trebnih inform acij in geografskih pogledov na našo p rostorsko in d ružbeno-ekonom - sko stvarnost. Z ato je na splošno m ogoče reči. da je zgrajen na solidni strokovni rav­ ni. T oda znanstveno-raziskovalni geografski prikaz ali geografska m onografija v p ra ­ vem pom enu besede pa A tlas, žal, vendar ni in prav tako tudi ni nacionalni a tlas, ki bi dal ustrezno podobo številnih zapletenih prostorskih problem ov in ki bi ustrezno p o ­ sredoval vrhunske geografske dosežke dom ači javnosti pa tudi tujini. Vse to ostaja slej ko prej naloga skupinsko zasnovanega znanstveno-raziskovalnega dela širšega kroga jugoslovanskih geografov. M irko Pak Petriča N ovosel-Ž ic, Otok Krk od trajekta do mosta (Socialnogeografska transfo rm acija), Krk- Z agreb 1987, str. 216. O bsežna raziskava izpričuje stvarno in m etodološko m oderno geografsko šolo, privlačno po miselnih pogledih, teh tno po raziskovalnih postopkih in p reudarno pri izbiri tem atike pa seveda bogato tudi po stvarnih ugotovitvah. Zanim iv je že osnovni pristop štud ije , k ako r ga v vrsti razdelkov razkriva že uvodno poglavje: Postavljanje prob lem a, D efin iran je p redm eta raziskave - p rostorsko , tem atsko , časovno. M eto­ dološki pristop (pregled lite ra tu re , uporaba geogr, kart, fo togram ov, statistične do­ kum entacije , arhivskega gradiva, terenske raziskave, an ke tiran je , kartiran je , kab i­ netna obdelava gradiva, vsklajevanje in obdelava podatkov) te r K om pozicija dela. Knjiga je sicer razdeljena na tri osnovne dele: G eografske osnove turizm a na o toku K rku, Turizem kot fak to r sodobne socialno-geografske transform acije o toka te r zadnji del Socialno-geografska transform acija o toka pod vplivom turizm a. Po na­ slovih sodeč naj bi šlo za tem atsko usm erjeno geografsko štud ijo , dejansko pa je delo širše, saj vsebuje hkrati zaokrožen prikaz naravnogeografskih osnov in družbenogeo- grafskih fak torjev te r procesov na tem otoku. A vtorica si je najp rej zastavila raziskovalni problem te r iz njega izpeljala p red ­ m et raziskave in s tem m etodološki pristop. V om enjen ih osnovnih treh delih, raz­ členjenih na številne razdelke, vseskozi išče d ružbeno pogojenost sedan je p reobrazbe o toka , ki se je še do nedavna praznil in gospodarsko zaostajal. A vtorica se je sicer os­ redotočila na sp rem em be, ki so zaradi turizm a nastale v dvajsetle tnem razdobju (1959-1980) in ga značilno razm ejila z dvem a bistvenim a pojavom a - s prvo tra jek tn o povezavo o toka in z nastankom m ostu, ki je o tok s kopnim neposredno povezal. M etodološki opredelitv i, kakor jo je podala v uvodu, je avtorica vseskozi zvesta in pri tem tudi racionalna. Vseskozi je živ m etodološki p ristop , ki bi ga mogli označiti s sosledjem prostor-čas-proces, s katerim uspešno po jasn ju je vzročno-posledično kom pleksnost učinkovanja novejših družbeno-gospodarskih procesov na o toku in ustreznih odm evov s širšega reškega zaledja. V delu p rihaja nazorno do izraza pom en, ki ga im a p rom et za transform acijo o toške pokrajine in organizacijo življenja v n jej. Pri K rku kot o toku se vse to zgošča in ponazarja m nogo bolj ko t sicer. Izredno jasno se glede na p reusm erjan je glavnih prom etn ih sm eri kaže različna gravitacijska (pre)o rien tac ija o toka , ki je bila sprva os­ redo točena v pristaniških k ra jih , se s kasnejšo tra jek tn o zvezo preusm erja la na SV stran o toka in z m ostovno povezavo tudi na njegovo severozahodno. Podobno im pre­ sivne so s truk tu rne sprem em be o toka glede na agrarno pre tek lost in turistično seda­ njost, ki poleg tipajoče industrije postaja vse bolj dom inantna. Z načilna je tudi p re ­ obrazba , povezana s K rkom kot čedalje izrazitejšim zaledjem R eke. A vtorica sicer opozarja na neskladje zaradi nasprotujočih si razvojnih usm eritev , vendar je vpraša­ njem varstva okolja posvetila najm anj pozornosti. D elo nas je sprva zanim alo pravzaprav zaradi h idrogeografskega dela (H idrogra- fija in problem oskrbe z vodo). In čeprav ta tem atika ni v o sp red ju , je prikazana in- struk tivno (P odobno velja tudi za raziskavo sosednjega o toka (C resa), ki jo je na po ­ doben način pred leti napisal N. Stražičič). Ta p rim er kaže, kako vsestransko se je av­ torica lotila osredn je tem atike. G lede prikazane tradicionalne oskrbe z vodo pa je treb a reči, da so bile na K rku še ne dolgo tega žive oblike (še značilnejši je v tem po­ gledu sosednji C res), ki smo jih na m atičnem K rasu lahko le približno rekonstru irali, ker so že zdavnaj ugasnile. K njiga N ovoselove je zato tudi za tovrstno proučevanje našega prim orskega krasa instruktivna. A vtoričina analitično-sin tetična obravnava K rka je nasploh spodbuda za m arsi­ katero ne le tem atsko podobno , tem več tudi regionalno-geografsko obdelavo. S tega vidika na delo tudi opozarjam o . D arko R adinja Ljiljana Gavrilovič, Hidrologija u prostom om planiranju. Prirodno-m atem atičk i faku ltet. O d ­ sek za geografiju i p ro sto rn o p lan iran je . B eograd 1988, str. 253. U čbenik vzbuja zanim anje že zaradi tega, ker je prvi te vrste pri nas, nam enjen pa je študentom prostorskega p lan iran ja , uporab lja jo pa ga na skupnem oddelku za geografijo in p rostorsko p lan iran je beograjske univerze. S tega vidika sm em o učbe­ nik tudi p reso jati. V bistvu naj bi šlo za ustrezno aplikacijo h idrologije, a ne kot teh ­ nične discipline, tem več v pom enu hidrogeografije , čeprav tega term ina (sinonim a) srbska geografska šola ne uporab lja . K akor pravi avtorica, naj učbenik pripom ore k spoznavanju m ožnosti u p o rab lja ­ nja h idrologije v praksi. N jegova zasnova v prvi polovici sledi tem atski struk tu ri, ka­ kor je značilna za vodno gospodarstvo. O skrbi z vodo (naselij in industrije) je nam e­ n jeno prvo poglavje na tridesetih straneh , m edtem ko jih je nam akanju tal šest. V Ju ­ goslaviji je nam akan je sicer zanem arjeno , saj je takih površin m anj kot tri odsto tke obdelan ih , a m orda bi prav zato kazalo tem u posvetiti več pozornosti, seveda s p re ­ tresom različnih strani nam akan ja (zasoljevanje tal, onesnaževanje voda itd .). K er je tudi poglavje o izrabi vodnih moči k ra tko (7 s tr .) , čeprav je tovrstna raba v Jugoslavi­ ji razširjena , ima pa tudi nekaj širše pom em bnih značilnosti (npr. energetsko ojezer- jevan je kraških po lj), je očitno , da obseg posam eznih poglavij nim a neposredne p o ­ vezave s s topn jo ustrezne vodne izrabe pri nas. K er v Sloveniji tovrstno izrabo voda obravnavam o čedalje bolj vsestransko in zato kritično, posebno z ekološkega vidika, kar seveda v prim erjavi z razvitim svetom ni nobena posebnost, bodo v učbeniku naši študen ti pogrešali tovrstno problem atiko . K ratko je tudi poglavje o plovbi (6 s tr.) in še krajše o ribištvu (3 s tr .) , obo je pa p rostorske p lanerje bržkone ne bo zadovoljilo. K ratko je tudi poglavje Turizem in rekreacija na vodi, ki pa je še bolj kot druga pisa­ no s te rito ria lno ožjega vidika, saj m orja s tem v zvezi ne om enja. Pri vseh teh poglavjih bo m arsikdo pogrešal živo p roblem atiko prostorskega p lan iran ja zaradi vsklajevanja »porabnikov prosto ra« , kajti tudi vodno gospodarstvo je le eden od njih. U čbenik bi bil ak tualnejš i, če bi sugeriral širše v redno ten je vodnih posegov že v okviru prostorskega p lan iran ja . Prvi del učbenika zaključu je poglavje V odnogospodarska bilanca Jugoslavije (4 str.) . M ed osm im i poglavji odpade torej polovica na eno vrsto izkoriščanja (oskrba z vodo), m edtem ko drugo polovico obse­ gajo vse druge vrste. V takem obsegu so možni le splošni pregledi. Kazalo bi si pom a­ gati s pogostejšim opozarjan jem na vire, kar bi spodbudilo k nadaljn jem u študiju. D rugi del učbenika obravnava U re jan je vodnih tokov v štirih poglavjih na 54 straneh . Prvo (B orba zoper erozijo in hudourn ike) je upo rabno pri študiju prosto rs­