Leto XY.
V Celju, dne 5. decembra 1905. 1.
Štev. 96.
DOMOVINA
Uredništvo je ▼ Schillerjevi cesti St. 3. —_ Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor zn»ša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 60 vin. Naročnina m pošilja upravništvo, plačuje se vnaprej.
Ljudska šola za celjsko okolico.
Priobčili smo vest, da je upravno sodišče zavrnilo pritožbo štajerskega deželnega odbora glede ljudske šole za celjsko okolico. Moramo pa stvar pojasniti. Vlada je namreč izrekla in priznala potrebo javne ljudsKe šole za dekleta v celjski okolici in tako šolo sistemizi-rala, t. j. zapisala^med šole, ki se imajo osnovati in vzdrževati iz javnih (splošnih), t, j. davčnih denarjev. Dosedaj je imela celjska okolica samo javno šolo za dečke, šola za deklice, katero imajo šolske sestre, pa je zasebna (privatna), ima pa v toliko pravico javnosti, da velja uk v tej šoli tako, kakor na javni šoli. Da bi celjska okolica dobila solo za deklice, na kateri bi učiteljice bile plačane tako. kakor n. pr. učitelji na šoli za dečke, proti temu se je uprl s pritožbo štajerski deželni odbor in bil zavrnjen.
Ustanoviti se ima torej javna ljudska šola za deklice celjske okolice in s tem odpraviti krivico, da bi se morala taka šola z milodari vzdrževati kakor dozdaj, ali pa da bi se morala plačevati šolnina šolskim sestram. Ni zadržka, da ne bi učile tndi na javni šoli šolske sestre, toda plačane bodo zato, kakor drnge javne učiteljice, ker opravljajo isto službo, rifi pa da bi moralo katoliško podporno društvo skrbeti za šolo, katero imajo vzdrževati javna sredstva.
Druga stvar pa je, kje bode stala toliko potrebna nova celjska okoliška šola za dečke in kje ona za deklice.
Občina celjske okolice je že pred petimi leti kupila popolnoma pripravno stavišče v Celju med Kupljenovo in Kuhnovo vilo v Karolinini ulici, pa nemški Celjani in Gradčani branijo staviti v mestu šolo za okolico in jo hočejo poriniti iz mesta ven. Ta pravda še teče, če tudi se vleče že več ko pet let.
V tem času si je celjsko mesto postavilo novo šolo za deklice, da polovi tudi slovenske otroke v njo, ker Slovenci nimajo šolske stavbe, ki bi zadostovala njihovim potrebam. Do konca še torej žalibog nismo pri vprašanju, kam in kedaj se ima postaviti nova šola celjske okolice. Ona odločba upravnega sodišča je samo ena stopinja proti koncu hudega boja za ljudsko šolo celjske okolice.
Okrepimo si srednji stan!
Narodni obrtnik nam piše:
Večkrat se je že razmotrivalo v ,.Domovini"', kaj naj se ukrene, da si zboljšamo našo trgovino in obrtnijo; posebno se je povdarjalo, da je v trgovini, rokodelstvu in v industriji moč, življenje in obstoj vsakega naroda. Članki so bili podučljivi, in želeti je, da se časopisje baš s temi vprašanji obširneje bavi. A večinoma so bili članki pisani od ljudi, ki sami niso obrtniki.
Mislim torej, da ne bo odveč, če spregovorim kot obrtnik. Ni mi na misli, s člankom koga žaliti, povedati hočem samo, čemur gotovo pritrdi vsak trgovec, obrtnik in industrijalec; navajati hočem splošne in resnične pritožbe različnih obrtnikov in trgovcev. Povedati moram odkrito, da je slovensko narodno občinstvo, razumništvo in tudi manj izobraženi sloji, krivo temu, da se toliko nadarjenih obrtnikov, trgovcev in industrijalcev izneveri svojemu narodu ter se uda pritisku narodnih nasprotnikov; dokazati hočem to s sledečimi resničnimi podatki.
Mlad trgovec, ki je popolnoma izurjen in spreten v svoji stroki, mora podleči, ker nima tako velikega premoženja, da bi mogel založiti
popolnoma moderno urejeno prodajalno; zaupanje mu konkurenti nasprotne narodnosti navadno vselej popolnoma uničijo; v mnogih slučajih pa mu pomorejo do propasti »takozvani lastni dobri prijatelji, kateri se mu spredaj laskajo, na skrivnem pa ga glodajo do kosti in mu tako onemogočijo obstanek.
Namesto da bi novega trgovca podpirali, se navadno reče: ,.Bomo počakali, da ga spoznamo". Med tem se pa zahaja v nemčurske trgovine. — S tem čakanjem mine navadno šest mesecev — do leto dni. Trgovec bi bil že davno moral plačati celo blago, ki ga ima! v prodajalni. Ker mu manjka toliki velikanski klpital, se vije in trudi na vse mogoče načine, da spravlja vsaj najpotrebnejši denar in plača najbolj nadležne upnike.
Ni se toraj čuditj. ako ga prime jeza. če vidi, da mu svojci, ki bi £a lahko podpirali, ne pridejo blizu, in da mu rta drugi strani njegovi narodni nasprotniki pomagajo s tem, da včasih kaj kupijo, da vsaj za silo životari. A baš v tej kritični dobi bi moral trgovec igrati magnata v vseh narodnih družbah, veselicah in društvih, in ako prebije vse te težkoče; morda res kaka narodna dama začne zahajati tuintam k njemu; a že se začne nova kritika: iahtevajo se vse mogoče reči, katerih si trgovec v Aosedajnem položaju ni mogel naročiti, in namesto, da bi se par dni počakalo. ua se založi s teiiL je že klepetalo celo mesto: „saj' nima liič. morala sem iti v nemško trgovino". A nikdar se ne pomisli, da se je s tem trgoVcu veliko odjemalcev odbilo, kateri bi bili kupili reči, ki jih ima, in ne bi zahtevali morda tiste izvanredne robe. katere ena ali druga gospa ni dobila, in katero si je kot vesten trgovec tudi gotovo med tem časom oskrbel, da tako nstreže še najbolj izbirčnemu kupcu. Zopet drugi pride: „to je vse dražje kot tam in tam". A v resnici ni tako; ker nov in vesten trgovec mora založiti sveže in dobro blago, se pač lahko pripeti, da prodaja kak nemčurski konkurent kako preležano cunjo ceneje, ker ve. da bo pri drugi robi zaslužil; in vidite, to je pravi vzrok, če mora tak trgovec ali postati popolnoma miren, če ne more v boj za svoj narod, če se morda celo odtuji, ali pa mora svojo prodajalnico zapreti in sv. Petra ključe sodniji izročiti.
Na mestu in pametno bi bilo, da se v vseh takih slučajih nastanitve novega narodnega trgovca ali obrtnika narodno občinstvo drži strogo gesla ,.Svoji k svojim" in takoj krepko podpira v resnici narodnega in dobro mislečega trgovca ter ga ne pušča v bedi. Tak trgovec nam more veliko koristiti, veliko žrtvovati v narodne namene. Nasprotno pa treba povdarjati. da trgovec mora biti zmožen in dobro izvežban. prijazen in priljuden s svojimi odjemalci, da vsakomur čim najbolje postreže, nikakor pa ne sme misliti, da že geslo „Svojl k svojim" zadostuje. Kdor nima teh lastnosti, naj rajše ne začenja.
(Konec prihodnjič.)
Domače in druge vesti.
—	Miklavžev večer priredi „Celjska Čitalnica" danes, 5. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma". Svira narodna godba. Darila se naj pošljejo do šeste ure zvečer hišniku v „Nar. dom". Vstopnina za odrasle 40 Vin., otroke 20 vin.
—	„Celjsko pevsko društvo" naznanja slav. občinstvu, da se bodo odslej vse predstave začenjale točno ob 7. uri zvečer, ne-glede, ali je že kdo v parterju ali ne.
—	,.Pri belem konjičku". Po raznovrstnih težavah in naporih se je „Celjskemu pevskemu društvu" vendar posrečilo, prirediti drugo letošnjo gledališko predstavo. V petek, dne 8. decembra t. 1. se igra veseloigra v dveh dejanjih „Pri belem konjičku". Napovedana predstava Govekarjevih „Legionarjev" se je radi nepremagljivih težkoč morala preložiti in določiti, šele
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
kot prihodnja predstava. Igra „Pri belem konjičku" se je zadnjikrat igrala pred tremi leti in je vsestransko izborno ugajala. Brez dvoma bo ugajala tudi letos, posebno še. ker so glavne vloge v.najboljših rokah. Igra je polna zdravega humorja in pristnih dovtlpov, pač ena najboljših tujih veseloiger. kar jih imamo Slovenci. Tudi na nemških, posebno na dunajskih odrih dosega vedno popoln uspeh. V slovenskem prevodu je prirejena za Gorenjsko. Dejanje se vrši vseskoz v gostilni na Bledu, in nastopajoči značaji so povsem slovenski v šegah in govoru. Pričakovati nam je torej večera z zdravim duševnim užitkom.
—	Na shodu zasebnih uradnikov v Celju
dne 29. novembra se je razpravljalo o zakonskem načrtu, ki se ima pretresovati v tekočem zasedanju državnega zbora, načrtu o zavarovanju zasebnih uslužbencev za starost in onemoglost ter preskrbljenju njihovih vdov in sirot. Predložena sta v tem oziru dva načrta, eden vlade in eden socijalnopolitičnega odseka. G. dr. Štiker poda zgodovino boja za zavarovanje, pravi, da je po preteku 10 let. odkar se je začela tudi vlada ba-viti s to zadevo, konečno naročila drž. zbornica soc. pol. odseku, naj izdela tak načrt. Izjavlja, da je načrt soc. pol. odseka boljši od onega vlade. Sprejela se je rezolucija: Dne 29. listopada 1905 v ..Nar. domu" v* Celju zbrani zasebni uradniki pozdravljamo 'd.ni» 4. vinotoka t. 1. od soc. pol. odseka poslanske zbornice sprejet načrt zakona o zavarovanju zasebnih uradnikov za starost in onemoglost ter njihovih vdov in sirot in pričakujemo z gotovostjo, da bode posl. zbornica sprejela predloženi načrt kot zelo važno ljudsko potrebo že v tem zasedanju. Ob enem se prosijo vsi državni poslanci, posebno slovenski, naj brezpogojno glasujejo za predloženi načrt soc. pol. odseka."
—	„Dijaški kuhinji v Celju" so darovali: g. dr. Josip Kolšek, odvetnik v Laškem trgu dne 3. novembra t. 1. 20 K mesto venca na krsto g. Andreja Elsbacherja. g. Peter Majdič, lastnik paromlinovv Celju 30 K mesto vencev na krste gg. Mihaela Plevnika v Vojniku in Rudolfa Se-nice v Žalcu, g. Franc Ks. Petek, trgovec na Ljubnem 10 K mesto venca na krsto g. Jakoba Božiča v Gornjemgradn. Srčna hvala!
—	Umrla je lastnica hiše v celjski novi ulici, kjer je bila nekdaj gostilnica ,.pri Marički" in pozneje brzojavni urad, Marija Ranči gaj. Rojena je bila v Drešinji vasi pri Petrovčah ,.pri Lahu", pozneje bivala v Trstu, kjer si je prislužila primerno premoženje, katero je sporočila za preskrbovanje zapuščenih otrok v Trstu.
—	Celjske kolodvorske ure so pravi unikum na tem božjem svet Iste niso šle še nikdar prav in zaradi tega so pred leti podrli stolp z uro na strehi kolodvorskega poslopja. Ko se je letos stavba popravljala, so vnovič napravili uro na pročelju poslopja, menda že za to. naj bi ista kazala pravi čas ter služila potujočemu občinstvu? Toda zmotili smo se. Ura pač gre, kakor se ljubi njej in njenemu varuhu, menda lampistu, in gorje onemu, ki bi se po tej uri ravnal; sigurno zamudi vsak vlak. Že nebrojnokrat smo primerjali uro na pročelju z ono pri izhodu na peron, pa tudi z urami raznih vratarjev ter konštatovali take razlike, da se sploh vprašamo, čemu so ure na kolodvorih in čemu osobje, ki ima skrbeti za to, da kažejo ure pravi železniški čas? In kdo naj skrbi; za to, da se temu kričečemu nedostatku opomore? Če vprašaš vratarja, ga ura nič ne briga, lampišta tudi ne. Morebiti briga ta stvar potem postajenačelnika? Obračamo se torej na istega s pohlevno prošnjo, da prime za ušesa do-tične svoje uslužbence, ki imajo skrbeti za to. da bodo kazale ure na železniškem poslopju vedno pravi čas, za kar so menda tam nastavljene. Če nismo zadeli pravo adreso, bodemo morali pisati pač ravnateljstvu na Dunaj!
Razpis dopolnilnih volitev v trgovinsko in obrtno zbornico. C. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico nas prosi za objavo sledečega: Z ozirom na razglas c. kr. šta-
jerskega namestništva z dne 18. avgusta 1905, št. 38.272 o vršitvi dopolnilne volitve trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu, kateri je bil naznanjen v št. 190 ,.Graz. Zeitung" z dne 20. avgusta 1905 in v smislu volilnega reda za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu, razglašenega'v št. 89 dež. zakonika in ukaznega lista za vojvodino Štajersko komad XXIX. 1. 1901 se daje ". tem na znanje: 1. da so sledeči pravi udje zbornice, za katere; niso bili poklicani namestniki. vsled odpovedi mandata iz zbornice že izstopili, in sicer iz trgovinskega odseka, volilni razred a) Dragotin Traun v Celju: volilni razred c) Dragotin Bramberger; volilni razred d) Janez Rauscher v Gradcu: iz rudarskega odseka: Robert Drasch. v Trbovljah; 2. da mora sledečih 18 udov zbornice izstopiti z dnevom 31. decembra 1905 iz zbornice,'in sicer: iz trgovskega odseka: Volilni razred b) Adolf J&ger v Gradcu (vsled žrebanja); volilni razred d) Alojzij Mayr v Mariboru (vsled žrebanja) in Jožef Zwicknagel v Gradcu (kot namestnik); v obrtnem odseku: Volilni razred a) Friderik Haniseh v Gradcu (vsled žrebanja), Juro Gossleth, vitez iz Werkstatten v Hrastniku (vsled žrebanja) in Jožef Riebsch v Gradcu (vsled žrebanja); volilni razred b) Janez Janotta v Gradcu (vsled žrebanja). Vaclav Pursch v Gradcu (kot namestnik). in Anton Irschik v Gradcu (vsled žrebanja); volilni razred e) Janez Wagula v Gradcu (vsled žrebanja). Anton Krebs v Gradcu (vsled žrebanja),' in Juro Jurčič.v Gradcu (kot namestnik); volilni razred d) Matija Kuck v Gradcu (vsled žrebanja), Jakob Zollenstein v Mariboru (vsled žrebanja), Edvard Albrecht v Mariboru (vsled žrebania) in Mihael Altziebler v Celju (kot namestnik); iz rudarskega odseka: Ernst Rathausky v Deutschlandsberg (vsled žrebanja). Je torej voliti 22 pravih udov zbornice na šest let in sicer:
I. iz trgovinskega odseka:
volilni razred a (vsakoletna pridobnina najmanj 600 K) .... 1 član, volilni razred b (vsakoletna pridobnina najmanj 200 K) .... 2 člana, volilni razred č (vsakoletna pridobnina najmanj 50 K) . . . . 1 član. volilni razred d (vsakoletna pridobnina najmanj
6 K) . . . . 2 člana, II. iz obrtnega odseka: volilni razred a (vsakoletna pridobnina najmanj 600 K) .... 3 člane, volilni razred b (vsakoletna pridobnina najmanj 120 K) . . . . 3 člane, volilni razred c (vsakoletna pridobnina najmanj 40 K) . . . . 3 člane, volilni razred d (vsakoletna pridobnina najmanj
6 K) . . . . 4 člane, III. iz rudarskega odseka: v enem volilnem razredu (vsakoletna pridobnina
6 K) . . . . 2 člana. Med 22 člani zbornice, katere je voliti, morajo stanovati iz trgovinskega odseka najmanj štirje in iz obrtnega in rudarskega odseka najmanj devet vGradeu. —; Člani zbornice, kateri izstopijo vsled žrebanja ali kot namestniki, se morejo ponovno voliti. Vsak opravičeni volilec voli samo v tistem razredu, h kateremu spada. Volilcu, ki ima v več volilnih razredih volilno pravico, je dano na voljo, se izreči vsak čas, najpozneje pa neposredno pred izvršbo volilne pravice pri c. kr. volilni komisiji, v katerem plača najvišji davek. Opravičeni volilec, kateri izvršuje več k različnim odsekom spadajočih obrti, se uvrsti v slučaju kumulacije davčnega predpisa v oni volilni razred obrtnega odseka, s kojim se strinja skupni davčni znesek. Vsak volilni razred voli samostojno njemu pripadajoče število članov. Združenje glasov raznih volilnih razredov ni dopustno. Pravico voliti imajo člani trgovinskega in obrtnega stanu, kateri vživajo vse državljanske pravice, ter v okraju zbornice trgujejo, obrtujejo ali ru-darijo, in to ali samostojno, ali kot javni družbeniki, ozir. kot družniki komanditskih družb, kateri so osebno odgovorni, potem osebe, katere kot predstojniki ali ravnatelji vodijo trgovinska ali obrtnijska podjetja, ako se plačuje od takih podjetij na leto najmanj po 6 K pridobnine. Pravo voljen biti imajo trgovci in obrtniki, kateri so avstrijski državljani, so dovršili 30. leto ter imajo vsaj tri leta vsa svojstva, za volilno pravico in redno stanujejo v zborničnem okraju. Pravico voljen" biti v trgovinskem, ozir. rudarskem odseku in sicer v vseh volilnih razredih taistega, imajo samo osebe, katerim pristoji v drtičnem odseku aktivna volilna pravica. Ustna volitev in osebna oddaja izpolnjenih glasovnic pred c. kr. volilno komisijo se bode vršila v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu, Neuthor-gasse št. 57, I. nadstropje, v pondeljek, dne 11. decembra 1905, od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne, in od 3. ure popoldne do 7. ure zvečer, ob koji uri se glasovanje konča. — Mi smo opozorili že v zadnji številki naše slovenske trgovce in obrtnike, kaj imajo storiti.
— Savinjski Sokol. Ker je v zadnji številki »Domovine"' pomotoma izostal I. izkaz daril, poslanih našemu Sokolu, ga objavljamo danes: g. dr. Vladimir Ravnihar 20 K. g. dr. Fran Jur-
tela 5 K. g. notar Vinko Kolšek 5 K. gg. A. & B. Škaberne. Ljubljana 10 K, g. A. Kolenc, Celje 5 K. Vsem darovateljem se najprisrčneje. zahvaljujemo! Živeli nasledniki! Kot ustanovni fond so pa darovali: br. Ignacij Zavolovšek 100 K, br. Rudolf Pevec 50 K. br. Rado Tušak 20 K, br. Ivan Lipold 10 K. Tudi tem blagim darovalcem najprisrčnejša zahvala! Dal Bog, da najdejo veliko posnemalcev! Tudi na razdeljene „bloke" smo že prejeli lepe svote in sicer: gca. J. Rtissner-jeva iz Braslovč 12'40 K, g. Janko Košan 6'60 K in br. Pevec 48'50 K! Bog plati!
— Zahvala. Ob priliki smrti blagega nadučitelja g. Ivana Matko-ta v Rajhenburgu je poslal g. Srečko Exel, učitelj v Vojniku 10 K za ubožne učence tuk. ljudske šole namesto venca, ža kar se mu podpisani krajni šolski svet najtoplejše zahvaljuje.
Krajni šol. svet v Rajhenburgu. dne 3. decembra 1905.
M. Vutkovič, načelnik.
—	Sv. Krištof nad Laškim. Piše se nam: Kako slabo skrbe nekatere občine za svoje ceste, bodi Vam v primer občina Sv. Krištofa nad Laškim. Občinska cesta, ki vodi od Slatinške kapelice do Gerčerjeve njive, je v takšnem položaju, da mora vožnja po njej čeloma ponehati. Opozarjamo tem potom občino, naj skrbi drugače za svoje ceste, ker bi sicer morali izposlovati to sodnijskim potom.
—	Gornjigrad. Veličastno se je zvršil pogreb trgovca Božiča. Udeležila se ga je — lahko rečemo — cela gornja savinjska dolina. Zastopani so bili vsi stanovi, vsa različna društva, občinski zastop, — vse je izkazalo prerano umrlemu poslednjo čast in pokazalo, kako ga je čislalo in ljubilo. B. m. z. 1.!
Spodnja Poljskava. V sredo, dne 29. t. m. je na Spod. Poljskavi pogorelo Renčakovo gospodarsko poslopje. Zgorela je vsa krma. shranjeno orodje in en voz. Posestnica ni bila zavarovana. Kako je ogenj-* nastal, ni znano. V veliki nevarnosti je bila zraven stoječa hiša. Zahvaliti se je le spretni spodnjepoljskavski požarni brambi, da je prišla pravočasno in požar omejila.
—	Iz Slov. goric. Zavrelo je zadnj čas po naši Avstriji. Vse zahteva nove volilne pravice. Vse stranke se prjdno pripravljajo na splošno in enako volilno pravico; povsod se prirejajo shodi, da se ljudstvo o tej zadevi pouči. Le pri nas Slovencih se nič prav resno ne pripravlja na to važno politično spremembo. Po nekod so se sicer že priredili shodi, a pri nas v Slov. goricah v tem oziru vse lepo. juirno spava, posebno naša politična drnštva, ki ŠT laste neko vodstveno pravico, spijo spanje pravičnega. Kje so politična društva: šentlenartsko, jareninsko, ljutomersko in druga? S shodi na dan! Gospodje, ali res zato ne prirejate shodov za splošno in enako volilno pravico, ker so gibanje začeli prvi soc. demokratje ? No, potem klobuk dol pred takimi politiki! — Naše ljudstvo ob meji je treba dobro poučiti o novi volilni reformi,"sicer bomo, ko pride čas volitve, spet doživeli poraze, morda občutljivejše kot si gospodje predstavljajo. Posebno v mariborskem okraju je treba začasno začeti z resnim delom, z resnimi pripravami! Zatorej politična društva v Št, Lenartu, v Jarenini in drugod, na delo! Posnemajte druga društva, ki pridno prirejajo potrebne shode. Na jadikovati ob času kakega neljubega poraza, ampak pravočasno delati! Teh vrstic pa ne smatram kot ,.napad", ampak resen, pošten opomin.	Mladi rodoljub.
—	Umrla je v Ptuju 25. nov. t. 1. gospa Marija Fekonja, vdova bivšega zdravnika pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah in tašča g. Možina, naduč. v pok. v 93. letu. S tem se tudi popravlja notica v predzadnji številki, da je umrla gospa Možinova; rajna je bila njena mati.
—	Sv. Barbara v Halozah 29. novembra. Vinski sejem. Na vabilo obč. predstojnika Antona Korenjaka se je 27. novembra zbralo črez 40 vinogradnikov iz završke in barbarske fare. in sklenili so enoglasno prirediti vinski sejem, kateri se bode vršil v četrtek, dne 14. decembra t. 1. tukaj pri Sv. Barbari. Da se store vse potrebne priprave, se je izvolil odbor 14 mož. Na dan sejma bodo omenjeni itudi preskrbeli vsakemu kupcu brezplačen voz z eno uro oddaljene železniške postaje Možganjci in tudi nazaj, če le svoj prihod prej naznani tukajšnjemu občinskemu uradu. Obiskovalci sejma ne bodo toraj imeli ta dan nobenih stroškov razven tistih na železnici, če že na sejmu kaj kupijo ali ne. Še več! V prostrani dvorani bodo imeli posestniki svoje blago razstavljeno in na vsaki steklenici bode tudi napisana množina, cena in označen bode tudi vrh, od koder bode dotično vino. In če kupcu ne bi ugajalo, da ide sam pečatit, oziroma pretakat kupljeno vino, mu tudi to preskrbi odbor. Če upoštevamo te ugodnosti in naposled tudi to, da je zrastla letos tukaj izvrstna kapljica, da bodo cene nizke in da bode gotovo čez 100 vinogradnikov ponujalo do 3000 hI in več pristnega in okusnega vina — pokvarjen ali drugače slab pridelek bode od sejma izključen — se je nadejati mnogobrojne udeležbe. Sejem pa bode ugajal producentom, ker bodo tako hitreje svoje blago spečali in tudi kupcem, ker bodo imeli brez posebnih stroškov mnogo različnega, a zajamčeno pristnega vina na razpolago.
—	Velikanedelja. Občinska volitev veliko-nedeljska je po dolgem času konečno izpala v korist Slovencev. Izvoljen je predstojnikom gosp. Blaž Hržič, svetovalcem gg. Aifton Hržič in Gregor Kandrič, sami vrli in odločni kmetje, od katerih za gotovo pričakujemo, da se ne bodo dali ko-mandirati od tukajšnjih „Štajerčevih" pristašev. Pozdravljamo iz srca novega velikonedeljskega župana v nadi. da je ž njim nemčursko gospodarstvo za vselej strto. — Dela bode imel dosti, toda naj se ga ne ustraši na korist občini in slovenski stvari. To je bila doslej edina slovenska občina v celem ormoškem okraju, ki se je dala vladati po „Štajerčevem" receptu. — Tudi tokrat je težko šlo, toda šlo je — Drugokrat bodemo pomeli še ostanke nemčurske „Štajerčeve" stranke.
—	Dobrna pri Celju. Omika dobrnskih nemčurjev se je pokazala v novi luči. Občina Dobrna je dala napraviti nove samoslovenske krajevne table za posamezne okolice, kakor tudi svarilne table zoper naglo vožnjo in pokanje z bičem. Nemčurske neštudirane in napol študirane postopače pa slovenščina strašno bode v oči. Šli so torej, da bi tablo blizu toplice strgali s stebra. Pa kakor njihove duševne moči niso za nič, tako tudi telesne niso kaj prida. Tabla se je prvikrat obranila nemčurskega napada in skrivljena pričala je nekaj tednov o omiki spufanega dobrnskega nemčurstva. Pa potrkala je luna drugikrat na nemčurske možgane. Tabla je bila napadena z večjo silo, in nazadnje se je morala udati. Pretekli teden je bila strgana in ukradena s stebra. Ostal je samo košček in vsi, ki ga vidijo, strmijo nad nemčursko zdivjanostjo. Med občani se razširja misel, da naj občinski odbor pusti na tistem mestu postaviti spomenik nemčurskim barabam. Vsekakor bo potrebno, da se obesi na steber napis, ki bo oznanjeval celemu svetu slavni čin dobrnske nemškutarije. katera svojo nepopisno jezo izliva nad slovenskimi tablami. Z velikim zanimanjem pričakujemo, kedaj bosta začela Krepi in Blasl preiskovati to zadevo in zasledovati tatove in pospešitelje nemčurske omike.
—	Konjiški okrajni šolski svet je imenoval za prihodnjih 6 let .sledeče krajne šolske oglede: Št. Jernej: g. Jurše Vincenc, posest, v Ličenci; Čadram: g. Fr. Jonke ml., trgovec v Oplotnici; Št. Florijan: g. Ant. Weixler. nadoč. v Vitanju; Loče: g. Albert Pauscher, usnjar v Ločah; Konjice (slov. šola): g. dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah; Št. Jošt: g. Jože Borovnik. posest, na Kozjaku; Črešnice: g. Jože Pristovnik, posest, v Črešnicah; Kebelj: g. Anton Brumen. nadučitelj v Čadramljah; Kunigunda: g. Al. Mernik, posest, v Padeškem vrhu; Prihova: g. Jan. Goričan, posest, na Prelogah; Resnik: g. Al. Mernik, posest, v Padeškem vrhu; Zreče: g. Josip Presker, trgovec tam; Žiče: g. Fran Possek. graščak na Pogledu; Skomarje: g. Matko Žgajner. šol. vodja na Resniku; Spitalič: g. Juri Zidanšek, posest, tam; Stranice: g. Jan. Pirch. nadučitelj v Konjicah; Tepanje: g. Fr. Napotnik, pos. na Te-panjskem vrhu; Vitanje (slov. šola): g. Ant. Schln-dermann, logar tam.
—	Izpit učiteljske usposobljenosti so napravili v Mariboru za ljudske šole: Bobič Ferd., Sv. Marjeta na Dr. polju, From Alojzij, Kapela. GrOsslinger Dietmar, Puščava, Korže Janez, Slov. gradeč, Laurenčak Ferd., Loka pri Zidanem mostu, Lauter Marija, Št. Peter pri Mariboru, Pleško Marija, Sv. Duh v Hal., Pestevšek Rihard, Reka pri Hočah, Schmiedlechner Terezija, Sv. Marjeta na Dr. polju, Toplak Ivana, Sv. Barbara v Hal.. Dietner Ivan, Marenberg, Majcen Pavla, Legen. Goričan Marija, Pristova, Laurič Ladislava, Sv. Lenart pri Ormožu, Pinterič K 1, Sv. Miklavž pri Ormožu; za meščanske šole: veder Karel iz Št. Jurja ob juž. žel.
—	V Mariboru se ustanavlja zadruga „Dom ", registrovana delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo. Svoj sedež ima zadruga v Mariboru in razteza svoj delokrog po okrožju mariborskega okrožnega sodišča. Namen zadruge je, preskrbovati svojim članom lastne hiše potom letne amortizacije. Ta svoj namen dosega zadruga s tem, da 1. zida zadružnikom hiše po zadružnih pravilih na stroške zadruge, 2. zida hiše zadružnikom na njih lastne stroške, 3. pomaga zadružnikom posestva kupovati, 4. daje zadružnikom posojila. Zadruga more snovati tudi na svoje stroške vsa tista podjetja, ki stoje z stavbenim poslom v tesni zvezi, n. pr. opekarne, apnenice itd. Kolikor se da že sedaj presoditi, more podjetje postati pri dobrem vodstvu velike važnosti v narodno-političnem oziru; to pa ne toliko v Mariboru samem, pač pa osobito v Studencih pri Mariboru in v vseh ostalih mestih in trgih zadružnega delokroga.
—; Sv. Duh, okraj Gornjaradgona. Dne
19. oktobra t. 1. smo obhajali blagoslovljenje novega štirirazrednega šol. poslopja. V cerkvenem govoru je povdarjal g. župnik, da morajo tudi stariši podpirati delovanje učiteljev, ker le tam, kjer podpira šolo in učiteljstvo tudi domača hiša, je pričakovati od šolske mladine dobrih uspehov. V šoli se je spomnil v svojem govoru g. nadučitelj Sterniša tudi največjega dobrotnika šoli, umrlega g. Fr. Hrašovca, c kr. okr. sodnika v pokoju, kot nekdanjega učenca te šole, kateri je šoli poklonil mnogo lepih daril. Prečita tudi pismo,
s katerim c. kr. vodja okr. glavarstva v Ljutomeru kot predsednik okr. šol. sveta pozdravlja vse odbornike kraj. šol. sveta in vse pri svečanosti navzoče, ter izreče iskreno zahvalo za lepo cesarsko podobo, katero je ta gospod šoli podaril. Iskreno zahvaljuje v prvi vrsti šolskemu načelniku g. Janezu Vuk-u. kateri je previdno vodil stavbo ter žrtvoval vse svoje moči v prid zgradbe nove šole, v drugi vrsti pa zahvaljuje vsem šol. odbornikom, gg. obč. predstojnikom ter posameznim stavbnim podjetnikom in vsem. kateri so k tej stavbi kaj pripomogli in se ta dan svečanosti udeležile. Razloži tudi kroniko od začetka duhov-ške šole. Končno nastopi g. Ant. Lasbacher, nekdaj ubog duhovški učenec, sedaj srečen gospodar in posestnik velike trgovine v Seliščih. ter v spomin na svoje šolske dni v duhovski šoli nagovori otroke in obdari 22 dečkov in 22 deklic, skup 44 ubogih otrok z raznovrstno obleko. Veselje obdarovanih je bilo nepopisljivo. Blagemu dobrotniku pa krajni šol. svet in šol. vodstvo v imenu obdarovanih otrok za ta dar izrekata prisrčno zahvalo.
*
t—r V Domžalah na Gorenjskem, kjer imajo tirolski Nemci svoja industrijska podjetja, so pri občinskih volitvah propadli domačini in je prešla občina v nemškutarske roke.
—	Pred ljubljanskim porotnim sodiščem se je vršila te dni obravnava proti „madame L0wy", znani bivši imejiteljici nesramne hiše v Ljubljani, o kateri se je zaznalo, da je v neštetih slučajih na najpodlejši način izrabljala in izkoriščala dekleta v svoji hiši. Dokazalo se je pri obravnavi, da sta upravna oblast in deželna vlada dopuščala naravnost škandalozne razmere. Sodišče je obsodilo toženko na šestmesečni strogi zapor, na 2000 K denarne globe in, da se po prestani kazni izžene iz Avstrije.
—	Dne 3. deceinbx'a je minilo 105 let, kar se .je v prijazni Vrbi na Gorenjskem porodil največji slovenski pesnik France Prešeren.
—	II. jugoslovanske umetniške razstave v Sofiji se udeleže med drugimi tudi v Parizu živeči češki slikar Alfonz Mucha in velika ruska umetnika slikar I. Rjepin in kipar knez Tru-beckoj.
V Sarajevu je ustanovil te dni gosp.
prof. Matejič srbsko sokolsko društvo ,.Dušan Silni".
—	Za odrasle analfabete namerava več učiteljev v Kopru v Istri ustanoviti posebno večerno šolo. Izprosili so si že dovoljenje. (Analfa-betov imamo v Avstriji povprečno 35%. V Dalmaciji jih je 76%. v Bukovini 70%, v Galiciji 63%. na Primorskem 44%, na Kranjskem 34%, na Koroškem 31%' na Štajerskem 15% itd., naj-manje na Češkem in Moravskem — 5%.).
—	Srebrno poroko je praznoval dne 21. novembra t. 1. v Novem mestu na Dolenjskem g. dr. Karel Slane,
Dekliška trgovska akademija v Pragi se ustanovi z ministrskim dovoljenjem s prihodnjim šolskim letom. Ženski oddelki se uvedejo tudi na višji trgovski akademiji v Pragi. S temi novimi zavodi se odpre češkemu ženstvu nova pot v praktično življenje.
—	Vseslovanski sokolski zlet v Prago. Poročajo, da se vrši leta 1907. od 28. junija do 2. julija svečan zlet vseh slovanskih „Sokolov" v Prago.
—	^Rodoljubna železnica". Bolgarsko sobranje je sprejelo zakonski načrt za zgradbo železnice Radomer-Kjustendil do turške meje. Ker Bolgari dobro vedo. da bo ta železnica močno vplivala na razvoj macedonskega pokreta, ker bo zvezana direktno, s Skopljem. so ji nadeli ime rodoljubna želernica.
—	Bolgarska vlada je občeznano protina-rodna. v prvi vrsti njen knez-tujinec sam. Kako slabo pojmi ta vlada nalogo Jugoslovanstva na Balkanu, je pokazala zopet minole dni, ko je baš ob času, ko se je vršil v Belgradu jugoslovanski književniški in časnikarski kongres, dala slaviti zmago Bolgarov nad Srbi pri Slivnici. Kakor bi bila hotela pokazati, da je protivna sporazumu s Srbi, je proslavljala dan, ko se je pri Slivnici prelivala bratska kri. Namesto, da se stidi ves slovanski jug onih žalostnih dni, ko je pozdravljal, brat brata z morilnim zrnom, se priredi še slavnost v spomin tega žalostnega dne. Veselo pri tem je edino, da je bolgarska javnost, družba obsodila to dejanje.
—	„Narodni Listy" pišejo, naj bi se uvedla splošna in enaka volilna pravica na podlagi obče-valnega jezika. Avstrija je štela 1.1900 25,632.800 prebivalcev. Ako se pridrži dosedanje število poslancev. to je 425. pride eden poslanec na 60.300 prebivalcev. Ako bi se volilni reformi vzelo za temelj zadnje ljudsko štetje in občevalni jezik, bi se mandati med razne narodnosti sledeče razdelili: Češko; 65 Čehov in 39 Nemcev; Moravska: 28 Čehov in 12 Nemcev; Šlezija: 5 Nemcev,
3	Čehi in 3 Poljaki; Galicija: 66 Poljakov, 51 Malorusov in 4 Židje; Bukovina: 5 Rusov,
4	Romuni in 4 Židje; Nižje Avstrijsko: 45 Nemcev in 2 Čeha; Gorenje Avstrijsko: 13 Nemcev; Solno-graško: 3 Nemci;'Tirolsko: 8 Nemcev in 7 Lahov; Štajersko: 13 Nemcev in 7 Slovencev; Koroško:
4 Nemci in 2 Slovenca; Kranjsko: 8 Slovencev; Trst: 2 Laha; Gorica: 2 Slovenca in 1 Lah; Istra: 3 Hrvatje in 2 Laha; Dalmacija: 9 Hrvatov in Srbov; V tem slučaju bi Dilo v parlamentu 148 Nemcev, 98 Čehov, 69 Poljakov. 56 Rusov, 19 Slovencev, 12 Hrvatov in Srbov, 12 Lahov, in 4 Romuni. 9 milijonov Nemcev bi imelo 148 poslancev, 15% milijona Slovanov 254. 958.000 Romanov pa svojih 16 poslancev.
— Pred pariškim sodiščem se je vršila te dni obravnava proti nekemu Malattu in tovarišem, ki so obdolženi, da so za časa obiska španskega kralja Alfonza v Parizu hoteli ga ubiti z bombo. Obravnava razkriva gnile razmere, ki vladajo na Španskem. Bivši španski Vojni minister Estevanez je izjavil, da je vse Španske atentate minolih dob uprizorila policija; tudi za pariški atentat je poslala policija iz Barcelone bombe v Pariz. Priča Tarrida je pripovedoval, da se v španskih ječah jetniki hujše trpinčijo, kakor je to delala inkvizicija. Sam je bil priča, ko so jetnikom trgali nohte s prstov na rokah in nogah, da so jim izsilili izpoved. — Vsi obtoženci radi atentata so oproščeni. Občinstvo je burno pozdravljalo izid razprave.
—	Dramatično društvo v Trstu priredi v nedeljo, dne 10. decembra 1905 ob 8. uri zvečer v gledališčni dvorani „Nar. doma" v Trstu predstavo, pri kateri gostuje g. Anton Verovšek, režiser »Dramatičnega društva" v Ljubljani, in sicer prvikrat „Legijonarje".
—	češko dijaštvo je imelo dne 22. nov. shod, na katerem se je govorilo o pismu mažar-skega dijaštva češkemu iz srede oktobra in o pozivu, naj češko dijaštvo podpira Mažare v boju proti Avstriji. Češko dijaštvo je sklenilo poslati v odgovor, da ne more soglašati z mažarskim in sicer: 1. ker to ne protestira proti šovinistiškemu ravnanju koalicije; 2. ker je napram kolegom drugega mišljenja surovo in nedostojno in 3. ker je zoper splošno in enako volilno pravico, za katero se danes bori vsa Avstrija.
Društveno gibanje.
—	Bralno društvo v St. Ilju pri Velenju
ima svoje prihodnje mesečno poučno predavanje „0 volilni pravici" v nedeljo, dne 10. decembra po večernicah. Vsi člani društva, kakor tudi drugi Šentiljčani se vabijo, da se v velikem številu udeležijo tega zelo važnega predavanja. Bralno društvo se razven tega pripravlja za veliko veselico, katero priredi na dan sy. Štefana popoldan. Igrala se bode' popolnoma nova igra, katera se še ni nikjei na Slovenskem igrala, na vsporedu pa bodo še razn»- druge zabave. Vse natančneje se še boue poročalo.
—	Prostovoljna požarna bramba na Polzeli priredi v nedeljo, dne 17. t. m svoj redni občni zbor ob 3. uri popoldne v občinski pisarni na Polzeli. Spored: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Vpisovanje udov. 4. Volitev načelnika, odbornikov, blagajnika, tajnika in vseh šaržev ter njih namestnikov. Stari odborniki se po pravilih lahko zopet volijo. 5. Slučajnosti. Da bi prostovoljna požar, bramba častno ostala kot dosedaj, vljudno vabi redne kakor podporne ude k mnogobrojni udeležbi odbor.
—	Čitalnica v Konjicah. Letošnji redni občni zbor se vrši dne 8. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v Čitalnici. Vspored: 1. Pozdrav g. predsednika. 2. Letno poročilo tajnika. 3. Letno poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Volitev predsednika in 6 odbornikov. 6. Predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi
odbor.
—	Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj zboruje v četrtek, 7. decembra t. 1. ob pol 11. uri dopoldne v Franc" Jožefovi šoli v Ljutomeru s sledečim sporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo zastopnika o delovanju v okrajnem šolskem svetu. 4. Poročilo delegata o „Zavezi". 5. Predavanje. 6. Slučajnosti. K prav obilni udeležbi vabi Janko Karba, predsednik.
—	Cecilijino društvo za lavant. škofijo priredi dne 6. t. m. ob pol 6. uri zvečer v stolni cerkvi v Mariboru „Cecilijino slavnost".
—	Gradec. Vsled nepričakovanih vzrokov se slavnostno zborovanje akad. tehn. društva „Triglava" ni vršilo 2. decembra 1905,.temveč se vrši v četrtek, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v Kaubetovi restavraciji, Heinrichstr. 8.
Politični pregled.
— Državni zbor. 1. dec. Posl. Herold govori o vladni izjavi ter izjavlja, da stoji ves češki narod pripravljen za najbrezobzirnejši boj za splošno in enako volilno pravico. Zahteva, da upošteva vlada narodne manjšine ne samo tam, kjer so v manjšini Nemci, ampak tudi po-drugod. Protestira proti izjavi Gautscha, ki smatra deželne zbore upravnim organom. Ves češki narod si je svest, da je češki deželni zbor edino poklicani faktor, ki ima odločevati o usodi Češke. — Posl. Romanczuk (Malorus) izraža zadovoljstvo z vladno izjavo, ker bo splošna vol. pravica dala tudi Malorusom več pravic. — Posl. Hybeš (soc. dem.) napada Nemce, ki so proti splošni in enaki volilni
pravici. — Posl. Baxa (rad. Čeh) se odločno izjavlja proti nameri, da bi se pri ureditvi vol. okrožij oziralo v prvi vrsti na predpravice Nemcev. — 4. dec. Predložene so zahteve sodišč za izročitev posl. Fresla radi_ razžaljenja Veličanstva in vele-izdaje ter posl. Žitnika radi razžaljenja časti. — Posl. Kubik (poljski demokrat) govori za splošno volilno pravico, za katero je vse poljsko ljudstvo. Samo poljska žlahta, ki zatira ljudstvo in ga izsesava, je proti reformi, ker ve, da je njena slava pri koncu. Poljska žlahta je umorila vsako svobodno misel ljudske duše. — Posl. Šuklje (Slovenec) povdarja, da je baš debata v gosposki zbornici dokazala, kako potrebna je reforma parlamenta. Zahteva po splošni volilni pravici je zahteva vseh avstrijskih narodov. Povdarja. da bo novi parlament vedno rad dovoljeval državne potrebščine, če bodo te ljudske potrebščine. Slovenci nismo voljni, da se nas smatra še dalje manjvrednim elementom in bodo vsakemu zapostavljanju pri volilni reformi se krepko ustavili. — Posl. Dzieduszycki (Poljak) govori v smislu poljske žlahte, ki je zoper volilno reformo. — Prihodnja seja danes.
—	Gosposka zbornica je dne 2. t. m. postavila Gautscha na zatožno klop, češ, da je zatajil svoja načela, ko se je izrekel za splošno in enako volilno pravico. V puhlih, nelogičnih svojih govorih so razni grofi in knezi a la Thun, Auersperg. Pininski. Schwarzenberg, SchOnborn in drugi očitali vladi, da se je ustrašila ulice, da pripravlja s svojim korakom revolucijo itd. Videlo se je, kako težko se gospodje poslavljajo od svojih privilegijev. Gautsch se pa ni ustrašil groženj, ampak je mirno in krepko izjavil, da se ne ustraši nobenih ovir in težav. Njegovo stališče je: nazaj ne grem, z volilno pravico ali zmagam ali padem. To je bila enkrat moška beseda, kakoršnih nismo vajeni od ministrskih predsednikov pred visoko gospodo v gosposki zbornici. — Mi pa pristavljamo: Morda, da Gautsch z volilno reformo zmaga, morda da pade. Eno je gotovo: Volilna pravica ostane na dnevnem redu.
—	Ogrska soeijalistična stranka je sklenila za dan 19. t. m., povodom otvoritve državnega zbora ogrskega, generalni štrajk, ako se vse stranke ne izjavijo za splošno in enako volilno pravico.
—	V Brnu so bile minolo soboto občinske volitve v IV. vol. kuriji. Stali so si nasproti na eni strani Nemci in nemški socijalni demokratje (kompromis), na drugi strani češki socijalni demokratje. Zmagali so prvi s 4 nemško-nacijonalnimi in 5 nemško - soeijalnodemokratičnimi kandidati. Menda prvikrat, da sta si stali nemška in češka soeijalistična stranka v volilnem boju nasproti.
—	V Belemgradu sta se dne 4. t. m. sešla srbski kralj Peter in bolgarski knez Ferdinand. Sestanku se z ozirom na obstoječe razmere na Balkanu pripisuje velika važnost.
—	Ministrstvu Balfour na Angleškem so dnevi šteti. Naslednje ga najbrže Campbell-Banner-man.
—	Guverner otoka Mitilene, Ali-Galib paša. • je protestiral, da je združeno brodovje velesil zasedlo carinski in brzojavni urad.
—	Sultan se udaja. Kakor javljajo razne vesti, je sultan izjavil, da sprejme finančno kontrolo Macedonije po spremembi nekaterih pogojev. Poveljnik združenega brodovja velevlasti kontre-admiral Ripper je izjavil, da zasede brodovje še otoka Lemnos in Imbros, če se sultan v polnem obsegu ne uda.
—	V Črni Gori so se vršile dne 27. nov. prve volitve v državno zbornico na podlagi splošne in enake volilne pravice. Izvoljenih je 61 poslancev. Politične stranke se še niso osnovale.
Našemu upravništvu je vposlal g. cand. iur. Otmar Golob od Sv. Marjete na D. p. pri kegljanju na .dobitke" nabrano svoto 3 K za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Loterijske številke.
Gradec, dne 2. decembra 1905: 45, 75, 35, 78, 36. Dunaj, „	„ „ 35, 90, 78, 79, 68.
Zahvala.
Za vse izraženo sočutje in sožalje povodom bolezni in smrti našega nepozabnega soproga ozir. očeta, gospoda
Ivana Matko
naduč. v Rajhenburgu in častnega občana imen. trga
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo na grobišče izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem; posebej pa se zahvaljujemo č. domačemu učiteljstvu in častiti duhovščini za izkazano požrtvovalnost in prijaznost, slav, pevskemu zboru za krasni žalostinki. g. Jos. Brinarju za krasno nagrobnico. zastopništvu občinskega odbora z gospodom županom na čelu, g. okrajnemu glavarju iz Brežic, g. šolskemu nadzorniku, gg. učiteljem in gg. učiteljicam, slednjič tudi požarni brambi iz Rajhenburga za častno spremstvo. Bodi tudi vsem srčna zahvala za krasne darovane vence.
Rodbina I. Matkova in L. Konečnikova.
Zahvala.
(611)- 1
Za tolažbo in mnogobrojne dokaze srčnega čntja povodom bolezni in ob smrti našega predragega
JaKoba Božiča
nadalje za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku, posebno pa še prečasti-temu g. dekanu za obisk v bolezni, slavni ,.Trgovski zadrugi', ,.občini trg Gornji grad ', „Pevskemu društvu", „Savinjski podružnici Slov. plan. društva"', „Požarni brarnbi". g. N. Zanier in g. Ivanu Privšek v Št. Pavlu za prelepe vence, slavnemu ,:Pevskemu društvu" za krasno petje ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izreka najiskrenejšo zahvalo
žalujoča rodbina.
V Gornjem gradn, dne 30 nov. 1905.
>TnTnTnTnTnTnTnInTnTnInTnTnTnTnTfXX Še dobro ohranjen
koles I
v prego za enega ali dva konja se takoj pod ugodno ceno proda. — Več se izve pri
Julij Schmidtu, trgovcu na Pilštanju.

Jfaprodaj imam
štacunsko opravo, štalaže, pudelne, in vage v dveh prodajalnah na Sv. Petra nasipu v Ljubljani in v Spodnji Šiški pri Ljubljani ter eno krasno pisalno mizo; istotako prodam žganje in špirit v sodih.
Oglasiti se je pri podpisanem ali pa dne 8. in 9. t. m. v Spodnji Šiški. (612) i
LUKA SENICA, trgovec Podgorje pri Sevnici.
Proda se
hiša s stolarno tik nove elektrarne na okrajni cesti v Poljčanah blizo železniške postaje.
Natančnejša pojasnila glede cene in plačilnih pogojev daje Posojilnica v Slov. Bistrici.
104-16
(511/b)
me pred ognjem
m
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let
S.Berger
Dunaj, I. Wipplingerstrasse 2B.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih dragih posojilnicah in hranilnicah v :: vseh slovenskih pokrajinah. :: ::
Mala srebrna damska urica »H3
do železnice. Pošten najditelj naj jo isrofi v gostilni pri „divjem možu" soba št. 4.. [I. nadstr. proti primerni nagradi.
Kupujte narodni kolek!
(608) 3—1
Mladega
sprejme
IVAN MEKE v Hrastniku.
(511/a) 104—16 Priprave za valjanje perila (valjarje), - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše konstrukcije daje = tvrdka =
Dunaj, I ■ Wipplingerstrasse 29.
l < Jlustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto

Mlekarji in mlekarske zadruge, pozor!
Dne 11. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne razprodajalo se bode v hiši župana g. V. Južna na javni dražbi vse mlekarsko orodje tukajšnje razdražene mlekarske zadruge. Po dogovoru se proda isto v celoti tudi pod roko.
Sv. Jurij ob Taboru, dne I. decembra 1905.
Lud. Plavšak, likvidator.
(607) l

Kdor ima hlode (okrogelj les), jih lahko nemudoma proda po sledečih cenah: Smrekove hlode 4 metre dolgosti in ocl 28 cm debelosti naprej, kubični čevelj. 30 krajcarjev.
28
28
Jelkove ., 4 „ „ Borove ., 4 „ ., „ Bukove „ 4 „ „ „ „ 28 ., Hrastove hlode od 2 metra dolg. napr. in ., 28 .. Hrastove frize (deščice) na kvadratni meter
28 26 25 52 98
vse postavljeno na kolodvor v Ljubljano.
Odpošiljatve in ponudbe nasloviti je na:
Parno žago in toVarno parHctoV V Ijntljani
Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47.
Mm bsachts die Fabrikmarke.
Ofeljmasclpen
Singer Co. Nahmaschinen Act.Ges.
Najprimernejša darila za godoVe,
, birmo itd. so =
Stajnjrti
šivalni stroji
za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste.
Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v Šivanju in vseh načinih == modernega in umetnega vezenja =
Singepjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah
odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delniška drnžba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -71
Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko.