Delo stanovanjske skupnosti \ prejšnji števllki smo obljubili prikazati problematiko, ki lare delovne ljudi in občane naše občine in poiskusiti nakazati reše-vanje te problematike. POTREBE PO STANOVANJIH Mnogo občanov in delovnih Ijudi se dnevno obrača na na-šo skupnost. z željo, da jim pomagamo rešiti njihove sta-novanjske probleme. Tako nas čaka naloga, da prenovimo pravilnik o dode-ljevanju stanovanj, zgrajenih iz sredstev, združenih za druž-beno pomoč. To nalogo pa bo-mo v sklopu drugih nalog sta-novanjske skupnosti lahko us-pešno izpolnlli, če bomo bo-lje opredelili vlogo in namen te oblike družbene pomoči in če jo bomo vgradili kot se-stavni del v celoten kompleks reševanja stanovanjskih vpra-šanj, tako iz sredstev organi-zacij združenega dela, sred-stev, združenih v stanovanjski skupnosti, kot iz vseh drugih sredstev. V samoupravnenj sporazumu oustanovitvi samoupravne sta-novanjske skupnosti imamo to-le določilo: »Stanovanjska skupnost daje pobudo in pred-loge za sklepanje samouprav-nega sporazuma o merilih' za oddajanje najemmh stanovanj, da se zagotovi enakopravnejši ' položaj pričakovalcev stano-vanja.« Naša šamoupravna stano-vanjska skupnost je ostalira občinskim in mestni skupnosti predlagala, da se lotijo priprav za izdelavo tega samoupravhe-ga sporazuma, ki naj zagotovi enakopravnejši položaj priča-kovaKjev stanovanj. V tem spo-. razumu bomo izoblikovali med vsemi stanodajalci, od katerih je stanovanjska skupnost eden najpomembnejših, usklajen si-stem dodeljevanja stanovanj in stanovanjskih kreditov. Trenutno smo na tem pod-ročju skupno z ostalimi občin-skimi in mestno stanovanjsko skupnostjo že napravili korak naprej in to z razpisom nate-Čaja o kreditiranju stanovanj-ske gradnje, ki je bil objav-ljen 12. aprila in se je končal 12. maja letos. Zanimanje de-lovnih in drugih organizacij ter občanov za najem kredita je bilo zelo veliko. Mestna samoupravna stano-vanjska skupnost pa priprav-lja v dogovoru z vsemi občin-skimi skupnostmi razpis za pridobitev stanovanj iz sred- stev solidarnostnega sklada. Ta razpis bo pripravljen še pred letnimi dopusti. STANARINE IN DELITEV STANARIN Zakon o stanarinah določa delitev stanarin na naslednje elemente: anaortizacijo, revita-lizacijo, investicijsko vzdrževa-nje, tekoče vzdrževanje in up-ravljanje. Amortizacija je do-ločena na odstotek vrednosti hiše oziroma 28,5 odstotka ob-stoječe stanarine. Stanarina v letu 1975 kljub pfedlaganemu zvišanju ostaja še vedno da-leč pod ravnijo stroškovne sta-narine Zaradi tega tudi naš pro-gram investicijsko vzdrževal-nih del ne bo mogel zajeti vseh ugotovljenih potreb po in-vesticijskem vzdrževanju, tem-več bo vseboval le tista dela, ki so za zagotovitev normal-nega delovanja naprav v hišah, predvsem pa za zagotovitev varnosti stanovalcev in zaščito zgradb, nujno potrebna. Zara-di tega menimo, da bi pri ob-stoječem nivoju stanarin in obsegu potreb po investicij-skem vzdrževanju ne bi bilo smiselno izločati sredstev za revitalizacijo, kot^element sta-narine. Zelo pomembno pa je, da so zagotovljena sredstva, ki tvorijo materialno bazo za de-lo zborov stanovalcev in nji-hovih izvršilnih organov — hišnih svetov. Samouprava v stanovanjskih hišah sloni na materialni bazi, ki jo predstav-Ijajo sredstva za tekoče vzdr-ževanje in sredstva obratova-nja hiš. V preteklih letih so bila sredstva za tekoče vzdr-ževanje določena z odlokom o minimalnih tehničnih normati-vih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbe-ni lastnini. Sredstva za tekoče vzdrževanje so bila določena v višini 15—27 odstotkov sta-narine, odvisno od starosti hi-še. Hiše so bile razporejene v sedem starostnih razredov, in sicer: do 3 let, 4—20 let, 21—40 let> 41—60 let, 61—80 let, 81—100 let in nad 100 let. Za hiše, stare do 3 leta, je znašal odstotek za tekoče vzdr-ževanje 15 odstotkov od stana-rine, za vsak nadaljnji starost- ni razred pa se je odstotek zvišal za dva tako, da so ime-le hiše, ki so bile stare nad 100 let, 27 odstotkov sredstev od stanarine za tekoče vzdr-ževanje. Navedeni odstotki stanarine za tekoče vzdrževanje so od leta 1969 v masi še pokrivali celotne stroške tekočega vzdr-ževanja. Po letu 1970 pa je iz leta v leto nastajal vse večji primanjkljaj. V drugem pol-letju leta 1974 so bila sred- tudi v tem, da ni bila upošte-vana tehnična opremljenost zgradb. Upoštevajoč dosedanje iz-kušnje in da bi zagotovili traj-no materialno osnovo hišnim svetom, smo predVagali na naši 2. skupščini, da za potrebe te-kočega vzdrževanja namenimo • povprečno 23 odstotkov seda-nje stanarine. Delitev na po-samezne hiše pa bi bila izvr-šena na podlagi starosti in teh-nične opremljenosti hiš, razpon leto. Ce je ostanek velik, lah-ko zbor stanovalcev prihodnje leto zniža višino mesečnih pri-spevkov. Tak hišni švet mora iz obratovalnih stroškov tudi sam izplačevati osebne dohod-ke delavcem, ki delajo pri ob-ratovanju hiše (izšlo bo po sebno navodilo). Zbor stanovalcev lahko pre-pusti stanovanjskemu podjet-ju delno ali v celoti pobiranje prispevkov za kritje obrato-valnih stroškov. Tudi v tem primeru mora zbOr stanoval-cev sprejeti finančni načrt teh sredstev in o delu, ki ga bo pobiral, sam voditi knjigovod-siko evidenco. V takem prime-ru bo za plačila računov od- stva tekočega vzdrževanja raz-bremenjena z uvedbo obrato-valnih stroškov, katere plaču-jejo stanovalci mimo stanari-ne. Obratovalni stroški pr-ed-stavljajo nekaj manj kot po-lovico dosedanjih sredstev za tekoče vzdrževanje. Slabost do-sedanje razporeditve sredstev za tekoče vzdrževanje je bila pa bi znašal od 20 do 27 od-stotkov od stanarine. Glede na navedeno in ob dejstvu, da pri vseh zgradbah nastopajo fiksrii stroški za amortizacijo, prispevek za za-klonišča, zakonske in pogod-bene obveznosti in zavarova-nje, smo predlagali naslednjo delitev stanarine: — amortizacija — tekoče vzdrževanje — investicijsko vzdrževanje — upravljanje in zakonske ter pogodbene obveznosti skupaj 28,5 % (20—27,0%) 23 % 27 % 21 % 100 % Predlagali smo tudi, da ce-lotna sredstva, zbrana na pod-lagi 25-odstotnega zvišanja sta-narine, namenimo za investi-cijsko vzdrževanje, s tem da 50 odstotkov teh sredstev na-menimo hišnim svetom za in-vesticijsko vzdrževanje, preos-talih 50 pa združimo za pre-livanje v okviru samoupravne stanavanjske skupnosti za in-vesticijsko vzdrževanje. OBRATOVALNI STROŠKI Obratovalni stroški niso del stanarine, pač pa jih stanoval-ci od lanskega septembra pla-čujemo posebej. Za kakšne na-mene se smejo uporabiti sred-stva za kritje obratovalnih stroškov, je predpisano z odlo-kom Glavna zančilnost sredstev za kritje obratovalnih stroškov je v tem, da višino teh sred-stev določamo stanovalci sami glede ha dejanske potrebe. Zbor stanovalcev mora v za-četku leta sprejeti finančni na-črt teh sredstev, iz katerega mora biti razvidno, koliko de-narja bi hiše potrebovale za kritje obratovalnih stroškov. Ta znesek se potean razdeli med stanovalce po načelu, da je vsak kvadratni meter neto sta-novanjske površine enako obre-menjen. Stanovalci plačujemo pri-spevke za kritje obratovalnih stroškov v enakih mesečnih ob-rokih. Zbor stanovalcev se lah-ko odloči, da bo hišni svet te prispevke pobiral sam in jih-nalagal na svoj žiro račun ozi-roma bančno knjižico. O njih mora voditi enostavno knjigo-vodstvo (knjiga dohodkov in izdatkov> in ob koncu leta na-praviti zaključnl račun. Sred-stva, ki ostanejo neporablje-na, se prenesejo v naslednje redbodajalec hišni svet, sta-navanjsko podjetje pa servis-na služba. Mnenja smo, da naj hišni sveti sami pobirajo prispevke za obratovalne stroške, stano-vanjskemu podjetju pa prepu-stijo le del za kritje bruto osebnih dohodkov z zakonski-mi in pogodbenimi obveznost-mi ter skladi v hiši zaposlene-ga osebja. HIŠNI SVETI Za delo hišnih svetov je pri-pravljen osnutek napotil, ki pojasnjuje, kaj predstavljajo posamezni elementi stanarine, čemu so namenjeni in kdo z njimi razpolaga. V tem osnut-ku je tudi nakazano finančno poslovanje hišnih svetov. Ta osnutek si bcano prizadevali objaviti v naslednji številikj. Od sekretariata za finance in centrale SDK imamo zagotovi-lo, da bodo v drugi polovid leta izšla navodila o finančnem poslovanju vseh negospodar-skih organizacij, torej tudl hiš-nih svetov. Dotlej pa lahko imajo" hišni sveti svoja sred-stva na žiro računu ali banč-ni knjižici in morajo o njih voditi enostavno knjigovod-stvo, lahko pa imajo svoja sredstva na našem zbirnem ra-čumu in opravljajo svaje fi-nančne posle prek stanovanj-skega podjetja. Prihodnjič nekaj o združe-nem stanovanjskem podjetju Staninvest in organizaciji tega podjetja za reševanje nalog na stanovanjskem področju.