplazu. Ročica ali račica, vsajena
v oplaz, je v tem predelu na vrhu močno zakrivljena v kljuko (si. 5 na
str. 59), ki je oraču rabila za roč pri oranju. Ta kljukasta ročica je zelo
značilna za rala v okolici Luč. Grédal (Pod volovi jek), gré gal (Konjski
vrh), grigal (?) je na ralu iz Podvolovljeka podobno zakrivljen pri ko-
zucu, kakor na ralu iz Matkovega ali Robanovega kota pri Solčavi, med-
tem ko je krivina gredlja na ralu s Konjskega vrha za spoznanje manjša.
Na koncu svojega sprednjega dela ima gredelj greben, furovž, furoš,
žabco, to je nekakšen lesen kljun, ki ga je, kakor ponekod v okolici
Solčave, moč sneti iz njegove luknje v gredlju. Kôzuc ali kazale ni nič
" Razen teh delov ima vozič še blazino, prečni leseni del med kolesi, v ka-
terega so vsajene oje z locnom, vendar naziva za ta del kole nismo mogli doslej
ugotoviti.
Ivan Skrube, rojen leta 1884, Konjski vrh 15 (Erjavčev log) pri Lučah.
58
Ralo na Slovenskem
drugačen, kakor na sosednjem solčavskem območju. V njegovem izvot-
ljenem vrhnjem delu se suče lesen šramf. Košček lesa na gredlju, na
katerega pritiska šramf v kozucu, se ponekod imenuje rebrika (?), dru-
god pa podloga. Le redkokje je rebrika matica, v kateri se suče šramf.
Lemeške ali lemenške so pritrjene z lesenimi cveki na oplaz in ob straneh
na kozuc. Zelo značilno je, da je râunik, râunek ali râunk, ki ima špico
in tuljavo, na vseh ralih, ki smo jih doslej ugotovili v okolici Luč, na-
sajen samo na oplaz. Tako se lemeške pri teh ralih začenjajo pri tuljavi
ralnika (gl. si. 3 tu spodaj) ali pa še malo nazaj pri grbi oplaza (glej o
tem več pri ralih iz okolice Ljubnega!).
SI. 3. Nepopolno ralo s Konjskega vrha pri Lučah
Uozič, uojšč ali uošč ima tele dele: kolesnice, osico in jézak z že-
leznim šolnom in aklom za vprego. Ponekod vozič in podobno nazivajo
tudi kolesnice. Vozič veže z ralom grégalca, grégalnca, gréglenca, gré-
dalnca in grigalnca (?), ki je bila po starem spletena iz brezove trte ali
iz bikove špice. Gredeljnico — trto so ovili okrog jezika pri osici ter
nato zgoraj okrog gredlja za grebenom ali furovžem (prim. si. IV/1).
Rezâunca. Železna rezaunca je s kilami ukilana ali ulétvena v uaje.
Na tem mestu je oje z rankom ojačeno, da se ni preklalo ali scepilo.
Okolica Ljubnega. V Podteru je bilo najdenih dvoje nepo-
polnih ral, od katerih je eno starejše (baje iz 18. stoletja), drugo pa
mlajše, v Savini pa sta še ohranjena rezalnica in ralnik. K temu pa je
treba pripomniti, da ta predel še ni do kraja pregledan in zaradi tega
zgoraj navedene najdbe ne nudijo točne slike o ohranjenosti ral na tem
območju.
V tem predelu splošno pravijo staremu ornemu orodju râla, le redko-
kje slišimo ralo. Spodnji sestavni del rala je oplaz, ki je običajno brez
šine ter se od zadnjega proti sprednjemu delu polagoma razširja. Ce so
39
Boris Orel
pa kje izjemoma pribili šino, je bila iz močnejšega zavrženega obroča
ter je segala do ralnika. Oplaz, ki bomo o njem še spregovorili kasneje
pri ralniku, je pri starejšem ralu iz Podtera dolg 1,15 m, medtem ko je
ročica visoka 78 cm. Prav pri tem ralu pa je treba poudariti pomembno
konstrukcijsko nadrobnost, da sta namreč oplaz in ročica iz enega kosa
lesa (si. IV/6). Ročica torej ni vsajena v oplaz, kakor smo doslej ugotav-
ljali pri vseh ralih, temveč prirodno prehaja v oplaz. Ročica, ki je nag-
njena precej nazaj, tvori skupno z oplazom kot 132°, posebej pa je pri
njej še ugotoviti, da cvek (držaj) ni vsajen vanjo pri vrhu zadaj, ampak
spredaj, kar je zelo nenavadno. Novejše ralo iz Podtera je v tem pogledu
podobno ralom iz okolice Luč: ralo ima ročico, ki je vsajena v oplaz in
se na vrhu končuje s kljuko. Grégal je vsajen v lečvenco na ročici in se
more v njej le malo premikati. Dolg je pri starejšem ralu 1,74 m, pri
novejšem pa 1,94 m, ter je zanj značilno, da je pri obeh ralih raven. Na
svojem sprednjem koncu ima luknjo za cvek. Kozuc je v obliki deske
prav navpično vsajen v oplaz, visok je 90 oziroma 88 cm ter ima nad
gredljem poleg dveh lukenj podolgovato lečvenco, ki je pri starejšem
ralu dolga 4,5 cm, pri novejšem pa 12 cm. Dalje se kozuc pri starejšem
ralu končuje pri kraju na vrhu v navpičen držaj, ki je videti že močno
izrabljen, pri novejšem ralu pa je na vrhu izrez v obliki polovalne
luknje, ki je rabil oraču za držaj. In končno je vredno navesti, da je na
kozuc novejšega rala nataknjena smukla, posebna lesena, 38 cm dolga
škatla za reguliranje oranja na plitvo ali globoko (si. 111/5). V ta namen
so na smukli poševno vdelane luknjice, v katere so vtikali cvek ali star
ključ brez peresa, ki je bil na špagi ali usnjenem traku pritrjen na
smukli. Le-tâ se je premikala na gredlju ter je bila pri reguliranju oranja
povezana s kozucem, v katerega luknji so pretikali večji lesen cvek, da
je zaustavljal smuklo. Luknjice na smukli se vrste poševno od vrha
navzdol, to je od plitvega oranja na globlje. Pripominjamo, da smo
smuklo našli samo na novejšem ralu v Podteru, medtem ko pri starejšem
ralu žal ni več ohranjena. Po pripovedovanju domačih je bila menda na
smukli starejšega rala vrezana letnica 1720,^°"^ po kateri naj bi presojali
starost tega rala, ki smo o njem dejali, da sta njegova ročica in oplaz iz ¦
enega kosa lesa. — Râunik je na starejšem ralu izredno dolg (41 cm),
širok pa je 24 cm. V Savini pa je še daljši: dolg je 44 cm, širok pa 23,5 cm.
Kakor v okolici Luč, je ralnik tudi v tem predelu nasajen samo na oplaz.
Tu pa moramo v zvezi z lemeškami dopolniti naše podatke o oplazu.
Le-tâ se v svojem sprednjem delu proti koncu nenadno malo zviša in je
v tej višini dolg nekaj centimetrov, to je do ušesa ralnika. Opraviti"
imamo torej kakor v Podvolovljeku pri Lučah z nekakšno^ majhno grbo
na oplazu (prim. si. IV/7), ki spredaj zapira uho ralnika, zadaj pa so
vanjo vdelane lemeške s svojim sprednjim koncem. Na lemeške je spredaj
med kozucem in ralnikom pribit podolgovat kos lesa, to je dfvo za
brazdo vzdignit.
'"a Ta podatek je jemati s pridržkom, kajti neverjetno je, da bi že leta 1720
poznali smuklo.
40
Ralo na Slovenskem
Uojšč ali uose je povezala z ralom grégalnca, ki je bila po starem
spletena iz dveh trt iz brezovega lesa. Vozič, ki ga nismo imeli prilike
videti, ima po pripovedovanju tele sestavne dele: greben, na katerem leži
gredelj s svojim sprednjim koncem, kolesnice in lata s šolnom, ki se
končuje z aklom.
Rezâunca je prav takšna, kakor drugod. Ima uóje, železno rezéunco
in ročico.
Ralu z rezalnico v gredlju in pred ralnikom so rekli mer j ase.
Od Savine proti Gornjemu gradu, to je na območju k. o. Sv. Florjan,
ni več zaslediti rala, pač pa med drugim naziv rezâunca za črtali pri
dvojnem plugu. O ralu na drugih območjih, to je n. pr. v Teru, v hribih
nad Mozirjem (Golte), v okolici Šoštanja (Bele vode) in drugod, pa bo
govor v naslednjem prispevku.
Koprivna in Topla pri Crni. V tem predelu je več ral
ohranjenih v Koprivni, manj pa v Topli. Nadrobneje smo si ogledali
pet ral: štiri v Koprivni in eno v Topli.
Krajevni naziv za ralo je rano, râu, v Črni orauo. Njegov spodnji del
nazivajo pópuat. Dolg je n. pr. pri Lipoldovem ralu iz Koprivne 1,20 m
ter je na zadnjem koncu okovan s šino. Temu delu podplata pravijo
peta, a ponekod kar enostavno šina. Po starem pa so bila tudi rala brez
šine. Pri ralih iz Koprivne in Tople ugotavljamo večjo ali manjšo* raz-
širitev podplata približno od pete dalje (prim. si. IV/5), a hkrati tudi
neznatno zvišanje njegovega srednjega dela. Ročica ima cvek ali kruko.
Grédal ali grâidl, dolg n. pr. pri dveh ralih 1,78 m in 1,80 m, je pri kozucu
podobno zakrivljen, kakor pri ralih iz solčavskega predela, le pri enem
ralu iz Koprivne smo ugotovili gredelj, ki nas po svoji krivini med ročico
in kozucem spominja na jezersko ralo. Klinu na sprednjem koncu gredlja
pravijo običajno cvek, v Topli pa kukuica. Le-tâ je daljši lesen klin s
podolgovato luknjo v vrhnjem delu. Prestavljali so jo y dve luknji nar
koncu gredlja. Kozóuc, kôzuc, tudi kôzvec, je bil ugotovljen v treh va-
riantah: 1. običajna deska z luknjami in cvekom; 2. lesen ali železen
šraf v izvotljenem kozucu; 3. lesen šra/ ali šrauf poleg kozuca v posebni
debelejši deščici, ki je nataknjena na kozuc-desko in se imenuje komat.
Šrauf je v izvotljenem kozucu na Lipoldovem ralu v Koprivni železen
in pritiska na železne škarje, ki mu branijo, da se ne zaje v gredelj.
Kozuc-deska ima na vrhu ali polovalen izrez — luknjo ali pa naprej
obrnjen izrez za ročaj. — Râunik, râunk, râunek je dolg n. pr. 38 cm in
širok 25 cm ter je nasajen na podplat in hkrati na lemeže, lémuhe, čvežle
ali habe, ki so kakor povsod doslej iz enciga kosa lesa. Splošno je končni
del lemuh ali lemež v ušesih ralnika precej tanjši od podplata, tako da
moremo trditi, da podplat večidel nosi ralnik. Po pripovedovanju so
bile lemuhe v svojem sprednjem delu med ralnikom in kozucem ter' v
začetku ušes votle, da ni bilo ralo pretežko.
Kolca se imenujejo v Topli podéuc ali podiuc, v Koprivni pa vozi
ali vózej. V obeh krajih imajo koica tele sestavne dele: kolesnice ter sam
41
Boris Orel
podiuc s prežoekom za oje. Kolca povezuje z ralom graidalnca, graid-
lanca, grédlanca, grédalnca. Le-tâ je bila po starem lesena trta.
Rezâunco je tudi še najti ponekod v Koprivni. Ima oje, dolgo n. pr.
3,40 m, železno rezâunco ter roč ali coek. V obeh krajih poznajo tudi
rala, pri katerih je rezalnica nameščena v gredlju pred raunikom. Tako
ralo nima nobenega posebnega imena.
Na Ludranskem vrhu in v drugih hribovitih predelih v okolici Cme
so pred desetletji še orali z ralom, medtem ko ga v dolini, n. pr. v Pristavi
ali sami Crni, ne poznajo več in je tod o njem ohranjenega zelo malo
ustnega izročila. V Crni so imeli orâuo le pri Rešarju. S tem ralom, ki je
bilo leta 1911 pripeljano iz okolice Pliberka, so še pred vojno orali za
repico (= krompir).
Okolica Mežice. V tem predelu (Plat, Onkraj in Takraj Meže)
nismo našli doslej še nobenega rala, pač pa samo en ralnik, mimo tega
pa je bilo zapisanih nekaj ustnih podatkov.
Staro rauo so sestavljali ti-le deli: pótpuat s peto, ročica z držajem,
grâidl, kozóuc, râunik, čoižle ali habe, klin ali cvek na koncu gredlja,
graidalnca, podéuc ali podiuc ter končno rezóunca ali rezâunca. — Pri
ročici so s premikanjem gredlja regulirali plitvo ali globoko oranje na
fajn, pri kozucu pa na grobo.
Ustno izročilo se v tej okolici spominja med drugim rala s prestav-
Ijivo rezeilnico ob gredlju. To rezalnico so prestavljali pri oranju z ene
strani na drugo stran gredlja, vtikali so jo pri tem skozi akl ob gredlju
ter v luknjici na ralniku. V ta namen je imela rezalnica posebno konico.
Naposled pozna ustno izročilo v teh krajih ralo, pri katerem je bila re-
zalnica nameščena v gUčmanci gredlja pred ralnikom.
Sv. Danijel in Jamnica nad Pre valjam i. V obeh ime-
novanih krajih ima ralo še vsak kmet. Ce nima več starega rala, pa ima
novo, ki si ga je napravil v zadnjih letih. Kmetu na tem območju rabi
danes ralo za oranje krompirja iz zemlje. Pregledanih je bilo skupno
enajst ral.
Rauo — tako povsod v obeh krajih nazivajo ralo po domače (si. IV/3).
Med njegovimi sestavnimi deli navajamo najprej spodnji leseni del, ki
mu pravijo patina ali puatiše. Ta del je n. pr. pri Pernatovem ralu iz
Jamnice dolg 91 cm. Splošno je razširjen naziv patina za ves spodnji del
rala, le ponekod pravijo šini, ki je pribita po zadnjem delu, patina, lese-
nemu spodnjemu delu pa puatiše. Patina, ki je dvakrat izglečena, enkrat
za ročico, drugič za kozuc, se približno na sredi razširi in hkrati tudi
primerno zviša, vendar v tem svojem novem obsegu polagoma proti ral-
niku upada. Na ročici sta na vrhu pritrjena dva daljša roglja, držaja,
zaradi katerih se ves ta sestavni del rala ne imenuje več ročica, temveč
Mimo tega smo pregledali tri rala v Delavskem muzeju v Ravnah, kar
nam je ljubeznivo omogočil ra^Tiatelj gimnazije dr. Franc Sušnik. Vendar teh
ral še ne moremo upoštevati, ker nam muzej navzlic dobri volji doslej ni mogel
postreči s podatki o njihovi provenienci, nazivih, funkciji in drugem.
42
Ralo na Slovenskem
ročice. V daljši luknji na ročicah je z več kéjlami zakéjlan gradi (dolg
n. pr. 1,80, 1,88 m), ki je lahno oziroma neznatno zakrivljen bodisi v
svojem zadnjem delu proti ročicam navzdol, ali pa pri samem kozucu.
Kejle, ki je z njimi zakejlan gredelj, prestavljajo, kadar regulirajo glo-
bino oranja. Gredelj je epredaj na koncu dvakrat izglečen: v eno luknjo
je zabita kéjla, v drugo pa coek. Kozóuc je običajna deska, dolga n. pr.
77 cm ter vsajena v patino. Skozi gredelj in kozouc je zabit debelejši cvek,
na katerem se gredelj pregiblje pri reguliranju oranja. Râunik (pri
Krumplijevem ralu iz Sv. Danijela je dolg 26, širok pa 22 cm) je nasajen
na patino, poleg tega pa na ušate, ki so* z lesenimi cveki pribite na vsaki
strani patine ter so ponekod okovane s šino. Ušate, dejansko dvoje ušes,
so zdaj zakrivljene navzgor ter so ponekod tako dolge, da se končujejo
vštric ročic. Ako si ušate natančneje ogledamo, vidimo*, da pravzaprav
dopolnjujejo sprednji del patine. Zatorej moremo reči, da tisti del rala,
ki smo ga doslej spoznavali pod imeni lemeške, lemože, habe in podobno,
in je iz enega kosa lesa, sestavljajo na ralu s tega območja trije kosi lesa :
nšate, to je dvoje ušes, skupno z višjim in širšim sprednjim delom pa-
tine (prim. si. IV/4). Ušate skupno s sprednjo patino pa so precej manjše
od lemešk.
Podéuc ali podiuc veže z ralom grâdlenca, ki je nataknjena na
podiuc oziroma na njegov srednji podolgovati del, ter zataknjena za cvek
na gredlju. Železna gredeljnica sestoji iz enega večjega zgornjega in
enega manjšega spodnjega obročastega člena; obadva člena sta povezana
med seboj z dvema majhnima členoma na vsaki strani. Razen gredelj-
nica pa povezuje ralo s kolci še štrik, ki je pritrjen zadaj na podolgo-
vatem lesenem delu kole in skozi katerega je pretaknjen gredelj (prim.
ločen na kolcih jezerskega rala!).
Rezâunca je kot samostojno orodje v funkciji črtala v rabi samo še
pri enem kmetu. Ima štongo, dolgo n. pr. 3,08 m, železno rezaunco in cvek.
Rezalnica pa je v tem predelu tudi ožji sestavni del rala. Vtikali so jo
v ralnik pri oranju ter hkrati v kljuko na vsaki strani gredlja (si. III/6).
Imenovali so jo rezâunca, ponekod štonga, a tudi treska; zadnji naziv pa
je bil doslej zabeležen le pri enem samem kmetu. Mimo prestavljive
rezalnice pa so uporabljali tudi rezalnico, ki je bila stabilno nameščena
v gredlju pred ralnikom, tako kakor pri plugu črtalo pred lemežem.
Dolga brda nimajo nič drugačna rala, kakor v Sv. Danijelu in Jam-
nici. Tudi glede domačih nazivov ni nobenih večjih razlik.
Kobansko (Ojstrica, Kozji vrh. Sv. Duh, Gorilna, Pernice in
Remšnik). — Na navedenem ozemlju so rala že prava redkost. Spodnji
podatki se nanašajo na tri rala, najdena na tem terenu, mimo tega pa
na eno ralo iz okolice Remšnika (Vas).
Ralu pravijo okrog Ojstrice orauo, v Pernicah in Gortini pa aralo.
Naziv plužnica za ralo iz okolice Remšnika pa je nedvomno* nastal v no-
vejšem času, ko so začeli uporabljati pluge. Spodnji leseni del rala je
plast ali puâst, tudi klop (Kozji vrh) ter celo lemež (?) (okolica Remš-
nika). Plast je dolg n. pr. pri Sekalonnikovem ralu iz Gortine 85 cm ter je
43
Boris Orel
različne debeline. Največji je med ralnikom in kozucem, vrhu tega pa je
vredno omeniti polovalni urez na njem med ročico in kozucem na Seka-
lounikovem ralu iz Cortine. V plast'je vsajena ročica z dvema rogljema.
To je puk, pak, pök in pók, posebej pa še ročice na vrhu poka imenu-
jejo ponekod róglni (okolica Remšnika). Gradi (splošno) ali grédal (oko-
lica Remšnika), ki je dolg n. pr. 1,84 m ter običajno raven ali proti ročici
malce navzdol zakrivljen, je zadaj pretaknjen skozi pok in zakéjlan s
kéjlami (Gortina) ali s kalami (okolica Remšnika). Imenovane zagozde
so rabile oraču za večje prestave pri reguliranju oranja. Spredaj pa ima
gredelj v dveh luknjah zabita cveka; prvemu, močnejšemu, pravijo
kéjla, ki se bomo z njegovo funkcijo kasneje seznanili. Kozóuc (Ojstrica),
kazuc (Sv. Duh, Gortina, Perjiice), kazek ali stebar (okolica Remšnika)
je razmeroma nizka deska, ki ima na vrhu nazaj obrnjen izrez ali pa je
brez njega ter je skozi gredelj vsajena v plast. Visoka je n. pr. pri Seka-
lounikovem ralu iz Gortine 56 cm, široka pa 12 cm. Râunik (Gortina in
Pernice) ali orânnik (Ojstrica in okolica Remšnika), ki je na cit. ralu
dolg 32 cm, širok pa 21 cm, je nasajen samo na plast. Na vsaki strani so
spredaj na plast pribita ušesa, ki se na cit. ralu začenjajo 7 cm pred
kozucem ter so dolga 50 cm. Pravijo jim različno: uosâte (Ojstrica), ušete
(Gortina), uhe (Pernice) in rógle ali rógli (okolica Remšnika). Drugo Se-
kalounikovo ralo z rezalnico v gredlju pa ima namesto^ ušes premično
desko po imenu kuhla, ki jo pri oranju prestavljajo zdaj na eno, zdaj na
drugo stran rala (si. IV/2). Kuhla je dolga 50 cm, njena širina znaša proti
zadnjemu koncu največ 13 cm ter je nasajena na lesenem cveku, zabitem
v plast spredaj pred kozucem. Prestavljivo kuhlo je imelo svojčas tudi
Žišpretovo ralo s Kozjega vrha.
Rezalnice (rezaynca = Ojstrica, reza/o = Gortina in Pernice), ki so
jo po starem posebej vlekli po njivi, že redkokje pomnijo v teh krajih.
Pač pa je v Gortini še ohranjeno ralo, pri katerem je rezalnica name-
ščena v glečanci v gredlju.
Glede kole je udomačenih več nazivov: pad jeu (stari naziv), podiuc
(Gortina in Pernice), podéuc, podévec, podivec (Ojstrica in Kozji vrh) in
plužna kola ali škrpele (okolica Remšnika). Kolesa se pri kolcih iz oko-
lice Remšnika imenujejo podiočki (kolo = podÎDCcfc, podiočič). Kolca v
Ojstrici in Gortini imajo spredaj burkle (lesen del v obliki črke V) z
aklom na koncu za vprego, med kolesnicami pa na uózi^" leseno plato z
luknjo na sredi, skozi katero pretaknejo sprednji konec gredlja in ga
zakéjlajo s kéjlo, ki smo jo že zgoraj omenili, ali pa z jiguo; zadaj za
plato pa je pritrjen cvek na gredlju, ki skupno s kejlo priklepa ralo na
kolca. V okolici Remšnika pa rabijo za povezavo rala s kolci grédalnco,
ki jo zatikajo za klin na gredlju.
O ralih na ozemlju med Remšnikom in Sv. Križem v okolici Mari-
bora bomo poročali v naslednjem donesku.
Voza je lesen prečni del med kolesnicami; na njem je piata z luknjo
za gredelj.
44
Ralo na Slovenskem
Slovensko Koroško (Avstrija)
Okolic aPliberk a (Vidra ves, Dob, Libuče in Rute pod Peco).
V okolici Pliberka je še precej ral ohraiijenili, mnogo je seveda med njimi
napravljenih v zadnjih letih, vendar je na potovanju po tem koroškem
predelu tako naneslo, da smo imeli priliko, ogledati si samo dve že
modernizirani rali v Rutah pod Peco ter eno ralo v vaseh pod Pliberkom.
Ralo nazivajo v vaseh nad Pliberkom (Libuče) uróu, v Rutah pod
Peco uróuo, v vaseh pod Pliberkom proti Dravi pa oran. Spodnji leseni
del rala se imenuje pata, pa tudi petina. Ce velja zadnji primer, tedaj
je pata del petine, ki je spodaj obit s šino. Račica ima na vrhu dva večja
ali manjša roglja, držaja, zaradi katerih se ta del ral po novem imenuje
tudi ročice. V luknji v ročici je s kélami pritrjen raven gradlen (Libuče),
gradi (pod Pliberkom) in grandalnik (Rute pod Peco, kjer je dolg 1,82 m).
Kôzbac (pod Pliberkom) ali kola (Libuče) nima več tiste vloge, kakor jo
je imel na starejših ralih. Za reguliranje oranja so rala v tem predelu že
večidel opremljena z novejšimi napravami. Tako je na priliko gibljivo
pritrjen na gredelj med ročico in kozucem poseben železen vijak (vinta),
ki se suče v letvi, pritrjeni z enim koncem na ročico, z drugim pa na
kozuc nad gredljem. Le-tâ se pregiba na lesenem ali železnem cveku, ki
je zabit skozi gredelj in kozuc. Dalje pozna pliberško-okoličansko ralo
râunik, zatem pa lemežance (Libuče), ušeta, ušate ali ušete (pod Pliber-
kom), ki so s patino vred nasajene na ralnik. Sprednji spodnji del rala,
ki je zelo kratek in ga sestavljajo med kozucem in ralnikom ušate in
patina, se v Libučah imenuje guâua. Pravijo, da je râunik nasajen na
guâiio.
Kolca — podéuc povezujejo z ralom na podoben način kakor na Je-
zerskem in deloma drugod. Veriga, ki je zataknjena za ókl na koncu
gredlja, se imenuje grâdlenca, prva grâdlenca (Libuče in vasi pod Pli-
berkom), prva grândalnca (Rute); veriga, ki je pritrjena na koncu jazika,
podolgovatega lesenega dela kole, in skozi katero je pretaknjen gredelj,
pa je zadnja grâdlenca (Libuče) ali zadnja grândalnca (Rute).
V Rutah pod Peco uporabljajo dvoje ral: rutarsko in poljsko ralo.
Rutarsko ralo ima ozek ralnik, širši podvoz in nižja kolesa na kolcih,
poljsko ralo pa nasprotno širok ralnik, ožji podvoz in višja kolesa na
kolcih.
Rezâunce ali rezóunce kot samostojnega orodja se v pliberški okolici
že slabo spominjajo. Morda vedo* o njej največ povedati v vaseh pod
Pliberkom. Več spomina pa živi na ralo z rezaunco ali rezaunikom v
gredlju, a tudi na ralo s prestavljivo rezaunco. Takemu ralu so v Rutah
rekli cvitr.
Okolica Železne Kaple (Lobnik, Lepena, Bela, Obirsko in
Korte).
V tem koroškem predelu smo imeli opraviti kar z desetimi rali, med
katerimi je tudi že nekaj novejših. Naše zapiske, ki obsegajo naša lastna
45
Boris Orel
opažanja, in ustno izročilo o ralih, bomo skušali etmiti v naslednjih
podatkih.
Domači nazivi za ralo so v okolici Železne Kaple kaj raznovrstni.
Poleg splošnega imena orau, uran, večidel pa rau, so bila udomačena
razna posebna imena: špičmoh (Lobnik, Bela, ponekod na Obirskem),
špičneh (Bela), špičk (Korte), lesen kos, t. j. ptič (Lobnik), svinja (Lob-
nik), in končno DIli. Spodnji leseni del rala se imenuje pótpuat ali pó-
puat. Dolg je do ralnika do 1 m in tudi več ter se v svojem sprednjem
delu zaradi lemešk polagoma ali takoj razširi. Njegov zadnji del spodaj
pod ročico, peto, so običajno okovali s šino, da ni bil bos in ga ni pre-
hitro zmanjkalo. Ročica (v. 67, 70, 82 cm) ima na vrhu držaj, držau,
cveq, rocniq, muncal. Ročici pravijo tudi mandale, cveku na njem pa
ročica. O ročici z dvema rogljema na vrhu pa menijo, da ima vile (od tod
naziv vili ali vile j za tako ralo). Po ustnem izročilu iz Kort sta bila
podplat in ročica po starem iz celega, to je iz enega kosa ustrezno rašče-
nega lesa. Braidl je splošen krajevni naziv za gredelj. Njegova dolžina je
kaj različna ter se giblje med 1,67 in 1,95 m. Večidel je pri kozucu bolj
ali manj zakrivljen, le pri dveh ralih nas njegova krivina več ali manj
spominja na jezersko ralo. Pripominjamo pa, da imajo novejša rala
običajno raven gredelj. Na svojem sprednjem koncu ima gredelj lesen
cveq, kélo, qélo ali pa tudi železen kâval. Kâzuc oziroma qôzuc (v. 70 in
76 cm) je v obliki deske navpično ali malo poševno skozi gredelj nasajen
na podplat ter ima vukne, uqne ali ukje, uqje in cveq za prestave, na
vrhu pa naprej, a tudi nazaj obrnjene izreze za držaj. Pri nekaterih
ralih je na kozuc nataknjena krajša deščica (qomât, qumat) z lesenim
šraufom ali šraubom poleg kozuca ali pa naletimo celo na železno vinto
v dveh variantah: 1. vinta je blizu ročice skozi gredelj gibljivo pritrjena
na podplat; 2. vinta je gibljivo pritrjena na gredelj in se suče v 78 cm
dolgi letvi (qomât), pritrjeni na ročico na kozuc nad gredljem (si. 1II/8).
S takimi in podobnimi napravami za reguliranje oranja pa se seveda
ponašajo zgolj novejša, modernizirana oziroma starejša predelana rala.
Lémuhe, lémohe (splošno), lemeščance (Lobnik), habe (novejši naziv,
udomačen zlasti tam, kjer so starejšega pozabili) so kakor na Jezerskem,
v okolici Solčave in drugod iz enega kosa lesa ter so z lesenimi cveki
zbite na podplat. V njihov srednji del, to je tam, kjer se razdvoje, se pri
nekaterih ralih deloma zajeda kozuc. Ugotovljeni pa sta bili v tem pre-
delu dve rali, pri katerih je prav glede lemuh malo drugače: na Grubel-
nikovem ralu z Obirskega, ki je videti močno izrabljeno, sestoje lemuhe
iz sprednjega dela, verjetno preostanka nekdanjih lemuh, ter iz dveh
rogovil ali ušes, pritrjenih ob straneh, na Vrbnikovem ralu iz Lobnika pa
samo iz dveh ušes, pribitih ob straneh na podplat, vtem ko je sprednji
del med ralnikom in kozucem pravzaprav zvišani sprednji del podplata.
Podatek, po katerem naj bi bile lemuhe in podplat nekoč iz enega kosa
lesa, pa bi bilo treba še preveriti in o tem kaj več zvedeti. Râunq
(splošno), râunak (ponekod v Lobniku), oraunq ali orâunk (Bela) je dolg
32 do 45 cm in širok 19 do 29 cm ter običajno nasajen hkrati na lemuhe
46
Ralo na Slovenskem
in podplat. Y Lobniku pravijo, da sta te dve stvari, lemuhe in podplat,
tako vdelani druga na drugo, da se železo potem nasadi na oboje. Po-
sebej naj omenimo, da je pri novejšem ralu z vinto v komatu običajno
sprednji del podplata in hab med kozucem in ralnikom izredno kratek
(si. III/8).
Za kolca je v okolici Železne Kaple splošno udomačen naziv uózi.
Vozi ima poleg kolesnic podvoz, na njem pouštr, na katerem leži sprednji
konec gredlja, med kolesnicami pa je podolgovat kos lesa, ki mu je ime
jezik ali recelj. Vozi povezujejo z ralom na podoben način kakor na Je-
zerskem. Spredaj je gradanca ali hradanca (Korte), brada (ponekod v
Lobniku), grebenica (Bela), ta predan uôcan (Lobnik, Obirsko) zatak-
njena za kélo, cveq ali železni kaval na koncu gredlja, zadaj pa je gredelj
pretaknjen skozi uôcan ali roč (Bela) oziroma ta zadan uôcan (splošno),
ki je pritrjen na zadnji konec jezika ali reclja.
Rezalnico (rezâunca, rezâunca, rezanca) sestavljajo železna rezâunca,
oje, ročica ali rócq ter kéle. Manjšo rezalnico so nameščali na gredelj. Po
pripovedovanju je bila rezalnica na gredlju takole pritrjena: v gredlju
je bila luknja za rezalnico; v tej luknji je bila železna puščica (verjetno
pušica?), ki so jo imenovali zeq. In v tem žeku je bila rezalnica pritr-
jena s kélami. Tako ralo z rezalnico v gredlju pred ralnikom vidimo na
sL 111/7.
Sele pod Košuto. V primeri z okolico Železne Kaple je ustno
izročilo o ralu na območju vasi Sele slabše ohranjeno. Sestavni deli rala,
ki smo ga v tej vasi našli v dveh primerkih, in je njegov domač naziv
orau in râu, so tile: 1. pópuat, ponekod stopâu s peto, 2. ročica, ki ima
rocniq ali roč, 3. hrédl s hâqinam na sprednjem koncu, 4 qôzuc, qôzalc,
5. habe, 6. râunq, râujeq, râujaq, redkokje lamaš, 7. uózej, uózi, 8. ré-
zonca, rezanca, rézunca. — Posebnosti: Ročici na Rutarjevem ralu je
dodana še ena ročica, ki je privezana k stari ročici kar z žico; obedve
najdeni rali imata raven gredelj (pri Užnikovem ralu je dolg na primer
1,90 m), dalje pri omenjenem Užnikovem ralu opazljiv kozuc, ki je skoraj
toliko visok kakor ročica (ca. 80 cm); kozuc pri Rutarjevem ralu je
opremljen z deščico-komatom (prim. si. III/4) in večjim lesenim šraubom.
Na vrhu nimata obadva kozuca nobenih izrezov. Habe, ki so skup zbite
6 sprednjim delom podplata, so na obeh ralih velike: na Rutarjevem ralu
so zlasti visoke spredaj pred kozucem, v zadnjem delu pa so njih ušesa
oblikovana že v nekakšne debelejše deske; na Užnikovem ralu so habe
izredno dolge, od ralnika do konca ušes 1,23 m. Dejali bi, da je to* naj-
večja dolžina hab (lemešk ali lemuh) na vseh pregledanih ralih na
koroško-štajerskem ozemlju. Končno je treba navesti, da je ralnik (d. 32,
š. 24 cm) pri obeh ralih iz Sel nasajen hkrati na podplat in habe. — V
Selih poznajo še rance ali rauče, manjše ralo za oboravanje. Pri tem
ralu pa je ralnik nasajen samo na podplat, po vrhu hab pa so* še deske.
Takšno je Šerjakovo rance iz Sel. — Pozabiti ne smemo tudi rezance, ki
smo jo le v enem primeru našli v Selih in katere oje je dolgo 2,93 m.
47
Boris Orel
Važen je lamaš kot naziv za orno železo. V Selih sicer prevladuje
râunq, vendar je tu in tam že slišati lamaš. Verjetno se od Sel dalje za-
čenja v Karavankah ozemlje, na katerem ralnik polagoma izginja, po-
javlja pa se lemež. V tem pogledu je za nas poučen podatek iz Šašelj-
Ramovševega dela »Narodno blago iz Roža«, iz katerega posnemamo, da
so v Slovenjem Plajbergu pri Borovljah, ki niso ravno daleč od Sel,
najprej vlekli razóoanco, zadaj pa vorava z lasénim (?) lamežam pa
hâbema.
2. Kratek pregled konstrukcijskih in drugih
značilnosti opisanih ral
Ko smo opisali četverokotna rala s kolci in rezalnico po posameznih
predelih koroško-štajerskega ozemlja, skušajmo zdaj po opisih na kratko
pregledati sestavne dele teh ral ter povzeti njihove konstrukcijske in
druge značilnosti. Tako bomo dobili še jasnejšo predstavo o koroško-
štajerskem ralu in raznih njegovih posebnostih.
1. Podsad, podplat ali oplaz se na opisanih ralih ali od
zadnjega proti sprednjemu delu polagoma, a malo razširja, ali pa se od
pete dalje oziroma na sredi takoj bolj ali manj razširi, med kozucem in
ralnikom pa tudi zviša, kar je pri ralih iz okolice Prevalj in s Koban-
skega v tesni zvezi z ušesi. Na splošno pa je pri drugih ralih podplat
spredaj razširjen predvsem zaradi lemešk. Za oplaz na ralih iz okolice
Ljubnega in deloma Luč je značilno, da ima spredaj med ralnikom in
lemeškami majhno grbo, o kateri bomo še kasneje spregovorili.
2. Ročica je povsod vsajena v oplaz, podplat ali podsad, le pri
starejšem ralu iz Podtera v okolici Ljubnega sta ročica in oplaz izjemoma
iz enega kosa leea. Ročica ima običajno pri vrhu vsajen raznoličen klin,
ki rabi oraču za držaj, le na ralih iz okolice Luč in Ljubnega je ročica
na vrhu močno nazaj zakrivljena v kljuko — držaj. Pri ralih z manjšo
rezalnico v gredlju ali ob njem, pa ponekod tudi brez nje, ima ročica na
vrhu dva krajša ali daljša nazaj zakrivljena roglja ali ročaja v obliki
vil, zaradi katerih se ročica preimenuje v ročice, ponekod na Koroškem
pa ralo dobiva naziv vili ali vilej.
3. Gredelj je tako oblikovan: a) raven, b) v svojem zadnjem delu
proti ročici laglje navzdol zakrivljen, c) pri kozucu oziroma takoj spredaj
pred njim močneje ali laže zakrivljen. Gredelj je gibljivo vtaknjen v
večjo ali manjšo režo na ročici, ki je više ali niže nad plazom. Funkcija
premičnega gredlja v primerno veliki reži na ročici je dvojna: ponekod
(n. pr. na Jezerskem) ga premikajo oziroma so ga premikali za male
prestave pri reguliranju oranja, drugod pa z uporabo klinov rabi oraču
sploh za edine prestave, ki so možne na ralu (Kobansko in okolica Pre-
valj). V prvem primeru je njegova funkcija pomožnega, v drugem pa
povsem samostojnega značaja.
4. Običajna naprava za velike prestave pri reguliranju oranja je na
ralih kozuc. Le-ta je v obliki višje ali nižje deeke poševno pretaknjen
48
IV
SI. 1. Del kole, povezan z gredljem z bikovo špico (Pod volovi jek)
SI. 2. Del rala s prestavljivo desko i/kuhlo« (GoTtma)
SI. 3. Ralo iz Jamnice
SI. 4. Palina ralu z u.šcs/ od spodaj (Janinica)
SI. 5. Podplat rala s šino od spodaj (Topla)
SI. 6. Del rala z ročico in oplazom, ki sta iz
enega kosa lesa (Podter)
SI. 7. Sprednji del oplaza z grbo in lemeškami
ter brez ralnika (Podter)
SI. 8. Glavni del rezalnice (Robanov kot)
Foto: 15. Orel i.i F. Šart
Ralo na Slovenskem
skozi gredelj ter vsajen v oplaz. Irna manjše luknje in cvek, ki rabijo pri
reguliranju oranja, mimo tega pa se deska pri kraju na vrhu končuje
v navpičen, naprej obrnjen držaj, ali pa je na njenem vrhu polovalen
ali malo drugačne oblike podolgovat izrez — luknja, ali pa ima na vrhu
naprej oziroma nazaj obrnjene izreze raznih oblik, kar vse rabi za držaj
pri prestavljanju kozuca. Deska-kozuc pa se končuje na vrhu tudi eno-
stavno, in sicer ali ravno ali malo zaokroženo. Na kozucu v obliki deske
so tudi razne druge naprave za reguliranje oranja: a) na kozuc je po-
ševno nataknjena krajša deščica — komat, ki se na njenem zadnjem
koncu suče v rebriki lesen vijak, b) na kozuc je nataknjena posebna
naprava, imenovana smukla (Podter). Mimo kozuca — deske pa imamo
na ralih opraviti še s posebnim kozucem, ki je v svojem zgornjem delu
izvotljen ter se v njem običajno suče lesen vijak. Končno moremo ugoto-
viti na ralih še modernejšo napravo za reguliranje oranja, to je železno
vinto med kozucem in ročico. Vinta je ali skozi gredelj gibljivo pritrjena
na oplaz ali podplat, ali pa se suče v daljši letvi — komatu med kozucem
in ročico ter je gibljivo pritrjena na gredelj. Pri vseh takih ali podobnih
napravah z vinto in tudi pri ralih, kjer samo* z gredljem in klini v reži
na ročici regulirajo oranje, je kozuc v obliki deske brez svoje prvotne
funkcije, zakaj skozi njega in gredelj je običajno zabit lesen ali železen
cvek, na katerem se pregiba gredelj.
5. Lemeške, lemuhe ali habe eo večidel iz enega kosa lesa
ter so spredaj v celoti skupaj zbite s podsadom ali podplatom. Na ralih
iz okolice Ljubnega in deloma Luč se lemeške s svojim sprednjim kon-
cem zajedajo v grbo na oplazu pred ralnikom ali pa se začenjajo takoj
pri ralniku. V okolici Prevalj in na Kobanskem pa imamo na ralih na-
mesto lemešk posebna ušesa, pribita na vsaki strani zvišanega in razšir-
jenega sprednjega dela oplaza. Tisti del rala, ki smo ga spoznali pod
imenom lemeške, lemuhe ali habe, in je iz enega kosa lesa, je torej pri
teh ralih sestavljen iz treh kosov lesa: iz dveh ušes in iz sprednjega
višjega ter širšega dela oplaza.
6. R a 1 n i k je povsod dvorezen in torej simetrične oblike. Nasajen je
na oplaz in lemeške hkrati, twej na dva kosa lesa, ali pa na oplaz ter na
dve ušesi, to je na tri kose lesa, ali pa končno samo na oplaz, to je na en
kos lesa. V tem zadnjem primeru se lemeške začenjajo na oplazu zadaj
za ralnikom.
7. Pri opisanih ralih smo v glavnem spoznali tri vrste kole:
a) kolca z daljšim podolžnim lesenim delom med kolesi, ki ima na svojem
zadnjem koncu pritrjen ločen, skozi katerega je pretaknjen gredelj, na
njegovem sprednjem delu pa povezuje gredelj s kolci železna gredeljnica;
b) kolca imajo samo spredaj podolžni leseni del, jezik, prežvek, a tudi
oje, ki na njegovem zadnjem delu gredeljnica povezuje gredelj s kolci:
c) kolca z burklami spredaj imajo med kolesi leseno plato z luknjo,
skozi katero je pretaknjen gredelj ter pritrjen s klinom ali iglo. —
Železna gredeljnica je sestavljena ali iz dveh večjih povsem enakih čle-
nov, ali iz enega večjega in drugega manjšega člena, ki sta spojena med
4  Slovenski etnograf 49
Boris Orel
seboj Z dvema majhnima členoma na vsaki strani, ali pa samo iz enega
večjega člena, ostali del pa je krajša veriga. Stara rala pa eo poznala na-
mesto železne gredeljnice samo leseno trto ali trto iz bikove špice.
8. Rezalnica je v glavnem povsod enake oblike.
9. Nazadnje naj ponovimo, da smo poleg rala s samostojno rezal-
nico spoznali še druga rala: a) s posebno manjšo prestavljivo rezalnico
ob gredlju in v ralniku, b) z rezalnico, pritrjeno v gredlju pred ral-
nikom, in c) s prestavljivo desko — kuhlo in rezalnico v gredlju.
3. Gradivoin izdelovalci rala
Ko že skušamo kar se da izčrpno navajati razne podatke o ralih na
našem koroško-štajerskem ozemlju, menimo, da nikakor ni odveč, ako se
na koncu našega pregleda ral in njihovih sestavnih delov po posameznih
predelih in krajih na kratko dotaknemo še gradiva, iz katerega so ta
orna orodja napravljena. Če sodimo, da je ralo leseno, tedaj so to našo
sodbo narekovali predvsem glavni sestavni deli rala, ki sO' iz lesa, to je
podplat, ročica, gredelj in kozuc, poleg tega habe ali lemeške, v manjši
meri pa razni manjši sestavni deli drugotnega pomena, kakor so razni
klini, cveki, trta, šraub itd. Pri vsem tem je brez vsakršne važnosti dejstvo,
da sta raunik in rezalnica železna. Kmet pravi, da je ralo leseno, kveč-
jemu se izrazi še takole, ako želi biti natančen: ralo je leseno, le ralnik
in rezalnica sta železna. Železni morejo biti tudi mnogi drugi manjši
sestavni deli: gradanca, cveki, kavi ji, šraubi, vinte, obroči, šine itd. Ne-
kateri deli so pri ralih zdaj iz tega zdaj onega gradiva in nočemo se za-
mujati z vsemi možnostmi, ki so dovolj jasno razvidne iz naših opisnih
podatkov. Tu nam gre predvsem za vprašanje, iz kakšnega lesa so dolo-
čeni sestavni deli rala izdelani, katere vrste les so najraje jemali za rala.
Rala so običajno iz trdega, le izjemoma iz mehkejšega oziroma mehkega
lesa. Večinoma so iz bukovega in jesenovega lesa, a tudi iz brezovega in
trnovega akacijevega lesa, v izjemnih primerih iz smreke. Za podplat
(oplaz) je bil dober jesenov, bukov, brezov in češpljev les, za ročico pa
bukov, jesenov, brezov in tudi gabrov les. Za gredelj so jemali jesenov,
bukov in brezov, za kozuc pa bukov in jesenov les. Lemeške so izdelo-
vali iz jesenovega, brezovega, jelševega, javorovega ter ponekod tudi iz
hruškovega in češnjevega lesa. Oje rezalnice pa je povsod iz smrekovega
lesa. Običajno so zanj poiskali v gozdu primemo smreko s korenino —
krivanto. Kako je s trto. ki je po starem vezala kolca z ralom, smo' že
povedali. Trta je bila spletena iz veje raznih dreves, navadno od breze
ali smreke, bila pa je tudi, kakor smo navedli, iz bikove špice.
V izdelovanju ral vidimo eno izmed pomembnih panog domače de-
lavnosti, predstopnje domače obrti, zakaj rala so po starem običajno
izdelovali kmetje sami. V mnogih primerih je bil ta kmet-izdelovalec
gospodar sam, velikokrat pa tudi hlapec. Po ustnem izročilu so jih po-
nekod izdelovali revnejši kmetje in preužitkarji proti plačilu. Poleg
50
Ralo na Slovenskem
domaČe delavnosti se torej pojavlja tudi določena oblika domače obrti
z rali. Le tu in tam naletimo na kolarja-obrtnika, ki se je v zadnjih
desetletjih med drugim ukvarjal tudi z izdelovanjem in predelovanjem
ral, oziroma se ponekod še danes ukvarja. Ralnike in rezalnice pa je
vedno izgotavljal najbližji kovač, ki je imel vodno nakovalo. Ralnik je
skoval iz trikotne železne plate, stare izrabljene ralnike pa je podstav-
Ijal. O izdelovanju ralnikov bi mogli povedati marsikaj zanimivega in
poučnegfL, vendar to že ne sodi več v okvir našega prispevka.
4. Oranje z ralom
Oranje z ralom in rezalnico je terjalo kar precej živine in ljudi.
Tako so vpregli v ralo en par volov, v rezalnico pa prav tako* en par
volov. Močnejši voli so bili vpreženi v ralo, slabši pa v rezalnico. Glavni
deli vprege oziroma živinske opreme so bili v okolici Solčave tile: jéga
(ima po 2 aWa na vsaki stranij, jarm so redkokje rabili, podiž (blazina),
dégo (jermen za povezovanje blazine k ježesu), goš (jermen za oje) in
pregi (klin za oje). Ako je bila njiva blizu, so vpregli živino* v ralo že
doma. Ralo so prevrnili na eno stran in živina ga je tako prevrnjenega
vlekla po tleh na njivo. Na Jezerskem so nataknili na oraunik 1 m dolgo
leseno kobalo z dvema krakoma, ki sta se oklepala hab in drsela po
zemlji. V Vidri vesi pri Pliberku pa so poznali preprosto leseno trikotno
napravo po imenu pósmaka, na kateri so vlekli ralo na njivo. Ako pa je
bila njiva daleč od doma, v tem primeru so običajno naložili ralo s kolci
na gnojne gare, to je na poseben dvokolesni voz s košem, udomačen na
Jezerskem, v okolici Solčave, Železne Kaple, v Koprivni in drugod.
Z ralom je oral orač, z rezalnico pa je ravnal narezar ali narezač}^
Orač je bil običajno gospodar sam ali pa ta več hlape, narezač pa ta več
ali ta drug hlape, včasih tudi ženska. Vole pri ralu in rezalnici sta po-
ganjala pastirja. Tema so rekli vodnjač (Jezersko, Kokra), vodač (Korte,
Obirsko), vodarn (Solčava, Koprivna, okolica Železne Kaple), vojač (Ko-
bansko). Poleg orača, narezača in dveh pastirjev pa je bil pri oranju še
peti z motiko. To je bil kopač (splošno), ponekod oplazač ali oplazačka.
Kopač je bila po navadi ženska, in sicer ta prva ali ia več dekla, imeno-
vana fištrna (okolica Solčave) j pa tudi ta mala dekla.
Najprej je šel na njivo narezač ter z rezalnico rezal zemljo (brazdo).
Takoj za njim pa je oral orač z ralom. Orati sta začela spodaj, na spod-
njem kraju njive {rob, tudi kraj ali krej), kar velja predvsem za njive
v bregu. Narezala sta in zorala brazdo poleg brazde. Brazde pa so se
obračale vse na eno stran, obračale so se navzdol pri oranju v bregu,
padale so druga na drugo v jamo ali jarek, druga na drugo so se nakua-
" Večji kmetje so orali tudi z dvema ali več rali in rezalnicami hkrati na
njivi. V tem primeru so si njivo orači primerno porazdelili, tako da je vsako
ralo oralo po svoji brazdi. Jezerjani so nam leta 1949 demonstrirali oranje z
ralom in rezalnico (prim. si. IIl/l—2).
i* 51
Boris Orel
dale (Lobnik pri Železni Kapli). Takemu oranju, pri katerem se vse
brazde obračajo na isto stran in po katerem je vsa njiva z brazdami
zadelana, tako da nastane ravna, gladka brez krajev in razorov, pravijo
oranje u gliho (Obirsko), nauglih (okolica Luč), na gliho (Logarska do-
lina), na ravno ter na ploh. Svet na koncu njive, kjer so obračali ralo in
rezalnico, se imenuje različno: kraj, krej (Jezersko, okolica Solčave,
Koprivna), obračaj (okolica Luč, Podter), zara, zar e (Jamnica), vračka
ali vračke, na vrački ali na vračkah (Kobansko). Po zoranju zadnje
brazde pa je seveda na vrhu njive preostal jarek, ki se je leto za letom
večal: zara (Jezersko, Solčava, Koprivna, okolica Železne Kaple), ozara
(Lobnik), uódar (okolica Luč in Ljubnega), odar (Sv. Danijel, Jamnica),
odor (Kobansko). V Gortini je zara prigrabljena zemlja na koncu njive,
torej manjša brazda, narejena z motiko ali grabljami. Na zari, to je na
vrhu njive, je zmanjkalo zemlje, na njej je žito slabše rasilo, vendar
zemlje niso nosili na vrh s spodnjega kraja njive, roba, ki ga je vsako
leto bilo za eno brazdo zemlje več. Le v primeru, če je njiva s svojim
robom segala do vozne poti, so pri Sv. Dajiijelu in drugod po nekaj letih
skopali spodaj na robu za 3 do 4 brazde zemlje ter jo znosili na vrh, na
odor. — Ožji prostor med dvema njivama se v Lobniku pri Železni
Kapli imenuje osredek.
Oglejmo si oranje z ralom in rezalnico še nadrobneje! Narezač je
najprej z rezalrrico urezal ali narezal brazdo. Dejali so, da z rezâunco
narezujejo ali narézvajo (splošno), vrezna črta, ki jo je napravila rezal-
nica, pa je riža (Jamnica). V oddaljenosti 4 do 7 m za rezalnico je oral
orač z ralom. Prvo brazdo je bilo vedno teže zorati kakor naslednje,
zaradi česar so ponekod (n. pr. v Logarski dolini) začeli orati šele po
drugi riži rezalnice. Sicer pa so orali na dva načina: ali je špica ralnika
šla natanko po riži, ki jo je napravila rezalnica, ali pa je bilo ralo malo
odmaknjeno od riže proti zorani brazdi, kar je pomenilo, da je ralnik
večidel oral med rižo in že preobrnjeno brazdo. Katerega od obeh ome-
njenih načinov oranja si je orač izbral, to je bilo med drugim odvisno
od širine brazde in od velikosti ralnika. Pri ozkih brazdah je bilo dovolj,
če so orali natanko' po riži, ki jo je zapustila za seboj rezalnica. Teže je
bilo seveda tako orati pri širokih brazdah. Širino brazde, to je širino
njivskega pasu med zorano brazdo in rižo, odmerjenega z rezalnico, pa
so določili glede na konfiguracijo zemljišča in kakovost zemlje. Na
ravnem svetu so orali širše brazde, v bregu ali na strminah pa ožje. Na
splošno so ozke brazde veljale za najboljše, ker so njive s takimi braz-
dami mnogo laže prevlekli z brano. Širina ozkih brazd je običajno
znašala od 15 do 20 cm, širokih pa 25, 30, 35 in še več centimetrov. Ce so
v okolici Solčave orali po njivi okoli hriba, to je na okroglo izboklem
svetu, je širina brazde znašala 25 cm; če pa so orali na okroglo vbočenem
svetu, je bila brazda široka 15 cm. Takim brazdam, zoranim v večjem ali
manjšem polkrogu navzven ali navznod;er, so dejali kolatač (okolica Sol-
čave) ali kolotač (Podter). — Globoko ali plitvo oranje pa je bilo odvisno
predvsem od kakovosti zemlje. Njivo s težko, tolsto zendjo so po navadi
52
Ralo na Slovenskem
preorali globlje, peščeno zemljo pa plitkeje. Tako so delali med drugim
n. pr. na Jezerskem: v bregu na suhi peščeni zemlji so orali bolj na
plitvo, v težki ilovnati zemlji v dolini pa globlje.^*
Kakšno delo pa so pri oranju opravljali delujoči sestavni deli rala,
kako je bilo treba oraču ravnati s temi in drugimi sestavnimi deli rala?
O rezalnici smo že dejali, da so z njo narezali brazde. Od njenega dela
je bilo v veliki meri odvisno, da so njivo dobro zorali. Ce je bila brazda
dobro urezana, se pravi, primerno široko in globoko, potem so laže in
bolje orali. Sicer pa moramo k rezalnici pripomniti, da so jo uporabljali
predvsem pri oranju celin (travnikov) ter ledin (uadin)}^
Za rezalnico je ralnik spodrezal brazdo. Kako široko brazdo je mogel
spodrezati, je bilo med drugim odvisno tudi od njegove širine. Za oranje
širokih brazd po ravnem je bil potreben primerno širok ralnik, za oranje
ozkih brazd po bregovitih njivah pa ustrezno ožji ralnik. Ugotovljena
dolžina ralnikov na pregledanih ralih se giblje od 26 do 45 cm, širina pa
od 19 do 27 cm. Vprašanje je seveda, koliko nam razne mere v današ-
njem času ugotovljenih ralnikov morejo dati natančne podatke o pravi
nekdanji velikosti ralnikov po posameznih hribovitih in ravninskih pre-
delih, ko moramo pri tem upoštevati, da so preostali ralniki več ali manj
že izrabljeni, mimo tega pa v nekaterih primerih tudi predelani v zvezi
s spr'emembo funkcije rala.
Pojdimo dalje k naslednjemu opravilu rala! Brž ko je ralnik spod-
rezal brazdo, so lemeške, lemuhe, habe ali kakor jim že pravijo, spodre-
zano brazdo dvignile ter jo zasukale oziroma obrnile. Ali da povemo še
določneje: lemeške so s svojim sprednjim debelejšim delom med kozucem
in ralnikom dvignile brazdo, s svojim zadnjim delom, tO' je z enim
ušesom, rogljem ali habo pa so dvignjeno zemljo obrnile na stran. Tak-
šnega obračanja zemlje, kakor ga poznamo pri plugu z desko, pa si pri
ralu ne smemo predstavljati. Starejši kmetje, ki so proti koncu 19. sto-
letja še orali z ralom, si prizadevajo pojasniti bistvene strani tega oranja,
ko pravijo med drugim, da so lemeške ali habe le deloma obrnile zemljo,
oziroma da so obrnile le polovico brazde, medtem ko' se je ostala polovica
kar zdrobila, ter dalje, da so lemeške večidel le pretresle in prerahljale
zemljo. Sploh se ustna izročila iz raznih predelov strinjajo v tem, da je
ralo z lemeškami mnogo bolj drobilo zemljo, kakor pa obračalo. Tako
zorana njiva pa je bila po pripovedovanju prav zelo dobra za uspešno
rast žita. Po ravnem je bilo z obračanjem zemlje najslabše. Najboljše je
bilo seveda na njivah v bregu ali na strminah, kjer so se brazde rade
same obračale in je torej pri njih obračanju v veliki meri pomagal sam
teren. Prav zaradi tega je bilo veliko laže orati z ralom v bregu, kakor
po ravnem. Za oranje po ravnem so bile lemeške daljše in nižje, za
" Na Jezerskem so po ravnem prvo brazdo plitvo zorali, vse naslednje pa
normalno globlje. Dalje so povsod za ajdo orali plitveje kakor za druge pri-
delke, kar si lanko pojasnimo.
^ Celina. — travnik je svet, kjer še ni bilo njive, ledina — uadina pa je
opuščena njiva, na kateri je rasila dve ali tri leta detelja.
53
Boris Orel
oranje v bregu pa krajše in višje. Bile so tudi okovane, da so lepše
odrivale zemljo in se niso prehitro izrabile.
Lemeške ali habe eo imele torej pri oranju z ralom zelo važno funk-
cijo, kajti če bi ralo bilo brez njih, bi spodrezaiia brazda bila obstala
kar na. gliho, kakor ve povedati ljudsko ustno izročilo. Pri obračanju in
drobljenju brazde pa je lemeškam znatno pomagal orač z ročico. Ze
pravilno usmerjanje ralnika po riži ali tesno poleg nje je terjalo vešče
ravnanje z ročico, toliko bolj pa je bilo z ročico povezano delo, ki' so ga
pri oranju opravljale lemeške. Z nagibanjem ročice na eno ali na drugo
stran, dejansko vedno na tisto stran, na katero so se obračale in padale
brazde, se je nagnilo ralo, hkrati z njim pa se je nagnil zadnji del
lemešk s svojim ušesom, ki je tako mogel laže prijeti brazdo in jo obrniti.
Pri oranju v bregu je bilo večidel potrebno, da je orač hodil vštric ročice
za dve brazdi niže od rala, držeč ročico primerno' nagnjeno proti sebi.
Po visokem kozucu, zlasti po držaju na notranji strani ročice pri starem
ralu iz Podtera pa celo sodimo, da je orač pri vodenju rala moral včasih
poprijeti tudi za kozuc. Pri tem je moral paziti, da je bil ralnik vedno
pravilno usmerjen, da ni rala vrglo iz brazde, zlasti pa da je spodnja
lemuha ali haba s svojim ušesom vedno lepo prijela brazdo ter jo obrnila.
Skratka, orač je moral znati voditi ralo, moral je znati z ročico dobro
viŽDat.
Orač pa je moral biti tudi vešč uravnavanja rala na plitvo ali glo-
boko oranje. Na ralih iz posameznih predelov in krajev smo se seznanili
z raznimi napravami za reguliranje oranja, z raznovrstnimi kozuci: od
preproste deske v gredlju s cvekom in luknjami, od reže v ročici s klini
pa do lesenih in železnih vijakov v kozucu ali poleg njega. Vse te na-
prave, preproste in različno izpopolnjene, nam govore o preudarnem
prizadevanju orača, kako ralnik na oplazu čim priročneje, hitreje in
učinkoviteje uravnati ali nastaviti na določeno stopnjo plitvega ali glo-
bokega oranja.
Njivski svet pa je kaj pogosto delal oraču težave posebne vrste.
Zaradi večjih kamnov v zemlji, štorovja, močnih korenik po detelji —
lucerni, dalje drobljancev, ostankov smrekove stelje — gnoja, odlomljenih
špecov ostrvi itd. je preostalo pri oranju večje ali manjše število njivskih
mest neodoranih. A tudi oračeva površnost ali nepazljivost je mogla
povzročiti na njivi taka mesta, dalje izrabljeno ralo ali živina s pre-
stopom. Ralo je zemljo v takih primerih samo oplazilo, zaradi česar se'
taka njivska mesta, taki neodorani kosi ali koščki zemlje imenujejo óplaz
(Luče, Ljubno), opuâs (Sv. Danijel, Jamnica in drugod), puas (Topla),
plaz (Kobansko). Oplaze je prekopal kopač z motiko in tako izpopolnil
oračevo delo.^'' Le pri Sv. Danijelu in v Jamnici niso poznali kopača za
O oplazih in kopačih oplazov so razširjene razne govorice, reki, pa tudi
razni običaji v zvezi z njimi so udomačeni. V Beli pri Železni Kapli so n. pr.
takole dejali o kopaču oplazov: »Ce ne bo skôpon opuâza, ga bo pa ponoč
strašat pršou.'« V okolici Pliberka pa se je neki hlapec orač, ki je bil doma na
Kranjskem, takole pohvalil: >Takó sem oral, da so trije za mano kopal, pa vsi
,54
Ralo na Slovenskem
kopanje oplazov pri oranju z ralom. To delo je v imenovanih krajih
opravil kar sam orač. Po vsakem neodoranem mestu je prekinil oranje
ter z motiko prekopal nastali oplaz. — Kopač je opravljal na njivi še
razna druga dela. Tako je z motiko prikopaval zemljo kraj njive ali pa
čiistil ralo prsti, če je bilo potrebno.^"
5. Oprenehanjuoranjazralom
Samo po sebi je razumljivo, da nam ljudsko ustno izročilo ne ve
dandanes ničesar povedati o začetkih oranja z ralom ali o starosti rala
v posameznih predelih našega koroško-štajerskega ozemlja. Tu in tam
je slišati mnenje starejših ljudi, da je ralo zelo staro orno orodje, da je
starosoetno (okolica. Železne Kaple), da so ga že od nekdaj uporabljali
in podobno. To pa je tudi vse, kar moremo danes še zvedeti o ralu in
njegovi starosti. Pač pa nas ljudsko ustno izročilo more zanesljivo po-
vesti v zadnje zgodovinsko poglavje rala. Tako nas primemo pouči o
tem, kdaj in zakaj so oranje z ralom začeli opuščati, kdaj so ga dokončno
opus-tili in za kaj jim zadnja rala, ki so^ preostala, še vedno rabijo. V
zvezi s temi vprašanji pa nam ustno izročilo in avtopsija moreta navreči
še mnogo drugih zanimivih podatkov o ralu iz njegove zadnje živ-
ljenjske dobe.
Ralo z rezalnico so na splošno zaceli opuščati proti koncu 19. sto-
letja, namesto njega pa uporabljati dvojni plug, ki ga na pregledanem
koroško-štajerskem ozemlju različno imenujejo: medoed (Jezersko), psica
(okolica Solčave), kuzla (Luče in Ljubno z okolico), mer jase (Koprivna,
Topla, okolica Železne Kaple, Sv. Danijel, Jamnica), pluh ali plug (Oj-
strica, Pernice). Na Jezerskem je n. pr. začel leseni dvojni plug izpodri-
vati ralo v letih 1890/95. Pred prvo svetovno vojno* so* nekateri kmetje
na Jezerskem še orali z ralom, po tej vojni pa so- dokončno prenehali
obdelovati z njim svoja polja. Podobno je bilo bolj ali manj tudi drugod.
Tako so v Logarski dolini in Solčavi še do- prve vojne orali z rali, po
vojni pa vsi z dvojnimi plugi — psicami. Po ljudskem izročilu je prvi
dvojni plug prišel v Solčavo že leta 1870, vendar so ga do konca 19. sto-
letja le redkokje uporabljali. Zanimivo je, da so tudi tam, kjer so že
trije jokal« Dalje naj navedemo običaj iz Logarske doline: Prva dekla, ki je
običajno kopala oplaze, je takole dejala hlapcu-oraču: »Cc mi ne boš délou
oplazou, ti bom pa za pirhe dala.« In res mu je običajno o veliki noči podarila
pirhe, za kar se ji je hlapec o prvi priliki oddolžil. Tako je na Jezerskem ta več
hlape peljal deklo na binkoštni torek v Kokro in dal za pijačo, ker je dekla za
njim kopala oplaze, ko je oral s špičmohom. — Vse te govorice, običaji in po-
dobno nam kažejo, kako važno opravilo je bilo kopanje oplazov. pri oranju z
ralom in koliko muk so jim ti op azi prizadejali.
" Otke (uótke ali uóhke) pri oranju z ralom splošno niso, rabili, kajti v
peščeni zemlji v bregu se je ralo čistilo samo, kolikor pa ga je v ilovnati zemlji
bilo potrebno čistiti, so to opravili po navadi kar z motiko. Na ovinkih je kopač
tudi z motiko potiskal oziroma držal ralo. Temu delu so dejali krpélt ter je
veliko bolj potrebno pri oranju z dvojnim plugom.
55
Boris Orel
imeli idvojni plug, še vedno radi posegli po ralu, to pa zlasti tedaj, kadar
so bili voli za dvojni plug prešibki. V Ojstrici na Kobanskem so samo-
stojno rezalnico opustili že pred letom 1870, ralo z rezalnico v gredlju
pa šele po prvi svetovni vojni. V hribih nad Mežico (Plat) so dobili prvi
dvojni plug okoli leta 1880, v Lobniku pri Železni Kapli leta 1885, v Pod-
olševi nad Solčavo leta 1890, v Koprivni pa leta 1895. V Podteru pri
Ljubnem so opustili ralo okrog leta 1900/01, pri Sv. Danijelu pa so prvi
dvojni plug kupili leta 1904. Razmeroma najkasneje so prišli do dvoj-
nega pluga v Jamnici, kjer ga približno do leta 1925 še sploh niso imeli.
Zakaj so začeli opuščati ralo in ga potem tudi dokončno opustili,
odgovor na to vprašanje je že deloma razviden iz naših gornjih podatkov.
Predvsem je dvojni plug kot naprednejše orno orodje polagoma izpod-
rinil ralo. Z dvojnim plugom so mnogo hitreje in bolje preoraU njive^** in,
kar je tudi zelo važno, precej manj ljudi in živine je bilo potrebnih za
novo orno orodje. Ce pomislimo, da so po starem orali kar z dvema ali
tremi rali in rezalnicami hkrati na njivi, potem so bile prednosti oranja
z dvojnim plugom v pogledu ljudi in vprežne živine toUko večje. In prav
vprašanje živine in ljudi se je kmalu izkazalo kot činitelj, ki je pospešil
konec tega starodavnega ornega orodja. Veliko pomanjkanje ljudi in
volovske vprežne živine na kmetih po prvi svetovni vojni je bilo namreč
v tolikšni meri odločilno, da so* po tej vojni oranje z ralom na splošno
dokončno opustili.^"
Ta prehodna doba opuščanja rala in udomačevanja dvojnega pluga
pa nam nudi dovolj primerov, ki pričajo, da se je kmet na tem ozemlju
v svoji podedovani konservativnosti le težko ločil od svojega starega
ornega orodja. V takem položaju, ko še ni dal ralu za vedno slovo in se
tudi še ni dokončno odločil za dvojni plug, je nastalo z rezalnico oziroma
2 desko izpopolnjeno ralo, ki naj bi bilo sposobno tekmovati z dvojnim
plugom, mimo tega pa imamo opraviti s kompromisno rešitvijo, ki je
težila za tem, kako bi v kombinaciji z dvojnim plugom bila ralo in re-
zalnica še nadalje uporabljiva.
V prvem poglavju smo se med drugim seznanili z dvema raloma z
rezalnico: pri prvem ralu je primemo manjša rezalnica nameščena trdno
v gredlju pred ralnikom, podobno kakor pri plugu črtalo pred lemežem,
pri dragem ralu pa smo ugotovili posebno rezalnico, ki so jo pri oranju
Poučno pa je tudi poslušati mnenja starejših ljudi, ko ugotavljajo dobre
strani rala in slabe strani dvojnega pluga. Po njihovem mnenju je bilo ralo
dobro zategadelj, ker so po njem zorane brazde bile bolj rahle, tako da so jih
laže prevlekli z brano, mimo tega pa je bila z ralom zorana njiva ugodna za
rast žita. Slabe strani dvojnega pluga pa vidijo v naslednjem: ta dvojni plug
trdo zemljo meče oziroma jo obrača, jo tlači in dalje trdo zemljo dol položi, da
obleži kot ena dila, kar pa se ne more dobro z brano povlačit. In končno z
dvojnim plugom se spravi mnogo več zemlje navzdol po bregu, kakor pa z
ralom. V Podteru se je Globočnik takole izrazil: »Orffcar smo opustili rala, so
se robi povzdignili, udori pa povečali.« S tem je hotel povedati, da z dvojnim
plugom več zemlje spravijo navzdol kakor so je spravili z ralom.
Koliko pa je na prenehanje oranja z ralom vplivalo med drugim tudi
opuščanje njiv na prevelikih strminah,' bi bilo treba še raziskati.
56
Ralo na Slovenskem
prestavljali z ene strani gredlja na drugo ter vtikali v luknjici na ral-
niku. Predvsem nas zanima vprašanje, kdaj neki se je pojavilo ralo z
rezalnico v gredlju. Ljudsko izročilo iz raznih predelov pravi, da je
rezalnica trdno nameščena v gredlju rala, novejšega izvora, in da ni
bogve kako stara. V Lobniku pri Železni Kapli so na priliko ralo z re-
zalnico v gredlju začeli uporabljati okoli leta 1900, torej v času, ko je bil
v tem kraju dvojni plug že dobro znan in so z njim deloma tudi že orali.
Tudi iz drugih predelov imamo podatke, ki pravijo da so ralo z re-
zalnico v gredlju začeli uporahljati šele v začetku 20. stoletja, to je že v
času udomačevanja dvojnega pluga. Upoštevanja vredno je med drugim
tudi dejstvo, da so tako ralo z rezalnico v gredlju ponekod imenovali
merjasc. To pa je naziv, ki ga v določenih predelih najdemo za dvojni
plug. Mogli bi navesti še nekaj drugih podatkov, toda menimo, da nam
že ti, ki smo jih zgoraj navedli, dovolj jasno potrjujejo, da je namestitev
rezalnice v gredlju rala povzročil dvojni plug s svojima črtaloma. S tem
so hoteli približati ralo kot enakovredno orno orodje dvojnemu plugu,
če ne tega, pa vsaj za nekaj časa ralu podaljšati življenje.^" — Posebno
vprašanje pomeni ralo s prestavljivo rezalnico. Takšno ralo so poznali le
v nekaterih krajih in tudi ljudsko izročiloi je o njem razmeroma zelo
skromno. Po dosedanjih podatkih so ralo s prestavljivo rezalnico še
največ uporabljali pri Sv. Danijelu nad Prevaljami in tam okoli. Ljudsko
izročilo iz tega kraja pravi, da je prestavljiva rezalnica na ralu prav
toliko sitara kakor rezalnica, ki so jo vlekli po njivi pred ralom. Še pred
65 leti je imel vsak večji kmet pri Sv. Danijelu več raznih ral, med ka-
terimi je bilo tudi ralo s prestavljivo rezalnico, ki je bilo dobro za oranje
mehkih njiv (repišče ali stmišče). Več o tem tipu rezalnice trenutno ne
bi mogli povedati.
V ta čas opuščanja rala in razširjanja dvojnega pluga sodi tudi na-
stanek kuhle, posebne prestavljivo deske na ralu (Kobansko). Pod vpli-
vom desk na dvojnem plugu so zamenjali ušate na ralu s kuhlo v prepri-
čanju, da bodo s takim ralom uspešneje orali.^^ Ralo s premičnoi kuhlo in
rezalnico v gredlju pa se je dobro obneslo le na strmih njivah, medtem
ko je bilo z njim veliko teže orati po ravnem ali po manj strmih njivah.
Na takem svetu je bil pritisk brazde na kuhlo tako velik, da se je orač
moral na vso moč potruditi^ da je prelahko ralo s kuhlo obdržal pokonci.
Ko se je ralo polagoma umikalo dvojnemu plugu in je bilo' na razpo-
lago še dovolj ljudi in živine, pa so tudi težili za tem, kako bi ralo in
™ Prav zaradi rezalnice v gredlju se je razvila ročica v ročice, kar se pravi,
da je ročica izgubila na vrhu svoj običajni držaj ali roč, namesto njega pa je
dobila dva roglja, ročice v obliki vil, zaradi katerih ponekod na Koroškem
pravijo takemu oralu vili, pa tudi Dilej (Globasnica). Ralo z rezalnico v gredlju
je bilo treba trdneje držati pri oranju in ena sama ročica ni zadostovala. Z
ralom z rezalnico v gredlju je bilo dobro orati samo po bregovitih ali bolj
strmih njivah.
S tem seveda nikakor ne izključujemo verjetnosti, da so se pri uvedbi
rala s kuhlo zgledovali po podobnih ralih v sosednjih deželah.
¦57
Boris Orel
rezalnico še nadalje uporabljali v povezavi z dvojnim plugom. Te težnje
so se predvsem lepo pokazale v tako imenovanem mešanem oranju, pri
katerem so orali hkrati z ralom in dvojnim plugom na njivi. Močnejši
voli so bili vpreženi v dvojni plug, slabši pa v ralo z rezalnico v gredlju.
Ko je jelo primanjkovati ljudi in živine, so mešano oranje opustili, razen
tega pa se oranje z dvema različnima ornima orodjema tudi ni preveč
obneslo, saj je imela njiva po takem oranju dve različni vrsti brazd.^^ —
Iz ljudskega izročila moremo nadalje posneti podatke o posebnem, res
pravem kombiniranem oranju, pri katerem so vlekli samostojno rezalnico
pred dvojnim plugom. Takšno oranje je bilo nekaj časa udomačeno pri
Sv. Danijelu in v Jamnici nad Prevaljami, v okolici Ljubnega ter mo-
rebiti še kje drugod, rabilo pa jim je zgolj v primeru, kadar je bilo treba
zorati trdo zemljo uadino. Iz raznih vzrokov pa so sčasoma tudi tako
kombinirano oranje opustili. Edina izjema je menda kmet Franc Koros
(Jamnica 18, pri Pernatu), ki še d a n e s z rezalnico nareže trde ledine
pred oranjem z dvojnim plugom — merjascem.
Navsezadnje je dvojni plug obveljal kot edino orno orodje za obde-
lovanje zemlje, ralo pa je prešlo v zaključno fazo svojega razvoja. Niso
ga povsem zavrgli, ker je bilo zaradi določenih lastnosti in po primerni
predelavi še za marsikaj porabljivo. Ralo je dobilo nove funkcije, nova
opravila, ki pa niso mogla biti nič drugačna, kakor postranskega, dru-
gotnega pomena. Teh tiovih funkcij pa ni veliko, kar bomo takoj videli.
Tako so uporabljali ralo oziroma ga ponekod uporabljajo* še danes za
oranje, to je za izkopavanje krompirja. Temu delu pravijo po domače:
krompir orai ali Dan meiai, repico zorat ali naorat, gor ureč ali urečf.
Oranje krompirja z ralom najdemo predvsem v krajih, kjer sade krompir
po njivah na ravnem ali kjer nimajo zanj prestrmih njiv, zakaj na takih
njivah to delo najbolje opravijo z motikami. V mnogo manjši meri upo-
rabljajo ralo za osipanje krompirja ali morebiti še za katero drugo po-
stransko poljsko opravilo. Ralu, ki jim rabi za osipanje, običajno odstra-
nijo lemeške ali ušate ter namestijo dvojne deske. Tako predelano ralo
s Kobanskega moremo videti v etnografskem oddelku Pokrajinskega
muzeja v Mariboru. V Rutah pod Peco delajo še danes na njivi z no-
vejšim ralom, opremljenim z vinto v komatu, brazde, po katerih sade
krompir. Poučno je ugotoviti, da je ponekod dvojni plug odvzel ralu še
to njegovo zadnjo funkcijo zaradi pomanjkanja volovske vprežne živine.
V okolici Luč (Konjski vrh) orjejo na priliko krompir z dvojnim plugom
— kuzlo brez črtal, ker nimajo volov, potrebnih za ralo.
Tako je torej z zadnjimi funkcijami rala, katerim se moramo prav-
zaprav zahvaliti, če so dane^ rala še ohranjena marsikje na koroško-
štajerskem ozemlju. Menimo pa, da ni več daleč čas, ko bodo izginili z
naših polj tudi ti poslednji spomeniki naše stare poljedelske kulture. In
morda bo preostal edini spomin za njimi v nazivih nekaterih delov
pluga, prevzetih od rala.
V Koprivni pri Lipoldu so zadnjič mešano orali leta 1914.
58
Ralo na Slovenskem
IL Cetverokotno ralo na oje iz Srednjega vrha pri Kranjski gori
1. Ralo
Ralu na oje smo v Srednjem vrhu pri Kranjs-ki gori prišli na sled
spomladi leta 1953. Smolejev oče iz Srednjega vrha, Janez Mertelj, nam
je tedaj preprosto narisal staro srednjansko ralo. Ker rala nismo mogli
nikjer najti, povrh tega pa nas niti risba niti ustno izročilO' nista mogla
poučiti o vseh njegovih nadrobnostih, se je Smolejev oče na našo prošnjo
odločil, da bo napravil po spominu njihovo nekdanje ralo za Etnografski
muzej v Ljubljani. Ralo je bilo izgotovljeno poleti leta 1954 in jeseni
tistega leta prepeljano v muzej (si. 4/1 na str. 60). Kmalu zatem pa nam
je bila sreča naklonjena: po dolgem iskanju in povpraševanju smo v
gospodarski lopi pri Vavčarju v Srednjem vrhu naposled le našli staro
ralo na oje, s katerim so še pred dobrimi 50 leti orali (si. V/2). Opisali
bomo kajpada obedve rali ter bomo pri tem zaradi enostavnosti Smole-
jevo rekonstruirano ralo imenovali 5'-ralo, Vavčarjevo pa F-ralo.
Srednjani svoje staro leseno ralo nazivajo arauo. Po sestavi je cetve-
rokotno orno orodje. Spodnji del, ki se plazi po zemlji, je puaza ali pués.
Pri S-ralu je plaz dolg 66 cm, njegova debelina pa znaša 8 X bVz cm.
Plaz pri F-ralu ima spodaj pribito šino ter je dolg 70 cm, debel pa
8X6 cm. V plaz je vsajena ročica ali račića, ki je visoka pri S'-ralu
86 cm, pri F-ralu 92 cm, ter ima klin, držaj ali mucal. Pri 5'-ralu je na
ročici v višini 27 cm nad plazom 11 cm dolga reža, v katero je gibljivo
vsajen in s tanjšim ploskim cvekom pritrjen 3,15 m dolg drog, ki mu
pravijo uóje, uduje,-^* redkokje tudi'yójanca oziroma uójance. Oje, ki
njih debelina znaša od 8 X 7ya do 6X6 cm, imajoi na sprednjem koncu
luknjo za lesen ali železen klin preglej, ki je bil potreben pri vpregi. Pri
F-ralu pa se oje (deb. od 9 X 6 do 6 X 6 cm) gibljejo v 20 cm dolgi in
22% cm od plaza oddaljeni reži na ročici ter so dolge 3,82 m. Kozuc (visok
50 cm) je s svojim spodnjim delom pri S-ralu vsajen v plaz, njegov
zgornji del pa je pretaknjen skozi luknjo na ojih. Razdalja med kozucem
in ročico znaša 38y2. cm. Pripominjamo, da v Srednjem vrhu ne poznajo
naziva kozuc; temu sestavnemu delu rala pravijo fcbn, kline, zagójzda,
stehričak in podobno. Smolejev oče nam je z nazivom kline skupno ime-
noval tako stebriček, kakor tudi dva klina, s katerima je sirebriček pri-
trjen v luknji na ojih. V nadaljnji luknji na ojih, 17 cm od stebrička, je
z dvema klinoma pritrjen čr^au ali črtou, dolg 45 cm.
Prav glede kozuca — stebrička ter črtala pa je F-ralo precej dru-
gače sestavljeno (prim. si. 4/4 na str. 60). Predvsem ugotavljamo na tem
ralu nov sestavni del, ki ga 5-ralo nima. To je 80 cm dolg tramič pod oji,
za katerega pa nikakor nismo mogli ugotoviti domačega naziva. Ta
tramič, ki ga bomo .imenovali podojnik, je vsajen v ročico 7 cm nad
plazom ter je v svojem zadnjem delu proti ročici usločen malce navzdol.
Stebriček je visok 20 cm ter je spodaj vsajen v plaz, zgoraj pa v pod-
Vaje (mn.), drugi sklon noj itd., torej ne uóje, uója itd.
59
SI. 4. Ralo na oje iz Srednjega vrha: 1. lemeš S-rala; 2. S-ralo: a puas, b ročica,
C držaj, d noje, e preglej, f stebričgk, g uopâte, li vezava, i lemeš, j čiftau;
3. S-ralo od spodaj: a lemeš, b puas, c ijopale, d vezava; 4. V-ralo od spodaj:
a lemeš, b pnas, c uopâte, d vezava; 5. zadnji del V-rala: a puas, b ročica, c držaj,
d noje, e poSojnik, / stebričak, g šrauf, h železna os v sponah, i črtan, j lemeš,
k uopâte
ojnik. Le-tâ je na svojem sprednjem koncu z ustreznim železjem po-
vezan z oji, reči moremo, da tu podojnik pravzaprav nosi oje, ki se pre-
gibljejo na posebni železni osi, ležeči v sponah na podojniku. To pregi-
banje oj je v zvezi z železno vinto, šrauf om, ki je nameščen na zadnjem
delu oj 14y2 cm od ročice. Srauf, ki ima svojo ročico, se suče v železni
matici skozi oje ter je po železnih stremenih gibljivo pritrjen na podojnik
pod oji. Na koncu podojnika je v luknji pritrjeno črtalo, dolgo 41 cm.
60
Ralo na Slovenskem
Pravi namen opisane naprave pri F-ralu je navsezadnje uravnavati
spodnji del rala, to' je plaz z ornim železom ter podojnik s črtalom, na
plitvo ali globoko oranje. Ako dobro premislimo to* napravo, vidimo, da
je kozuc, ki je njegova funkcija regulirati oranje, pri F-ralu porazdeljen
v dva dela: v vinto ali šrauf ter v sestavni del tega šraufa, v napravo na
koncu podojnika, kjer se pregibljejo oje oziroma dejansko v zvezi z
njimi spodnji del rala s podojnikom in plazom. Kozuc — stebriček, ki
smo ga spoznali pri S-ralu, pa pri F-ralu nima več svoje prvotne funk-
cije. Samo še nosi podojnik ter ga povezuje s plazom. Tako podojnik pri
tem ralu ohranja z ročico, plazom in stebričkom četverokotno ogrodje
rala, oje pa so poseben sestavni del izven tega ogrodja.
Pri obeh ralih je orno železo, imenovano lemeš, simetrično ter je na-
sajeno na plaz (si. 4/2—3 na str. 60). Le pri F-ralu je lemež povezan na
plaz z dvema železnima obročema, povrhu pa je pritrjen nanj podolgovat
kos železa. Mere lemeža: S-ralo: d. 35, š. 25 cm; F-ralo d. 34, š. 26 cm.
Nazadnje naj navedemo še dile ali uopâte, ki so pri obeh ralih pri-
bite spredaj na stebriček, zadaj pa med seboj povezane z vezavo, pri-
trjeno na spodnji del ročice. Pri S-ralu so dile dolge 61,5 cm, široke pa
13 cm, medtem ko so pri F-ralu, kjer so sestavljene na obeh straneh iz
zgornje daljše ter spodnje krajše dile, dolge 45 cm ter široke spredaj 18,
zadaj na konceh pa 8 cm. Kakor smo mogli iz teh podatkov posneti, so
dile pri F-ralu v začetku najširše, nato pa se ožijo, oziroma še natančneje
povedano: zgornji rob dil je vodoraven, spodnji pa poševen. Videti je,
kakor da so dile spodaj poševno izrabljene. Ali so že nove bile takšne,
ne vemo. Dopuščamo možnost, da so bile, ako se ob tej podrobnosti
spomnimo poševno navzgor obrnjenih ušes lemešk na koroško-štajerskem
ralu. Za oranje v bregu je bila bržčas takšna oblika dil, pa čeprav jo je
morda obrusil teren, prikladnejša. — Za čiščenje rala jim je pri oranju
rabila uótka ali uóiika.
Srednjansko ralo je ralo brez kole, kar nam kažejo že dolge oje same,
ki so jim rabile za vprego (si. V/l). Pri obeh ralih so šle oje mefd dvema
voloma naravnost v jegu, da govorimo iz srednjanskega ustnega izročila.
Prav v tem vidimo izredno posebnost srednjanskega rala na oje. Potrebno
pa je to vprego še natančneje pojasniti. Oje srednjanskega rala so bile
s svojim sprednjim koncem dejansko pretaknjene skozi železnoi čfčo tik
pod ježesom ter so jih zaklînîli s posebnim železnim ali lesenim cvekom
ali klinom, imenovanim prégelj, ki smo ga že omenili pri opisu rala.
Oje so pri obeh ralih iz smrekovega,., vsi ostali leseni deli pa so iz
bukovega lesa. Rala so si običajno napravili Srednjani sami, le lemeže
in črtala jim je skoval kovač v Kranjski gori.
Ako Smolejevo in Vavčarjevo ralo, ki smo ju zgoraj na kratkoi opi-
sali, med seboj primerjamo, moremo takoj ugotoviti, da je Smolejevo
ralo vsekakor preprostejša in zategadelj prvotnejša varianta, vtem ko
pomeni Vavčarjevo ralo s svojo tehnično naprednejšo napravo za regu-
liranje plitvega in globokega oranja mlajšo, modernizirano varianto
nekdanjega srednjanskega rala na oje.^'
61
Boris Orci
2. Oranjezralomnaoje
V ralo na oje so vpregli par volov po navadi že kar doma, najrajši
lalike triletne voliče. Pri tem soi ralo- dvignili od tal ter ga s pomočjo
živine prenesli na bližnjo njivo. Le v izjemnih primerih so ralo naložili
na voz in ga peljali na njivo.
Z ralom na oje so v Srednjem vrhu orali samo po njivah v bregu
ali na strminah. Z oranjem prve brazde so začeli prav tako spodaj, na
spodnjem kraju njive. Ocal je gospodar, živino je dozu hlapec ali pastir,
prav po starem pa je moral biti pri oranju še tretji, ki je s krampom ali
motiko odstranjeval z njive kamenje. Vodnik živine je moral med drugim
zlasti paziti, da je živina pri oranju enakomerno' držala glave. Stari
zdelani voli so na priliko radi držali glave sklonjene, kar je imelo za
posledico, da je ralo globlje oralo. Zato je bilo treba še pred oranjem to
okolnost upoštevati ter ralo uravnati na plitvo. Orač je držal ročico
podobno kakor pri koroško-štajerskem ralu, to se pravi nagnjeno' po
strani, pravzaprav vedno na tisto stran, kamor so padale brazde. S pre-
gibanjem ročice je orač jemal oziroma IodU brazde, ki so bile običajno
ozke, ter so se vse obračale na isto stran in padale druga na drugo
navzdol. Po pripovedovanju niso bile tako obrnjene kakor pri oranju
s plugom, temveč so obstale bolj pokoncV^ Prva brazda na spodnjem
kraju njive je padla na celino, po zoranju zadnje brazde pa je nastal
zgoraj na njivi graben. V ta graben so znosili po končanem oranju
zemljo prve spodnje brazde in menda delajo tako še danes po oranju z
dvojnim plugom.^' Kjer pa je bilo dovolj zemlje in ni bilo nevarnosti,
da bi se njiva sčasoma pomaknila niže, tam pa zemlje niso nosili na vrh
njive. Sicer pa so pri oranju z ralom na oje v primeri z dvojnim plugom
spravili razmeroma malo zemlje navzdol. Po mnenju kmetov iz sosednjih
vas'i so v Srednjem vrhu celo zategadelj orali z ralom na oje, da niso
preveč zemlje spravljali pose, to je podse, navzdol. — Starejši Sred-
njani, ki so še orali z ralom na oje, pripovedujejo, da ni bilo težko orati
z njihovim starim ralom; le-tó je bilo predvsem zelo pripravno za oranje
po njivah v bregu, ker se ni moglo prevrniti, pa naj je bil svet še tako
strm.
Z ralom na oje so Srednjani orali za pšenico, jaro in ozimno rž, oves
in krompir. Za sirk so imeli njive le po ravnem ali bolj položnem svetu.
Te njive so obdelovali oziroma jih obdelujejo še danes s plugom z eno
desko, ki ga imenujejo drevo ali anfohar.
" Po ohranjenem ustnem izročilu so imeli pri Vavčarju tudi ralo s premič-
nimi uopâtamd na pantih.
Takšno njivo so po pripovedovanju z brano laže in bolje očistili plevela.
Včasih so pa tudi skopali pas zemlje na spodnjem koncu njive ter zemljo
še pred oranjem znosili na vrh.
62
Ralo na Slovenskem
3. Razna vprašanja
Po dosedanjih raziskovanjih ornega orodja v najsevernejšem gorenj-
skem kotu od Jesenic do Rateč moremo trditi, da so ralo na oje uporab-
ljali samo v Srednjem vrhu pri Kranjski gori. V tem kraju pa so ga imele
samo štiri največje kmetije: pri Jurežu, Hlebanju, Smoleju in Vavčarju.
Tudi onkraj Karavank na sosednjem Koroškem v Avstriji nismo doslej
nikjer zasledili rala na oje. V raznih krajih na karavanškem ozemlju med
Žilo in Rožem (Brnica, Teharče, Žužalče, Spodnje in Zgornje Rute itd.)
so bila udomačena in so deloma še dandanes zgolj rala z gredljem in
kolci (orauo) ter manjša rala za pomožna dela na polju (orâucl, orauce).
Določeni deli teh koroških ral, njihova sestava, med drugim pa zlasti
nazivi njihovih sestavnih delov (lemeš, črtauo ali črtau, dile ali pérnce,
puas, klan itd.) nas več ali manj spominjajo srednjanskega rala. Zaradi
tega bodo ta rala s Koroškega skupno z raučkom in zagréboucem iz Sred-
njega vrha in okolice deloma prišla v poštev kot primerjalno gradivo
pri obdelavi razne problematike srednjanskega rala.
V zvezi z vprašanjem geografske razširjenosti se pojavlja vprašanje
porekla srednjanskega rala na oje. To vprašanje, na katero nam ljudsko
ustno izročilo ne daje nobenega odgovora, bo mogoče pojasniti, ko bo na
razpolago vse ustrezno primerjalno gradivo in bodo mimo tega znani
med drugim določeni momenti iz zgodovine naselja Srednjega vrha.
Brez večjega razpravljanja pa moremo odgovoriti takoj na zadnje
vprašanje, kdaj in zakaj so prenehali orati z ralom na oje v Srednjem
vrhu ter katero orno orodje je nadomestilo opuščeno ralo. Po ustnem
izročilu niso vsi štirje kmetje v Srednjem vrhu istočasno prenehali orati
z ralom na oje. Opuščati so ga začeli v letih 1890/95, in sicer sta ga med
njimi prva zavrgla Hlebanja in Smole j. Pri Vavčarju so ga opustili v
letih 1905/06, pri Jurežu pa veliko kasneje, to je po prvi svetovni vojni.
Po pripovedovanju so pri tej hiši še leta 1924 orali z ralom.
Ralo je pregnal dvojni plug, ki mu v Srednjem vrhu pravijo ta
tópaltan dreoó ali lintvern. Pri Hlebanju so prvi imeli tako drevo, in
sicer ga je stari Hlebanja pripeljal s Koroškega pred približno 60 leti.
Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da so prenehali z oranjem z ralom
približno v času, ko so tudi njive na prevelikih strminah začeli opuščati
in zatorej ralo ni bilo več tako* neogibno potrebno. Po opustitvi rala pa
le-tega niso porabili za katero drugo poljsko opravilo. Zgolj lemež so mu
odvzeli ter ga namestili na rauček, s katerim so izkopavali (ven orali)
krompir po bolj ravnih njivah.
in. Dreucl iz Podkorena — ralo brez plaza
1. Ralo
Ko smo v kranjskogorsko-rateškem predelu raziskovali poljedelska
orodja ter med drugim iskali ralo na oje, smo Podkorenom presenečeni
odkrili popolnoma nov tip zelo preprostega rala brez plaza, ki je bil
63
Boris Orel
do zdaj nepoznan na slovenskem ozemlju. Omenjeno ralo smo našli
Podkorenom 69 pri Čolnarju (Lovrenc Benet) v dveh variantah. Razlike
med njima so neznatne ter je še največja v tem, da ima eno ralo koničast,
drugo pa zaokrožen lemež. Naš opis se bo* nanašal na obe rali ter bomo
pri tem prvo s koničastim lemežem imenovali J.-raloi (si. V/5), drugo ralo
z zaokroženim lemežem pa J3-ralo (si. V/4).
Ralu brez plaza pravijo dréucl. To ime pomeni majhen plug, majhno
drevo, druü, dravu. Sestava rala je zelo enostavna: sestoji iz lesenega
droga s kavljem, ročic, lemeža in desk. Nazivi sestavnih delov eo po-
manjkljivi. Ogrodje rala tvori zgolj ravna bukova Manga s kavljem.
Stanga je dolga pri ^-ralu 1,52 m, pri B-ralu pa 1,69 m. Na njej je vre-
zana na zadnjem koncu pri kolenu letnica: pri .4-ralu 1900, pri B-ralu
1921 LB. Dalje je na štangi pri ^-ralu pribit ob strani 17 cm dolg usnjen
trak, ki je rabil za otko. Na svojem sprednjem delu ima stanga pri
^-ralu luknjo ter železen cvek na verigi, pri ß-ralu pa je zabit debelejši
železen klin ter prav tako pritrjen železen cvek na verigi. Na svojem
zadnjem koncu je stanga zakrivljena navzdol v kavelj, in sicer pri ^-ralu
v kotu 95", pri B-ralu pa v kotu 66°. Stanga in kavelj sta seveda iz enega
kosa lesa. Na koncu štange pred kolenom (^l-ralo), oziroma na vrhnjem
delu kavlja pod kolenom (B-ralo), so pribite ročice: pri ^-ralu dve
krajši kakor v podaljšku štange ravni palici, pri B-ralu pa prav tako dve
krajši, a navzgor ukrivljeni palici. Navzdol ukrivljeni del štange, kavelj,
ki je dolg 50 oziroma 56 cm, nima nobenega domačega imena. Kavelj je
v svojem spodnjem delu precej zakrivljen, na njegovem koncu je z dvema
vijakoma — šraufoma skozi podloženo šino pritrjen simetričen lemeš
(si. V/3), ki je, kakor smo že v uvodnem odstavku omenili, pri ^-ralu
na koncu koničast (d. 19, š. 17 cm ter vboknjen najviše 7 cm), pri B-ralu
pa spredaj zaokrožen, razen tega pa v celoti precej vboknjen (d. 23, š. 21
in vboknjen najviše do 9 cm). Nad lemežem so na kavlju dile. Dile se-
stoje iz dveh smrekovih oziroma bukovih ogelno skupaj zbitih desk ter
so kakor nekakšno narobe obrnjeno korito pritrjene na kavelj. Na vrh-
njem koncu so dile zadaj povezane med seboj z oporo ter tudi po njej
pritrjene na kavelj. Pri B-ralu so malo uboknjene. Njih dolžina znaša
na sredi, kjer so ogelno skupaj zbite, 29 oziroma 30 cm, na krajih 35 cm,
medtem ko so široke zgoraj 23 oziroma 22 cm, spodaj pa U oziroma 14 cm.
Opora je dolga največ 37 oziroma 33 cm.
2. Funkcija rala brez plaza
Po domačem izročilu niso pri Čolnarju niti s prvim niti z drugim
dreuclem nikoli obdelovali zemlje, to se pravi, da nikoli niso z njima
orali za žito ali druge poljske pridelke. Funkcija obeh ral je bila na
njivi pomožnega značaja. Tako so s prvim yl-ralom, ki ima koničast
lemež, zagrebali čompe (krompir) in sirk (koruzo), z drugim B-ralom z
zaokroženim lemežem pa izkopavali, ven orali čompe. Na tem ralu je
64
v
SI. 1. Volovska vprega v
S-ralo na oje iz Srednjega
vrha (demonstriranje 1. 1954)
SI. 2. V-ralo na oje iz Srednjega vrha, 3. podkorenski B-dreucl s kolci, 4. pod-
korenski A-dreucl, 5. podkorenski B-dreucl od spodaj
Foto: B. Orel in F. Sari
Ralo aa Slovenskem
moral biti zaradi tega zaokrožen in izboknjen lemež, da ne bi pri izko-
pavanju porezali krompirja.
Dreucl, ki jim je rabil za oranje oziroma za izkopavanje krompirja,
so običajno povezali s kolci (kužanka ali kužanča) ter vanje vpregli ži-
vino. Z dreuclem za zagrebanje krompirja in koruze pa so orali na dva
načina: ali so ralo kakor pri prvem priklenili na kolca, v katera so* nato
vpregli živino, ali pa so ga brez kole vlekli samotež po njivi. V tem
zadnjem primeru so pravokotno na stango rala privezali s primerno
dolgo vrvjo ali verigo močen drog (včasih tudi dva krajša droga), ki je
bil dolg preko štirih razorov. S tem drogom na vrvi ali verigi so vlekli
štirje ljudje ralo ter hodili pri tem vštric po njivi vsak v svojem razoru.
Tako so vlekli dreucl samotež pred leti, ker se je ljudem zdelo škoda,
da bi živina pri zagrebanju pohodila koruzo ali krompir.
Za izkopavanje krompirja ali zagrebanje koruze in krompirja je
Podkorenom bil udomačen še zagrébouc, tudi dreucl imenovan. To je
manjše ralo z gredljem, dvema deskama in plazom. Moramo pa k tem
pomožnim funkcijam rala pripomniti, da izkopavanje krompirja ali
zagrebanje krompirja in koruze, z zagreboucem ali dreuclem ni Pod-
korenom bogve kako staro, kajti pred 60 ali 70 leti so taka dela opravljali
le z motiko.
5. K vprašanju porekla
Dreucl — ralo brez plaza, kakor smo ga našli Podkorenom pri
Čolnarju v dveh variantah, ni bilo mogoče doslej ugotoviti nikjer drugod
v tem gorenjskem kotu od Jesenic pa do Rateč. Potemtakem dreucl brez
plaza poznajo samo Podkorenom, pa še v tem gorskem naselju je to
ralo omejeno na eno samo, to je Čolnarjevo hišo. Pretaknili smo ves
Podkoren, toda pri nobeni hiši nismo našli dreucla takega tipa, kakor je
Čolnarjev. Pa tudi starejši vaščani se ne spominjajo, da bi bili še kje
drugod imeli tako ralo pri hiši. Dobro pa poznajo Čolnarjeva dreucla,
saj so si ju marsikateri med njimi pri Čolnarju tudi izposojali.
Obe rali so pri Čolnarju uporabljali še po drugi svetovni vojni redno
vsako leto, recimo do leta 1954. V prihodnje pa ne bodo več z njima
orćdi, ker si je oba dreucla decembra 1954 nabavil Etnografski muzej v
Ljubljani za svoje zbirke poljedelskega orodja.
Zagonetno je za nas vprašanje porekla obeh Čolnarjevih ral brez
plaza iz Podkorena. V našem poročilu se hočemo tega vprašanja dotak-
niti samo toliko, kolikoir bi moglo k njegovi pojasnitvi prispevati domače
ustno izročilo. Po letnicah na obeh ralih — 1900 in 1921 — bi mogli
povsem upravičeno sklepati, da je rali v označenem času izdelal oče
sedanjega gospodarja Lovrenc Benet starejši (prim. inicialki LB, vrezani
na ralu z letnico 1921), ki je umrl leta 1922 in ki ga sin opisuje kot
veščega izdelovalca ježes, sani, raznega kmečkega orodja ipd. Toda po
zatrdilu njegove žene, matere sedanjega gospodarja, sta bila oba dreucla
leta 1896, ko se je ona primožila, že pri hiši ter sta letnici na ralih —
5  Slovenski etnograf ^5
Boris Orel
tako menita mati in sin — bili verjetno vrezani tedaj, ko je oče Lovrenc
Benet starejši napravil na rali ročice oziroma jib zamenjal z novimi, ali
pa rali kako drugače predelal. To pa je tudi vse, kar nam morejo Čol-
narjevi pojasniti o ralih.
Torej nas ljudsko ustno izročilo glede vprašanja porekla pušča na
cedilu tudi pri ralih brez plaza in treba bo rdarati druge poti, da rešimo
to vprašanje. Cotovo nam bo pri tem v prid marsikatera okolnost iz
doslej znanega gradiva, povrh tega pa morda še kateri življenjepisni
podatek, ki se je ohranil v hišnem izročilu o prednikih Čolnarjevega
rodu Podkorenom.
Sklepna beseda
V našem zgornjem, dejansko terenskem poročilu smo čim podrob-
neje spoznali tri tipe rala na slovenskem ozemlju: 1. cetverokotno ralo
s kolci in samostojno rezalnico s koroško-štajerskega ozemlja, 2. ralo na
oje iz Srednjega vrha pri Kranjski gori, in 3. dreucl, ralo brez plaza iz
Podkorena pri Kranjski gori. O prvem, to je o koroško-štajerskem ralu,
ne moremo reči, da bi bilo za slovensko etnografijo in gospodarsko zgo-
dovino povsem neznano in zatorej novo, zakaj v razni literaturi moremo
najti o njem vsaj nekaj skromnih podatkov (Rhamm, Leser, Koren, Bra-
tanić idr.). Nedvomno pa nam gradivo, ki smo ga objavili v našem pri-
spevku, prinaša marsikaj novega, marsikaj, kar je bilo doslej neznano.
Prvič smo se seznanili z ralom v predelih, kjer o njem nismo imeli doslej
nobenih podatkov, drugič pa nam je naše zgornje poročilo pojasnilo
marsikatero doslej neznano nadrobnost tako v pogledu posameznih delov
rala in njih konstrukcije, kakor tudi glede nazivov in še mnogih drugih
posebnosti. Ko bomo to naše orno orodje raziskali še po preostalih
ralskih območjih slovenskega ozemlja, se bomo mogli z njim še nadrob-
neje ukvarjati. Zlasti bo treba kritično pregledati naše gradivo, in ob-
delati nato razno problematiko koroško-štajerskega rala. Tedaj šele bomo
mogli upoštevati starejše podatke in dosedanja dognanja.
Povsem novi pa sta vsekakor za našo znanost ostali dve rali, ki sta
res izredna primera našega ornega orodja: srednjansko ralo na oje in
podkorenski dreucl z Gorenjskega. O obeh ralih ni bilo v naši etnogra-
fiji in gospodarski zgodovini še prav ničesar slišati. Srednjansko ralo
na oje je po svojem manjšem četverokotnem ogrodju in dveh ali treh
sestavnih delih do neke meje sorodno rjJu koroško-štajerskega tipa,
vendar pa so na njem tudi deli in razne nadrobnosti, ki nimajo prav
ničesar skupnega s koroško-štajerskim ralom, tako da moremo o sred-
njanskem ralu na oje povsem upravičeno govoriti kot o posebnem tipu
rala. V vsakem pogledu pa se loči od obeh opisanih ral, koroško-štajer-
skega in srednjanskega, podkorenski dreucl kot svojevrstno ralo brez
plaza. To ralo še v tolikšni meri kaže preprosto obliko starega ornega
orodja, da se ob njem takoj spomnimo tistih pradavnih časov, ko so še
66
Ralo na Slovenskem
orali z navadnim drevesnim kavljem. Ob obeh ralih se pojavlja več
vprašanj, med njimi predvsem vprašanje porekla, ki smo ga. že nakazali
v našem poročilu. Rešiti to vprašanje pa je tudi ena naših prvih na-
daljnjih nalog.
Zusammenfassung
DIE ARL AUF SLOWENISCHEM SPRACHGEBIET
Die ethnographische Abhandlung unter obigem Titel stellt einen Versuch
dar, über die Ari, das symmetrische Äckerbaugerät bestimmter Teile des slo-
wenischen Sprachgebietes, alle jene Aufklärungen zu bringen, die über dieses
landroirtschaftliche Gerät im gegenroartigen Zeitpunkte durch Autopsie oder
mündliche Überlieferung noch aufgebracht und festgestellt werden konnten.
Im ersten Kapitel befasst sich der Autor mit der Beschreibung der vier-
seitigen Ari mit Radvorgestell und Riss, die in verschiedenen Teilen des slo-
Toenischen ünterkärntner und steirischen Gebietes in Jugoslawien (Jezersko,
Umgebung von Solčava, Luče, Ljubno, Črna, Mežica und Prevalje, westlicher T eil
des Kobansko: Ojstrica usw.) und auf österreichischem Gebiet Unterkärntens
(Umgebung von Pliberk, Železna Kapla und Sele bei Borovlje) vorgefunden
und genau besichtigt werden konnten. Diesen Beschreibungen können bestimmte
Konstruktionseigenheiten an den Arien der angeführten Orte entnommen wer-
den. So konnte festgestellt werden, dass das vierseitige Gerippe der Ari von
nachstehenden Bestandteilen zusammengesetzt ist, u. zw. der Sohle, der Sterze,
dem Grindel und der Griessäule. Die Sterze und die Griessäule sind in die Sohle
eingesetzt, nur bei der älteren Form der Ari aus der Umgebung von Ljubno sind
Sterze und Sohle aus einem Stück Holz verfertigt. In die Sterze ist an ihrem
oberen Ende ein Holzstück eingesetzt, das als Handhabe dient, oder endet die
Sterze in einen Haken. Auf besonderen Arien mit kleinerem Riss im Grindel
trägt die Hauptsterze zuoberst zwei nach rückwärts umgebogene gabelartige
Zinken. Der Grindel, durch den die Griessäule läuft, ist entweder geradlinig
oder in seinem rückwärtigen Teile leichter nach abwärts gekrümmt oder bei
der Griessäule ein etwas stärker umgebogen. Weiter ist der Grindel mit seinem
rückwärtigen Ende verstellbar in die Sterze eingesetzt, wo er zu kleineren oder
auch zu einzigen Umstellungen beim Regulieren des Ackerns dient; in ihrem
Vorderteile ist die Ari mit dem Radvorgestell zusammengekoppelt. Vorrichtun-
gen für grössere Umstellungen beim Regulieren des Ackerns findet man an den
Arien sei es in Form eines einfachen Brettes — der Griessäule mit Löchern und
einem Keil, sei es in einer im ausgehöhlten oberen Teile der Griessäule ein-
gesetzten Schraube oder in einer Schraube, die sich in einem besonderen, auf
die Griessäule aufgesteckten Brettchen befindet, sei es in einer eisernen, zwi-
schen Griessäule und Sterze eingelegten eisernen Winde u. dgl. mehr. Die
Streichleisten sind vorn mit der Sohle zusammengenagelt, nur in einigen Orten
sind sie an der Seite der vorderen Hauptsohle befestigt. Der Arling (die zwei-
schneidige Schar) ist entweder nur auf die Sohle aufgesetzt oder aber auch
(in zwei Varianten) gemeinsam auf die Streichleisten und die Sohle aufgepflanzt.
Den Riss, bei dem man die Deichsel mit dem Risseisen und die Sterze
unterscheidet, und mit dem vor dem Einsetzen der Ari die Furchen angeschnit-
ten wurden, verwendete man üblicherweise nur beim Bepflügen harten, brach-
liegenden Ackerlandes oder noch unbebauten Bodens.
Nebst der Ari mit Riss als selbständigem landwirtschaftlichen Gerät konnte
der Autor noch verschiedene andere Varianten der Art mit Radvorgestell fest-
stellen, u. zw.: a) Ari mit fix eingesetztem Riss im Grindel vor dem Arling,
b) Ari mit versetzbarem Riss am Grindel und im Arling, c) Ari mit versetzbarem
Streichbrett und mit Riss im Grindel (Riegelarl).
67
Boris Orel
Im zweiten Kapitel beschreibt der Autor die Jocharl (Deichselarl) aus
Srednji vrh bei Kranjska gora, wo sie in zwei Varianten vorgefunden
wurde, u. zw.: 1. mit einfacher Griessäule und 2. mit einer fortschrittlicheren
Vorrichtung zum Regulieren des Ackerns in Form einer besonderen Winde und
ihres Bestandteiles, was alles samt den übrigen Bestandteilen der Ari am besten
aus der gegenständlichen der Abhandlung beigefügten Skizze ersichtlich ist.
Im letzten, dritten Kapitel bespricht der Autor eine besondere Art der Ari
ohne Sohle aus Podkoren. Diese eigenartige Form der Ari heisst ^dreuch,
mas mit ^kleiner Baum« gleichbedeutend ist, denn diese Arlart besteht nur aus
einer mit einem Haken versehenen Stange, auf der zwei Streichbretter befestigt
sind und an deren Ende die Schar aufgesetzt ist.
Bei der Beschreibung der Ari wendet der Autor seine besondere Aufmerk-
samkeit den verschiedenen ortsüblichen Benennungen zu, und dies sowohl hin-
sichtlich der Arien als auch hinsichtlich deren einzelner Bestandteile.
Anschliessend an die Beschreibungen der Geräte befasst sich der Autor
eingehend mit den Arten des Ackerns mit der Ari und mit den Funktionen
ihrer einzelnen Bestandteile. Die Ari mit Radvorgestell, insbesondere aber die
Jocharl, wurde hauptsächlich zur Bearbeitung des Ackerlandes auf bergigem
Gelände oder auf steilen Hängen verwendet, roobei Furche an Furche gezogen
wurde, die alle nach derselben Seite umgelegt wurden. Sonach wurde die Ari
zum Ebenflügen gebraucht. Von der in zwei Varianten aufgefundenen Ari ohne
Sohle wurde die eine zum Behäufeln von Kartoffeln und Mais, die andere
hingegen zum Ausgraben von Kartoffeln benützt. Die Ari zum Behäufeln wurde
auf ebenen Äckern auch durch Menschenhand gezogen.
Zum Schlüsse stellt der Autor auf Grund unter der Bevölkerung noch
lebender mündlicher Überlieferung fest, dass die Verwendung der Ari mit
Radvorgestell und der Jocharl gegen Ende des 19. Jahrhunderts allmählich ein
Abflauen aufwies, bis deren Gebrauch nach dem ersten Weltkriege schliesslich
allgemein aufgelassen wurde. Die beiden Formen der Ari wurden vom Doppel-
pflug verdrängt. Während der Übergangszeit zwischen Ari und Doppelpflug
tauchte der Versuch auf, die Ari mit Riss im Grindel und die Ari mit versetz-
barem Streichbrett nochmals zur Geltung zu bringen. Auch mit selbständigem
Riss wurden noch einige Zeit Furchen vor dem Doppelpflug angeschnitten;
ausserdem wurden manchenorts die Äcker mit Doppelpflug und Ari auch
gleichzeitig bearbeitet.
Die Ari mit Radvorgestell wird selbst heute noch hie und da zum Aus-
graben der Kartoffeln verwendet. Auch Arien ohne Sohle standen noch bis vor
kurzem in Gebrauch.
Allen übrigen Fragen, vor allem der Frage der Herkunft der hier bespro-
chenen Arien, wird in einem der künftigen Jahrgänge des i>Slovenski etnografi
eine besondere Abhandlung gewidmet werden.
68