Kam jadramo? Pot nizdol v sužnost nam kaže Frandja. Resnica je sicer, da imajo Francozi največ kapitalov, a ravno tako je res, da ima Francija kot država največ dolgov. Njen državni dolg znaša danes okroglo 40 miljard frankov. Obresti so sicer na Francoskem majhne, vendar bodo plačali na leto okrog 1500 milijonov frankov.. — Za vojsko in mornarico bodo izdali letos okrog 1200 milijonov. Oboje skupaj pa znesei 2700 milijonov frankov. — Francoski budget bo imel v izdatkih okrog 3500 milijonov frankov. Ako odštejemo odi te vsotc onih 2700 milj. nam ostane šc 800 milijonov frankov za vse druge dr-i žavnc potrebe. V teh 800 milijonih so plače uradniške in pokojnine, ki vza-. mejo gotovo večjo polovico zase. Koli-i ko pride torej za kulturne namene?, Malo, prav malo, niti ena desetina vseh izdatkov. To razmerje postaja pa leto za le-t tom bolj neugodno, ker se stroški zaJ obresti in vojaška bremcna bitreje množe kot pa rastejo državni dohodki« Zato smemo sklepati, da kmalu pride čas, ko bodo v francoskcm budgetu le ,še trojne vrstc stroški, obresti, vojska, uradništvo. Leta 1920. bo izglcdal francoski budget v stroških nekako takole. Vseli stroškov 4.000 mil. frank. — Za obresti dolga 2.000 mil. fr. za vojsko in mor-< narico 1.500 mil. fr. za upravo 500 miU frankov, to je skupaj 4.000 mil. frank^ To se pravi: polovica vseh dohod-* kov se porabi za obresti državnega do-i lga. Druga polovica pa za vojsko ini uradništvo, ki imata nalogo to gospo-* darstvo braniti in vzdrževati. Pri tej stopnji pa se razvoj nizdol ne bo ustavil, ampak pojde dalje. —* Viri državnih dohodkov bodo usahnili, ako jih vlada iz državnih dohodkov ne goji in varuje. Davki bodo postajali vedno težji in neizterljivi, dolgovi div žavni in njih obrestovanje bo vedno ra-i stlo. Da se vzdrži ravnotežje v budgetu> bo treba začeti varčevati in sicer najn prcj pri vojski in mornarici. Vsled tei ga bo moč in veljava države v medna-: rodni tekmi padala. Ko pri vojski ne bo mogoče nič več pristriči, pridejo na. vrsto uradniške plače in penzijoni, ki se jim deloma zmanjšajo ali neredno izplačujejo, kakor se n. pr. že godi v Turčiji. To pojde tako dolgo naprej, da se bo nekega dne državna ura ustavila, potem pride — konec.