54 Didakta 195 Uspešnost učencev je v veliki meri odvisna prav od tega, ali radi in z ve- seljem hodijo v šolo. Težave branja, pisanja, … učni proces sicer otežijo, niso pa glavni vzrok za otrokov šolski neuspeh. Če ima otrok s primanjklja- ji spodbudno okolje, zdravo samo- podobo, dobro »unovčeno« močno področje in razvito motivacijo, lahko dosega zelo dobre rezultate. Moti- vacija je psihološki proces in je po- membna pri spodbujanju in usmer- janju našega vedenja. Otroke vsa leta usmerjamo zlasti v dosežke, manj pa v pridobivanje znanja. Da se bodo razvili v samostojne in misleče osebe, ki se bodo pripra- vljene učiti v vseh življenjskih obdo- bjih, bomo morali spremeniti metode poučevanja in oce- njevanja. Sodelo- valno ocenjevanje, ki poleg učitelja in učenca vključuje tudi vrstnike, ima poleg motivacije velik vpliv tudi na čustveno področje. Tako je v času, ko smo imeli v 1. ra- zredu ponavljalca, nastala tudi zgod- bica, ki je zdaj predstavljena v reviji Didakta. Ker v septembru še ni bil opravljen postopek prešolanja na šolo s prilagojenim programom, je bil deček vključen v kombinacijo 1. in 2. razreda. Dnevno je bil tarča posme- ha bivših in novih sošolcev. Odreagi- ral je strahom, žalostjo in jezo. Ker s pogovori nismo prišli nikamor in je učenec osebnostno nazadoval, za učenje pa izgubil vso motivacijo, sem poskusila napisati primerno zgodbi- co. Mlajše otroke se še da »kupiti« na tak način. Z zgodbico sem želela otrokom vzbu- diti čuječnost, jih seznaniti z dru- gačnostjo, jih naučiti primernega obnašanja do drugačnih, razviti so- čutje. Obenem pa sem želela, da pre- poznajo različna čustva. Preko igre vlog smo se učili izražanja čustev na sprejemljiv način. Obenem smo pre- ko gibalnih vaj po- vezovanja, sledenja, posnemanja, zau- panja vzpostavljali povezovalno klimo. Zgodbo smo brali, igrali, risali, dokler se klima v razredu ni normalizirala, s tem pa se je izboljšalo tudi učenčevo vedenje. Postal je bolj motiviran, do- bra motivacija pa, kot nam je znano, ugodno vpliva na čustveno in spo- znavno področje. Zgodbica Leon in ta presneta šola HURA! HURA! HURA, ŠOLA! Leon se je neizmerno veselil tega dne, ko bo končno prestopil prag hiše modrosti. Vse ga je zelo zani- malo in zadnji večer kar ni mogel zaspati od same neučakano- sti. »Kulska« torba s sliko najljubšega junaka iz risanke je že ves mesec čuva- la snežno bele zvezke, ki so kar klicali po pisanih, risanih in drugih znakih. V Leonu je to poletje kar vriskalo od idej, še celo plišaste igračke je lepo pospravil na podstrešje, ker »zdaj pa res ne bo več časa zanje«, potem pa … V šoli je bilo sicer prijetno in zanimi- vo, a Leonu nekaj ni »štimalo«. Biti pri miru za mizo, biti tiho prav takrat, ko ti ideja šine v glavo, držati pisalo točno tako, kot reče učiteljica … Leon se je štetja do 10 naučil že v vrtcu. Črke pa mu niso dišale, zato ga z nji- mi niso silili. V šoli pa kar naenkrat ni bilo dovolj šteti na prste, vsaka beseda za številko je imela še svoj znak, ki se je moral napisati točno v eno smer, in to vedno v isto. Leon nikoli ni vedel, ali v levo ali v desno. Učiteljica Frida mu je to skušala olajšati tako, da mu je pove- dala, da so 1, 2 in 3 … obrnjene k levi roki, 4 in 6 pa k desni. Ampak učitelji- ca ni vedela, da Leon zamenjuje roki in marsikaj počne z obema. Glasove, iz katerih so besede, je slišal le na začetku besede, ne pa tudi na sredi- ni in na koncu. Glas je bilo potem tre- ba zapisati s črko, in to tako, da je bila obrnjena in se je začela tako, da je bila učiteljica zadovoljna. To je bilo za Leo- na prava misija nemogoče. Postalo mu je vroče, nos se mu je orosil, prstki pa so postali čisto otrpli in ledeni. V grlu ga je nekaj stiskalo in svinčnik se je kar sam od sebe znašel v ustih med zobmi, ki so mleli, mleli … Ali pa je svinčnik oživel. Tako močno je pričel skakati iz »LEON IN TA PRESNETA ŠOLA« ALI KAKO PRIBLIŽATI STISKE IN TEŽAVE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI OSTALIM UČENCEM Jožica Založnik, specialna pedagoginja, OŠ Ob Dravinji, Slovenske Konjice Veliko je znanega in zapisanega o disleksiji, disgrafiji, diskalkuliji, dispraksiji … Te informacije so dostopne tako strokovnim delavcem kot laikom, vendar pa je med njimi bolj malo takšnih, ki bi bile podane tudi na otrokom zanimiv, privlačen, razumljiv in dostopen način. Po poklicu specialna pe- dagoginja in sem že 33 let zaposlena v vzgoji in izobraževanju; pri delu sem vedno iskala način, kako »svoje« otroke predstaviti in približati sošolcem v razredu, da bodo bolje razumljeni, bolje sprejeti, enakovredni in bodo tako z manj strahu in več motivacije prihajali v šolo. Sodelovalno ocenjevanje, ki poleg učitelja in učenca vključuje tudi vrstnike, ima poleg motivacije velik vpliv tudi na čustveno področje. Dnevno je bil tarča posmeha bivših in novih sošolcev. Odreagiral je strahom, žalostjo in jezo. Didakta 195 55 leve v desno roko in nazaj, vse dokler se ni znašel pod mizo. Ko se je Leon sklo- nil, da bi ga pobral, mu je v ušesih že pošteno brenčalo in kako naj bi potem slišal opozorila učiteljice Fride? Šele gla- sen HI – HI – HI, – HA – HA – HA ga je spomnil, kje je. Njemu pa se ni zde- lo smešno in najraje bi ostal kar pod mizo, kjer je bilo varno. Učiteljica Frida pa tudi ni razumela, da so noge od so- šolcev in sošolk lahko prav pomirjujoče, če že ne kratkočasne. Leon ni in ni razumel, kako drugim uspe izbrati pravi zvezek in ga odpreti točno na tisti strani, kot si želi učitelji- ca. Njemu so bili vsi listi enaki, za nje- gove oči preveč bleščeči, saj jih ni uspel dolgo gledati brez skelenja v očeh. Saj ne, da se Leon ni trudil, pa še kako je hotel ugajati vsem po vrsti: mami, uči- teljici, sošolkam … ampak vsakič je šlo nekaj narobe. Če mu je uspelo začeti s prave strani in ko je že mislil: »Danes pa bom slišal pohvalo,« se je v zvezku kar naenkrat pojavil prazen, nepopisan list, za katerega bi Leon prisegel, da ga prej sigurno ni bilo. Njega sicer ni mo- til, ga bo že drugič popisal, učiteljica pa je bila alergična na prazne liste med popisanimi. Zavijala je z očmi, kot da trenira očesno jogo, sopihala tako moč- no, kot da bi pretekla cel maraton, v obraz pa je postala podobna rdečemu balonu, ki se bo zdaj zdaj razpočil. Leon je postajal tih in zamišljen. Nič več mu šola ni dišala. Včasih je name- sto svinčnika oglodal noht – »pomoto- ma«, je trdil. Edino ob sredah je bil prejšnji, veseli Leon, ko ni bilo na urniku ne matema- tike in ne slovenščine. Takrat so imeli risanje, glasbo in šport. Te predmete je imel rad in tudi učiteljica Frida je rekla, da mu dobro ležijo. Tako je ob sredah marsikaj prijetnega pobožalo njegova ušesa. Ampak sreda je na žalost le en- krat na teden. Ostale dni pa je Leona še vedno mučilo, da učiteljica misli, da se ne trudi dovolj in da nerodnosti počne zato, da bi ji nagajal. Ni vedel, da uči- teljica ne vidi v njegovo srce, prav tako ni znala slišati njegovih nemih krikov, ki so se odražali v zehanju in vrtenju na stolu. Opazila je le, ko so Leonove noge v stiski in nemoči cepetale, ko je pozabil na potrebščine in potem ni mo- gel slediti, ker so mu misli kar bezljale. Razmišljal je samo o tem, kje je pustil knjigo, kam je odložil radirko … Če je bila stiska prevelika, je bilo tudi cepetanje močnejše in takrat je Leon moral zapustiti razred, da so lahko ostali otroci nadaljevali z delom. Ko se je Leon ponoči prvič zbudil za- radi mokre postelje, sta z mamico iz tega naredila »hec«. Ko pa se je to za- čelo pojavljati vse pogosteje, je mamin obraz postajal čedalje bolj dolg. Leonu se je zdelo, da se ji je podaljšal do srčka. Včasih je imela čisto rdeče oči – kot on, kadar je jokal. Potem pa so nekega dne obiskali zdrav- nika pa prijazno teto z belo haljo pa še pri enem stricu z belo brado so se ogla- sili. Nato so se usedeli z učiteljico Frido in neko prijazno teto, ki je tudi delala na šoli, a ne v razredu. Vsi so govorili o njem. Nekaj je sicer razumel, vendar si ni upal spraševati. Kimal je, če so ga kaj vprašali, in se trudil, da bi zgledal velik. Pričakoval je čudežno tableto, ki bo od- pravila vse njegove težave. Te tabletke pa ni imel nihče, zato je bil še vedno prestrašen, jezen, žalosten. Doma niti spati ni hotel več sam. Iz podstrešja je najprej priromala bojevita opica, nato je rabila družbo in je prišel debeli, močan medo, tudi sova se je vr- nila, saj je bila vsevedna … Sledile so noči, ko so igrače jokale z njim, dokler se Leon ni spomnil pesmi- ce, ki mu jo je pela mamica, ko je bil še čisto majhen. Tako so vsak večer pod odejo tiho zapeli to pesmico in glej – ču- dež! Postelja je ostajala pogosteje suha. Tudi v šoli je počasi postajalo manj zoprno. Celo učiteljici Fridi je izginila balonasta glava. Vsak dan mu je nale- pila smeška, da je vedel, na kateri list in točno kje začeti. Mamica pa je nabavila nekaj iger s številkami in črkami, po- tem pa sta si vsak popoldan izmišljala zabavne igre. Včasih se jima je pridružil tudi oči. Leonu je dostikrat uspelo, da je premagal oba. To se mu je smejalo … Zdaj je ob torkih obiskoval učiteljico, ki ni učila v razredu, ampak je veliko zna- la. Pri njej se je naučil, da ni nič naro- be, če mu kaj ne gre takoj. Lahko je po- tožil o svojih težavah in ni se smejala. Včasih mu je dovolila, da je koga pri- peljal k uri in potem je bil on »glavni«. Naučila ga je, kako uporabni znajo biti prstki pri matematiki. Skupaj sta nare- dila zapestnico za »glavno« levo roko. Če česa ni uspel narediti v razredu, jo je lahko prosil, da mu je fotokopirala. Tudi pri testih mu je pomagala prebrati navodila in imel je dovolj časa, da je lahko reševal brez strahu, da bo zvonec zabrnel, preden bi uspel rešiti do konca. Tako se je vesela sreda razširila še na torke, torki pa na petke. Ledeni, otrpli prstki so postali bolj gibčni, topli. Spo- znal je, da ni nič narobe, če se še sam nasmeji, ko se mu zgodi kaj šaljivega. Počasi se je v Leonove oči vrnila radost. Tudi sošolci so ga pričeli vabiti na za- bave, saj je bil zelo spreten pri igrah z žogo. Ko pa je zopet prišel kakšen dan, ko ni šlo vse, kot je treba, se Leon ni več tako močno ustrašil. Vedel je, da ima pomoč- nice: učiteljico Frido, tudi tisto drugo učiteljico, mamico, očka, prijatelje …, predvsem pa je vedel: jutri je nov dan in potem še eden in še eden in ni vrag, da ne bo eden od njih boljši, mor- da najboljši …