GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 26. AVGUSTA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 66 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA HRASTNIK 443. Na podlagi 3. točke 26. člena sta« tula občine Hrastnik in 39. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 52/59) je občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 7. aprila 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Hrastnik za leto 1960 1. člen Proračun občine Hrastnik za leto 1960 g posebnimi prilogami obsega: l. Občinski proračun z dohodki v znesku 162,979.000 din * izdatki v znesku 158,400.000 din z dohodki, ki so v letu 1960 blokirani 4,579.000 din 2. Finančne načrte proračunskih skladoo z razpoložljivimi do- -hodki v znesku 10,995.000 din £ izdatki v znesku 10,995.000 diu 2. člen .Vse nove nastavitve pri občin-‘kih organih, za katere v njihovih predračunih niso predvideai krediti, so morejo izvršiti le na predlog pristojnega sveta po pritrditvi sveta za družbeni plan in finance, ki tudi odobrava potrebna sredstva. 3. člen Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora sc pooblašča, da odobrava izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine zneska lOO.OOp dinarjev proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 4. člen V primeru- neenakomernega dotoka proračunskih sredstev sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 30,000.000 dinarjev. 5. člen Ta odlok velja od dneva objavo v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 03/8-31-27/8-60. Hrastnik, dne 7. aprila 1960. Predsednik . občinskega ljudskega odbora: Stanko Brečko 1. r. le- skih uspehov preteklih let se predvideva v letu 1960 nadaljnji porast vsestranske gospodarske aktivnosti v hrastniški občini. Družbeni plan za leto 1960 določa v cilju čim uspešnejšega razvoja gospodarstva naslednje naloge: 1. Proizvodnja v vseh panogah ospodarstva se mora povečati tako, a se bo narodni dohodek v letu 1960 dvignil za 7 •/» v primerjavi z letom 1959. 2. Predvideno povečanje proizvodnje bo možno doseči predvsem s povečanjem delovne storilnosti v vseh panogah gospodarstva, posebno pa v gradbeništvu, obrti in kmetijstvu. V vseh gospodarskih organizacijah naj sc izpopolni in razširi sistem nagrajevanja po učinku. Višina osebnih dohodkov posameznika mora biti izključno odvisna od njegove delovne storilnosti. Veliko pozornost morajo gospodarske organizacije posvetiti tudi boljši organizaciji dela. Z uvajanjem novih ekonomskih enot sc bo del delovne sile sprostil, s katero bodo lahko gospodarske organizacije izpopolnile nova delovna mesta. Nova delovna sila naj sc zapo- sluje predvsem v gradbeništvu, kmetijstvu in komunalni dejavnosti. 3. Osebna potrošnja in družbeni standard se bosta večala sorazmerno s povečanjem proizvodnje. Velika pozornost se bo posvetila predvsem stanovanjski izgradnji, gradnji šol in zdravstveni službi. Za dvig osebne potrošnje pa je potrebno intenzivneje izpopolnjevati trgovsko mrežo; gostinska podjetja in gostišča morajo povečati družbeno prehrano in kakovost ostalih gostinskih uslug. Prav tako mora obrt dvigniti kvaliteto svojih storitev in povečati svojo dejavnost, da bo lahko" zadostila velikim potrebam v letu 1960. 4. Veliko investicijska dejavnost v letu 1959 v osnovna sredstva industrije se bo v letu 1960 še povečala, vendar pa se v tem letu še ne more pričakovati večjega uspeha od teh vlaganj. Ostale investicije se bodo predvsem usmerjalo v trgovino, kmetijstvo in obrt. 5. V protačunski potrošnji naj so omejujejo izdatki za administracijo, aa bi se lahko več sredstev sprostilo za negospodarske investicije, to je za gradnjo ceste skozi Hrastnik. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE HRASTNIK ZA LETO 1960 PO DELIH Dohodki 1. del — Skupni dohodki 142,349.000 din 2. del — Posebni dohodki 19,730.000 din 3. del — Dohodki državnih organov 700.000 din 4. del — Ostali dohodki 200.000 din Skupaj 162,979.000 din + Izdatki 1. del — Prosveta in kultura 60.775.000 din 2. del — Socialno skrbstvo 18,608.000 din 3. del — Zdravstvena zaščita 10,026.000 din 3. del — Državna uprava 33,608.000 din 6- del — Komunalna dejavnost 8,806.000 din 7. del — Negospodarske investicijo 1,300.000 din 8. del — Dotacije 14,120.000 din 9- del — Obveznosti iz posojil in garancije 4,190.000 din del — Proračunska rezerva 6,967.000 din V letu 1960 blokirani del dohodkov 4,579.000 din Skupaj 162.979.000 din 444. Podlagi 1. odstavka 4. člena otia o pristojnosti občinskih in ViL ,niU ljudskih odborov in irjiho-v z 0rS«nov (Ur. list FLRJ št. 52/57) b,,nVc!*‘ z določbami zveznega druž-pr ReFa Plana za leto 1960 (Ur. list [U 1 52/59), družbenega plana Us '0VCn'je *a leto 1960 (Ur. list •km-8*'. tu družbenega plana Hi c J® Ljubljana za leto 1960 (Glasbo r s/.20/60) je občinski ljudski od-zborn ■stn*k na seji občinskega drn, y ln na seji zbora proizvajalcev ■ aprila 1960 sprejel občine Hrastnik za kito 1960 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 I. poglavje' Osnovne smernice iti naloge družbenega plana za leto 1960 Smernice in naloge za gospodarski razvoj občine Hrastnik v letu 1960 izhajajo iz smernic, postavljenih v zveznem, republiškem in okrajnem družbenem planu. Na podlagi doseženih gospodar- il. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Z ozirom na predvideni porast obsega proizvodnje in storitev, se v letu 1960 računa na naslednji porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: IMS V 000 din Tekoče cene 1959 1960 Indeksi 1959 1960 Družbeni bruto proizvod 6,979.485 7A225K 7,894.148 1958 106,3 1959 106,5 Narodni dohodek 3,117.755 5,365.059 3,580.155 108,0 106,5 Po posameznih panogah bo družbeni bruto proizvod predvidoma po- tastcl v naslednjem obsegu: 1958 V 000 din Tekoče cene 1959 1960 Indeksi 1959 1960 Celotno gospodarstvo 6,979.485 7,422.556 7,894.148 1958 106,3 1959 106,5 Industrija 5,789.276 5,984.046 6,320.000 103,3 105,5 Kmetijstvo 416.972 446.160 499.699 107,0 112,0 Gradbeništvo 138.300 299.000 380.000 216,0 127,0 Promet 18.766 20.179 21.390 107,0 106,0 Gostinstvo 163.360 167.6(2 174.497 103,0 104,0 Obrt 114.589 111.982 153.000 97,5 137.0 Komunala 253.891 285.118 222.000 112,0 78,0 Kmetijske zadruge 19.587 20.112 25.240 102,7 126,0 Kolikor bodo investicijska vlaganja že v letu 1960 dala večje rezultate, se bo celotni dohodek lahko povečal* nad predvidevanji družbenega plana. III. poglavje Investicije V letošnjem letu sc predvideva reccjšnja investicijska dejavnost, uzpoložljiva sredstva občinskih skladov bodo predvsem namenjena tistim gospodarskim panogam, ki neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda prebivalstva. Industrijska podjetja bodo svoja razpoložljiva sredstva vlagala v rekonstrukcijo svojih obratov. Ker jo oprema industrije že zelo zastarela, je nujno rekonstruirati skoraj vso industrijo. Steklarna Hrastnik bo v letošnjem letu predvidoma vložila 200,5 milijonov dinarjev za nadaljevanje druge faze rekonstrukcije. Tudi povečanje proračunske p o* državljanov. Na področju komunalne dejavnosti bo letos storjen znaten korat danem mostu se bo letos izvršila de- naprej. Dograjen bo večji del cest« v Hrastniku, cesta skozi Radeče, znatno več sredstev na je predvi- sredstev za investicije v industriji. Razpoložljiva sredstva se bodo uporabila: za kreditiranje v obratna sredstva 6,125.000 din; ( za investicije v osnovna sredstva: — v kmetijstvu 3,703.000 din; — v trgovini 12,700.000 din; — v obrti 1,964.000 din. denih cest. Nadaljevalo se bo sredstev pa je predvl' vzdrževanje občinskih: z regulacij0 Kemična tovarna pa bo pričela s po rekonstrukciji odpirala nova de- Vsa stanovanjska izgradnja naj ... prvo fazo rekonstrukcije in bo v le- lovna mesta, naj že sedaj usposab- se letos strogo vrši po urbanističnih stavke za preventivne ukrepe pomč- tošnjem letu porabila 417 milijonov liajo delovno silo. Večja sredstva načrtih. Urbanistični načrti naj se ni izboljšanje zdravstvenega stanj1 dinarjev, prav tako se bo rekon- sldada za kadre bodo omogočila 1 izdelajo tudi za ostale splošne grad- struiral obrat Cementarne Trbovlje večjim podjetjem, da ustanavljajo nje za vse centre občine, v Zidanem mostu kot tudi Papirnica centre za izobraževanje in priuče- Dograditev šole v Logu in v Zi-Radeče, kolikor bo uspela dobiti po- vanje delavcev; danem mostu se bo letos izvršila de- trebne kredite. — posredovalnica za delo naj ne lomu iz lastnih sredstev, v večji Iz občinskega investicijskega usmerja novo delovno silo v gospo- meri pa z najetim kreditom iz sklada ni možno oddeliti niknkih darske organizacije, ki so že do- okrajnih sredstev. segle določeno število zaposlenih. Za šolo Radeče se bodo dokonč-razen visokokvalificiranih delavcev, no pripravili načrti, morebitna sred-absolventov industrijskih šol in in- stva pa nakazala n; validov; gradbenega odbora. — nova delovna sila naj se za- Pristopilo se bo k reševanju no-posluje predvsem v gradbeništvu, vogradnje oziroma adaptacije ob- kmetijstvu in komunalni dejavnosti, stoječe šole v Vrhovem. Posredovalnica za delo naj usmerja Na področju zdravstva se pred-predvsem tako delovno silo, ki izhn- videva znatno izboljšanje pogojev _______ ___ ja iz naravnega prirastka prebival- za zdravljenje, predvsem zaradi Občinski stanovanjski sklad se stva in nima drugih dohodkov; rednega zdravstvenega zavarovanja --------------------------------- __ bo uporabil za zidanje stanovanj- — ženska delovna sila naj se kmečkega prebivalstva. Pristopilo selij je v proračunu predvidena več' skih hiš v znesku 160,092.000 din, za usmerja na primerna delovna mesta; se bo tudi k začetni gradnji cen- ja vsota kakor v letu 1959. komunalno dejavnost pa v znesku — prav tako naj se zaposlujejo tralnega zdravstvenega doma v 16,000.000 din. invalidi na zanje primernih delov- Hrastniku. Vprašanje ambulante za Razpoložljivo sredstva občinske- nih mestih; kemične in steklarske delavce naj ga cestnega sklada se bodo upo- — industrijska podjetja naj ne -rešita ti dve gospodarski organiza-rnbila: zaposlujejo delavcev, ki prehajajo ciji skupno. iz podjetja v podjetje, ampak naj se stva pa nakazala na poseben račun potokov Boben, Brnica in Sopota- V zgornjem delu Hrastnika se b° izvršila večja rekonstrukcija vodo- voda, v Radečah pa vzporedno 1 gradnjo ceste tudi kanalizacija. . Na splošno se bo izboljšala tudi cestna razsvetljava v Radečah, os Dolu in v Hrastniku. Tudi za olepševanje večjih na' Letos bo nabavljen tudi škropil' ni avto za ceste, vse potrebno pa b° treba pripraviti za začetek urejevanja novega pokopališča in mrlišk6 veže na Brnici. za vzdrževanje 5,200.000 din; za investicije 5,795.000 din. Navedena sredstva se bodo upcr rabila: ti zaposlijo v gradbeništvu in kmetijstvu; — pri obravnavanju analiz za- 1. V kmetijstvu za lastno udelež- ključnih računov naj zbor proizva-bo kmetijskih posestev pri najema- jalcev daje konkretne predloge za nju kreditov za gradnjo hlevov in dvig storilnosti; nakup živine. 2. V trgovini za dograditev potrošniškega centra v Hrastniku. 3. V obrti za plačilo načrtov in odkup strojev. 4. Iz občinskega stanovanjskega sklada naj se predvsem financirajo gradnje stanovanjskih hiš, ki bodo že letos dograjene. Pri dajanju kreditov naj se upošteva višina lastnih sredstev, ki jih bodo gospodarske organizacije vic :aposlevanja oduktivnostl — po vprašanjih zat delovne sile in dviga procf naj sodelujejo tudi sindikalne organizacije po podjetjih. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje Industrija Fizični obseg industrijske proizvodnje se bo v letu 1960 predvidoffl1 povečal za 5,2 °/o v primerjavi z realizacijo v letu 1959. Po posameznih strokah se bo fizični obseg povečal takolei Indeksi fizičnega obsega industrijske proizvodnje V. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard A. Osebna potrošnja V letu 1960 se predvideva povečanje nominalnih osebnih dohodkov v., - . - . , za 13,2 6/o. Realna osebna potrošnja zde v stanovanjsko izgradnjo, dalje prebivalstva pa se bo povečala za naj se zagotovi lastna udeležba ti- 5 e/,_ \ kolikor se bo produktivnost st.im gospodarskim organizacijam. jn s tem proizvodnja dvignila v več-ki bodo najemale kredite iz repub- :em 0bsegn, kot ga predvideva druž- * liskega stanovanjskega sklada. beni plan, se bodo temu primerno V letošnjem letu se predvideva povečali tudi osebni dohodki, tudi dajanje kreditov individualnim Za dosego predvidenega poveča-graditeljem stanovanjskih hiš, ven- njn ren]ne osebne potrošnje je po-dar le tistim, ki bodo vložili večja jrebno dosledno izvajati naloge in lastna sredstva in bodo po dogra- smeri1jce postavljene v tem planu, ditvi stanovanjskih hiš prepustili Po1lcbno bo poostriti kontrolo cen **"” stanovanja novim najemni- v trgovini, gostinstvu in obrti. 1959 1958 1960 1959 112 — Proizvodnja premoga 105 107 116 — Nekovine (steklenina) 108 108 120 — Kemična industrija 113 110 121 — Industrija gradbenega materiala 80 80 122 — Lesna industrija 102 106 123 — Industrija papirja 103,3 100 Industrija skupaj 105,5 105,2 stara kom. 6. Da bi se v letošnjem letu izvršila vsa investicijska izgradnja, za katero je že dokumentacija urejena, bo treba pristopiti k združevanju sredstev gospodarskih organizacij. IV. poglavje Delovna sila in produktivnost V letu 1960 se predvideva povišanje števila zaposlenih v gospodarstvu za 1,6 °/o, Produktivnost sc bo predvidoma dvignila za 5 °/o. od tega v industriji zn okoli 4°/o, za- B. Družbeni standard Skladno s splošno težnjo za izboljšanje življenjskih ppgojev delovnih ljudi in skladno s povišano storilnostjo se predvideva v občini pospešena in povečana gradnja takih objektov, ki bodo neposredno vplivali na povišanje družbenega standarda državljanov. Predvsem se bo letos s pomočjo kredita iz republiškega stanovanjskega sklada povečala gradnja stanovanj. Predvideva se, da bo v te V 000 din Vrednost fizičnega obsega ind. proirtodn 1958 1959 1960 112 — Proizvodnja premoga 1,335.000 1,404.660 1,507.440 116 — Nekovine (steklo) 1,318.839 1,424.400 1,545.400 120 — Kemična industrija 574.277 649.591 714.000 121 — Industrija gradb. materiala 146.435 117.000 ‘ 93.500 f22 — Lesna industrija 54.524 35.500 59.000 123 — Industrija papirja 1,455.808 1,506.826 1,506.82$ Skupaj 4,884.883 5,157.977 5,426.166 Proizvodnja nekaterih najvažnejših artiklov se bo predvidoma v le*° 1960 povečala v naslednjem obsegu: radi rekonstrukcij posameznih in- namene letos na razpolago 280 mili- dustrijskih obratov in splošne iz-trošenosti strojev ter opreme. Občinski družbeni plan določa naslednje naloge glede zaposlevania delovne sile in povečanja produktivnosti: — gospodarske organizacije naj utrjujejo delovno disciplino, zbolj-šujejo delovne pogoje zaposlenih ob jonov din, kar pomeni proti lanskim 108 milijonom znaten korak naprej. Konkretno pomeni to gradnjo 140 novih stanovanj v občini, S temi sredstvi bo možno letos dograditi 60 stanovanj, na novo pa pričeti z gradnjo okoli 80 stanovanj. Proizvod Enota 1919 1960 Jndekl 1960 Rjavi premog mere t 410.000 440.000 195» 107 Votlo steklo in drugi stekleni izdelki t 6.926 7.500 108 Žveplena kislina t 4.000 4.200 105 Solna kislina t 1.463 1.500 102 Druge natrijeve soli t 4.280 4.999 114 Suhe barve t 753 825 109 Žgano apno t 18.000 18.000 100 Lahke gradbene plošče m1 108.254 115.000 106 Lesni izdelki v 000 din 55.000 58.500 106 Pisalni in tiskovni papir t 1.899 1.900 100 Apnenčevo moka m8 8.400 10.000 119 V letu 1960 se torej ne predvideva večji skok v fizičnem obsegu proizvodnje iz razloga, ker se indu- Tudi letos bo potrebno, da se del strtja rekonstruira in bo šele v pri upoštevanju higiensko tehničnih stanovanjskega sklada določi zn in- hodnjili letih dala večje rezultate, predpisov; dividualne gradnje, kajti dosedanji Steklarna Hrastnik bo nadalje- — preprečuje naj se prelivanje podatki kažejo, da sc je zgradilo v vala z drugo fazo rekonstrukcije, delovne sile, racionalneje naj se za- zadnjih letih 168 individualnih hišic. Nadaljevala so bodo gradbena dela, posli obstoječa delovna sila in bolje Zaradi hitrejše in cenejše grad- postavile se bodo nove peči in nu-izkoristi delovni čas; nje stanovanj v blokih bo treba baviia oprema. Tonaža steklenih iz- — nagrajevanje po učinku naj preiti na preizkušene in tipizirane delkov se bo predvidoma povečala se dosledno uvaja v vseh gospodar- načrte, ki najbolj ustrezajo našim za 8*/«, tako da bo tovarna izdelala skih organizacijah; pogojem. Tudi stavbno pohištvo naj v letu 1960 7500 ton stekla. V leta — zbor proizvajalcev občinske- se uporablja čirnveč tipizirano. 1960 bo steklarna spremenila asor- ga ljudskega odbora naj stalno Zorndi nujne ureditve okolice timan izdelkov* Proizvodnja se do spremlja dviganje produktivnosti po novozgrajenih hiš. bi bilo letos po- usmerila predvsem na izdelavo laŽ-posameznih industrijskih podjetjih; trebno oddvojiti del stanovanjskega jih steklenih izdelkov, ki bodo znnt- — industrijska podjetja, ki bodo sklada v te namene. no vplivali na večji finančni uspeli podjetja. Število zaposlenih se letu 1960 ne bo povišalo v prin>ey javi s stanjem koncem leta 1959-kolikor pa bi po končonju dr«! faze rekonstrukcije tovarna zn8,1L je dvignila svojo proizvodnjo- o prisiljena tudi nekoliko dvigniti 9 vilo zaposlenih. < Tovarna kemičnih izdelkov bo { letu 1960 predvidoma pričela s p* „ fazo rekonstrukcije. Od skupo6^ zneska 1.531,300,000 dinarjev se ,,, v tem letu porabilo 417,000.000 g, narjev, od tega 81 milijonov l°sf ^ sredstev, za ostali znesek pa bo f9, varna najela kredite iz zveznih- , publ iških in okrajnih skladov. • < izvodnja v kemični tovarni se 0 letu 1960 dvignila za 10•/• v primer- delavci, ki so sedal zaposleni prt javi z letom 1959. Povišanje proiz- odpiralnih delih, vključeni v pri-vodnje bo tovarna dosegla predvsem dobivanje premoga. Co i>a bo pro-* dvigom produktivnosti. Za samo izvodnja premoga že letos ...minejo proizvodnjo tovarna ne bo ltajemala porasla, bo nujno potrebno zaposliti nove delovne sile. Po rekonstruk- na Dolu vsaj nekaj nove delovne ciii pa bo potrebna nova delovna sile. sila, ki jo mora podjetje že prej Tudi obrat Cementarne Trbovlje priučiti] da bo lahko po rekonstruk- T Zidanem mostu se bo v letu 1960 ciji dosegla predvideno proizvodnjo, rekonstruiral. Po rekonstrukciji bo »oj bo po rekonstrukciji obratov za obrat proizvcdel beli cement, po ka-prorzvodnjo natrijevega tripohfos- tercm je zelo veliko povpraševanje, at« in solne kisline po postopku /aradi rekonstrukcije bo proizvod-Klor alkalne elektrolize petkratno «w,n rmnii« L-..* v i«f.. Porastla vrednost proizvodnje. Papirnica Radeče je v letu 1959 Pa vložila vse sile v dvig proizvodnje nja v letu 1960 manjša kot v letu 1959. Z proizvodnjo belega cementa obrat koncem leta 1' r 14 « Kul t« ra an ObLO ba Od tega odpade na r.adruge Dol pri Hrastniku kmetijske Intenzivna pšenica 17 Radoie 17 Polintenztvna pšenica > 45 35 10 Ječmen 3 1 2 Oves 14 7 7 Deteljine 50 26 24 Travniki 253 153 100 Krompir 43 22 23 Koruza 8 4 4 Okopnvine 15 8 7 Skupaj 450 256 194 1960 in v vioztia vse sile v dvig proizvodnje, prihodnjih letih znatno dvignil pro-s«j je tovarna obratovala 45 nedelj, izvodnjo. Delovna sila se zaradi niž- Na družbenih posestvih in donosi: v kooperaciji se predvidevajo tile ha letu 1960 se proizvodnja ne bo povečala, ostala bo predvidoma je proizvodnje ne bo znižala, ker Jt - na oo delno zaposlena tudi pri rekon-»ti višini "kot v letu 1919. Delovne strukciji. *ile podjetje v letu 1960 ne bo zviševalo, tako bo proizvodnja dose Skupno število zaposlenih v in- Pšenica Ječmen Krompir Travniško seno Lucerna Drutbcne posestva q/ha 40 29 500 80 85 Kooperacije q/ha 40 24 250 60 72 Od skupnih povriin vklju čeno v org. proiavodkjo •/• 22 25 36 34 13 evalo, tako bo proizvodnja dose- dustrijskih podjetjih in obratih se •ena tudi v letu 1960 z nedeljskim v primerjavi s stanjem koncem leta clom. Oprema tovarne je zastarela (959 predvidoma ne bo povišalo. se bo v tem letu pričela rckon- _ •Irukcija dveh papirnih strojev, Ua bi industrija dosegla predvi- y bodoče je nujno odpraviti še predvideva porast krav molznic od dalje gradnja hale in nabavil se bo devanja občinskega družbenega pla- nekatere negativne pomanjkljivosti, sedanjih 60 na 200 glav. Te krave !.n„ ---- n« ,nnr«„v nndmt.n nnevAl,t, n»v. y kooperaci jskj proizvodnji. Klim- bodo dale 118 trg (htOVIlO 1100 litfOV tljsko zadruge bodo nri tem morale mleka. aolagati sodobni nov papirni stroj iz uvoza. Investi- »a, morajo podjetja posvetiti paž-cijski program je potrjen, za kre- njo naslednjim nalogam: dite pa se bo Papirnica udeležila Zvezncga natečaja. Obseg proizvodnje v tovarni le- - sistem nagrajevanja po učin- večjo pozornost polagati souuum Tudi y domači kmeiki reji se ku naj se pospešeno izpopolnjuje; agrotehniki in strokovni službi. predvideva dvig staleža goveje ži- ubseg proizvodnje v tovarni le- _ ustanavljajo naj se različne V zadnjih letih so razni škodljiv- vine na osnovi dviga krmske proizvodi pet Radeče sc bo predvidoma skupjnc podjetij in obratov ki naj ci in bolezni pri nekaterih kulturah vodnje v sodelovanju. Predvsem pa Rignil za 6•/«. Podjetje si je zgra- Opruvljajo vrsto uslužnostnih del, zmanjšali pridelek za 25«/, in bo se bo vršila v tem sektorju zame. ,Uo prepotrebno sušilnico za les. remont in (jrUgC postranske dejav- zato nujno posvetiti večjo pozornost njava in selekcija sedanjega stale- vendar pa je ostala °Pvenm zc tako noati za več sorodnih gospodarskih zaščiti rastlin. V vse večji meri sc ža z bolj produktivnim. Molznoet "trošena, da »PE1A< Radeče vedno organizacij- naj uporabljajo herbicidi za zati- se bo dvignila na 2000 litrov mleka R1UPrtthn!VfVvdelSto tovlriia - vso P^ornost je treba posve- ranje plevelov. po kravi. tudi razno drobno lesno galanterijo tili rekonstrukciji industrijskih Za celotno proizvodnjo v polje- V celoti se predvideva dvig stale licnoP nlnšče galanterijo djetjj podjetja naj poskrbijo, da delstvu in travništvu se predvideva leža živine od 3412 glav v letu 1959 b I • bodo finančna sredstva pravočasno uporaba 500 ton umetnih gnojil. Ta ua 3796 glav goveje živine v letu V obratih na območja občine_ je preskrbljena in da bodo dola na re- količina bo v celoti zadostovala za 1960. Struktura se bo predvsem n * oDtaiui na oomoeju onemu ju preskrbljena in da bocio dola na re- količina bo v celoti zadostovala za inou. struktura se no predvsem {tudnik rjavega premoga Trbovlje- konstrukcijah teHa po predvidenih dosego planiranih količin poljščin in spremenila v korist živine za proiz-‘‘fastnik dosegel v letu 1959 410.000 planih; zena. vodnjo mleka v nižinskih predelih jlrastnik dosegel v letu 1939 410.000 planih; l°.n proizvodnje premoga. V- letoš- _ »anj fon premoga. Tako bo ^ - investicijska in remontna celotna proizvodnja v obratih na dela naj se predvidevam v obdobju. \r i . Zato bo nujno zamenjati sedanjo . ..... proizvodnja v obratih na aeia i,n, su j.rruvmc.m ^ TuJju na povišiuf 12 lia. Ta krško-poljsko pasmo z belimi pas- območju občine Hrastnik zr tšala ko je pomanjkanje električne ener- 8adovnjak bJ0 pomeni! jedro bodoče ma™,‘ celotne planirane proizvodnje KUc; sadjarske skupnosti pri KZ Dol pri Perutnina se ne bo bis veno dvie- T Rudniku Trbovlje-Hrastnik. - letni dopusti naj sc razširijo HraJstniku za lprcde] Marno-Turje. Bil* m bo še nadalje ostala v mejah .. Delovna sila, se v letu 1960 pred- na daljša obdobja, da ne bi motili .... .... domače kmečko reje. 'doma ne bo povečala, ker bodo obratovanja. , . ?r.lo predvidevajo zakoniti Nujno bo treba oskrbeti družbe- 1 predpisi je nujno v letošnjem letu J • ... ... __ j---- Vil. poglavje Kmetijstvo k Obseg kmetijske proizvodnje se bo v letu 1960 predvidoma povečal *a 27.5*/. v primerjavi s proizvodnjo v letu 1959. Glavno povišanje bo Oaežono v živinoreji, in sicer za 39*/«. Ro posameznih strokah se predvideva sledeči porast: Poljedelstvo Ocena IVS9 Real. 1-K8 160.3 Plan l%0 Oecna 1959 121 Plan 1990 Beni. 1958 128,3 — žito 103.3 125 129,5 — vrtnino 81.3 121,8 99 — krmne rastline 125,0 120.0 150,0 Sadjarstvo 55,3 220,0 122,0 Živinoreja 68,5 139,0 123,0 Skupaj 99,3 127,1 127,0 preupisi je nujno v ciosnjem iciu na po;estva ,n kmetijske zadrugo z pričeti z asanacijo starin nasadov. zados(njm številom strokovnega Ta naj poteka v okviru kmetijskih kadra pr e d log u N ko niiTi jeJ "i n° a * 6po d 1 agi 6; Sredstva občinskega investicij- pravilnika o ureditvi in poslovanju ^ *\^a' namenjena za sadnih drevesnic ukinjene vse sad- tijstvo, bodo predvsem na raz pol a-ne drevesnice. last™ udeležbo pri najemanju Davčne olajšave bodo v letu 1960 deležni le tisti sadjarji, ki bodo vključeni v sadjarsko skupnost ter kreditov drugod. 7. Na območju občine sta^ sedal dve kmetijski zadrugi, in to KZ Dol pri Hrastniku in KZ .Radeče. Za- obnovili nasade po odobrenem na- *jrugi iniata 2:2 članov.' r Osnovna naloga kmetijskih z»- 5. S povišanjem krmske proiz- drug bo v tem letu širiti in utrje-vodnjo sc predvideva, da bo dovolj vatj kooperacijsko proizvodnjo ter osnovne krme za povečanje staleža organizirati lastne ekonomije. Na-živinc. 7.a prehrano živine pn bo dalje bodo morale posvetiti več po-primanjkovalo močnih krmil. Zato ZOrnosti odkupu kmetijskih pridol-je nujno pridelovati na njivskih po- kov, organizaciji zaščite rastlin in vršinah večje koljčine silaže, ki naj oskrbi z reprodukcijskim materia-nadomesti močna" krmila. jom. Uvajati bodo morale v proiz- . V ta namen sta že preorientirali vodnjo sodobno agrotehniko in nu- z- V celotni kmetijski proizvod- znašala letna zmogljivost 300 pitan- svojo proizvodnjo družbeni posestvi diti Individualnim proizvajalcem “j/ bod “d‘Rrala o bistvene vlogo pri dvigu cev. družbena posestva Hote- Za povečanje krmne baze bo po- ' 'n Sirje, katera se bosta pie- glavitno nalogo odigrala kooperaei-Yi “Qtirala v izrazito intenzivno ži- ja med KZ in privatnimi proizvajal-l6'°rcjska obrata. V Hotcmcžu naj ci. Nnjno bo uvajati na celotnem l^Pceurcdij0 blcvi in prilagodi ko- območju občine izrazito krmski ko->igar za mlečno proizvodnjo ter po- lobar tudi pri zasebnih kmetovalcih. n»Vta*ež ^rav molznic v letu 1960 3. Predvideni porast poljedelske Posestvo Sirje pa naj se le proizvodnje temelji predvsem na j)it pfcJ specializira v proizvodnji povečanem obsegu organizirane pro-„ lelct. Uredi naj se še en izvodnje. Plan kooperacije v gospo- v,zOrij Za 200 telet, tako da bo darskem letu 1939/60 prikazuje nas slednja tabelai Hotemcž in Sirje. V Hotemežu se strokovno pomoč. VIII. poglavje Gozdarstvo Stanje gozdnih fondov in površine gozdov po sektorjih lastništva na Scktot Zasebni gozdovi Goidna Lesna Letni Lelni povrSina v Ua *atoga v m1 prirastek v m1 etat f «• GG 1.324 159.770 3.974 3.476 en GG 591 65.300 1.550 t.246 1,831 655.000 15.750 13.618 Skupaj 7.766 860.070 21.274 18.334 Plan sečnje je določen na 17.530 kub. metrov, kar znaša 82°/« ocenjenega letnega prirastka. V planu sečnje za leto 1960 je vključena tudi sečnja na negozdnih površinah, ki se ceni na 1000 m3 listavcev in na 200 ms iglavcev. V gozdovih GG bo posekano 94,2 % ali 3754 m3, v ostalih gozdovih SLP 75,8% ali 1176 m3 in v zasebnih gozdovih 80% ali 12.600 m3 prirastka. Predviden je posek 4625 m3 iglavcev in 12.905 m3 listavcev v vseh gozdovih. Za lažje spravilo in za prevoze lesa iz gozdov se bo zgradila gozdna cesta v Jatni v dolžini 1,5 km, ki jo bo gradilo GG Brežice in v ta dela vložilo 7 milijonov sredstev iz gozdnega sklada. Za vzdrževanje že obstoječih cest in potov je predvideno za vse sektorje lastništva 1.900.000 dinarjev sredstev. V gozdovih zasebnega sektorja bodo vršile dela pri vzdrževanju cest kmetijske zadruge, v gozdovih SLP pa gozdna gospodarstva. Osnovno pogozdovanje, izpopolnjevanje in priprava tal se bo izvajalo na površini 17 ha, meliora-tivna dela pa na površini 5 ha. Pri osnovnem in meliorativnem pogozdovanju bo zasajeno 102.000 kom. sadik in posejano 105 kg semena raznih drevesnih vrst. Stroški teh del pa bodo znašali 1.400.000 din. Nega gozdov, to je čiščenje kultur in žetev plevela, se bo izvajala na površini 75,50 ho, za kar bo pohabljeno 690.000 dinarjev sredstev. Za varstvo gozdov je na razpolago 217.000 dinarjev. Ta sredstva se bodo uporabila za preventivno službo proti gozdnim požarom, za naprave ograj, stez in presek, ter za zatiranje gozdnega mrčesa in bolezni. Dokončal sc bo tudi ureditveni elaborat zn 220 ha gozdov SLP v Hotemežu. Poleg sečnje, gozdnokulturnih in investicijskih del bo potrebno izvajati še sledeče naloge: 1. s sodelovanjem gozdarskega osebja KGPZ Litija je poostriti kontrolo zaradi boljšega obvladanja sečenj v zasebnih gozdovih; ' 2. izvršiti je revizijo vrednostnih razredov z ozirom no novozgrajene gozdne ceste, ki izboljšujejo spra-vilne pogoje lesa; 3. poostriti je kontrolo nad žagami vcnecianknmi in s tem zmanjšati predelavo zn lastne potrebe kmetovalcev; 4. voditi stalno kontrolo nad kostanjevimi gozdovi zarodi okužbe domačega kostanja po črnilovki in eventualnem pojavljanju kostanjevega roko; 5. pričeti z izločevanjem in pro-glnšanjem varovalnih gozdov; 6. spremeniti kulturo v primeru, kadar je nastal gozd iz kmetijske površine; 7. prepustiti vse gozdove, last SLP, v upravljanje Gozdnim gospodarstvom odnosno organizacijam, katerih glavna nalogo je gozdarstvo. - IX. poglavje Gradbeništvo Obseg gradbenih del se bo v letu 1960 povečal proti lanskemu letu zn 27 %, produktivnost po se bo dvignila za 10%. V letu 1959 je bilo ustanovljeno v Hrastniku splošno gradbeno podjetje Hrastnik. To mlado gradbeno podjetje je že v letu 1959 opravilo zn preko 170 mili-ionov dinarjev različnih gradbenih del. Vendar so v lanskem letu razen domačega podjetja še precej gradila gradbena podjetja iz drugih občin, tako predvsem »Gradis« iz Ljubljane in Gradbeno podjetje »Sava« iz Krškega. V letu 1960 se postavljajo pred gradbeno podjetje velike naloge. Treba bo zgraditi šolo, elektrotehnično delavnico, regulirati potoka Boben in Brnico, graditi novi most, gradili pa se bosta tudi cesti skozi Hrastnik in skozi Radeče. Nadaljevala se bo rekonstrukcija Steklarne v Hrastniku in pričelo z rekonstrukcijo Kemične tovarne. Vseh teli nalog Splošno gradbeno podjetje Hrastnik s Šveda ne bo moglo izvršiti. Pri rekonstrukcijah industrijskih podjetij bo potrebno oddajati gradbena dela še vedno podjetjem izven občine. Rekonstrukcije bo najbrž vršilo podjetje »Gradis« iz Ljubljane. ■ Cesto skozi Hrastnik bo gradila Okrajna uprava za ceste. Vsa ostala gradbena dela pa bo moralo opraviti Splošno gradbeno podjetje Hrastnik. Denarna sredstva za vse navedene gradnje so v glavnem zagotovljena. Zato mora gradbeno podjetje že sedaj pripraviti podrobni plan dela, si zagotoviti ves potreben gradbeni material, prav tako pa po svojih zmogljivostih izpopolniti mehanizacijo. Razumljivo je, da se bo z ozirom na večji obseg gradenj povečala tudi delovna sila v gradbeništvu. Predvideva se, da bo Splošno gradbeno podjetje Hrastnik povečalo delovno silo od dosedanjih 200 zaposlenih na 240. Produktivnost v gradbeništvu še ni na zadovoljivi višini. Storilnost se bo dvignila predvsem z dobro organizacijo dela, stimulativnim nagrajevanjem po učinku in z utrjevanjem delovne discipline. Ozko grlo v gradbeništvu so predvsem obrtniška dela. Kvaliteta mizarskih obrtniških del ne zadovoljuje sodobnim potrebam. Gradbeno podjetje mora v tem letu posvetiti vso- pozornost, da se bo v stanovanjsko izgradnjo čim hitreje in čim kvalitetneje vključevalo vsa obrt. X. poglavje Trgovina Na podlagi dosedanjega razvoja trgovske mreže in skupnega blagovnega prometa v občini Hrastnik se predvideva povečanje prometa v trgovini za 10%. V letu 1960 bo predvidoma promet v vseh trgovskih podjetjih m trgovinah znašal 850 mdijonov din, v letu 1959 pa je zajel 771,863.000 dinarjev. V letu 1959 je trgovino zajela le okoli 45% skupne kupne moči prebivalstvo občine Hrastnik. Računa se, do se preko 250 milijonov dinarjev iz hrnstniške občine odteka v trgovino drugih občin. Trgovska podjetja z dosedanjo organizacijo trgovske mreže in s premajhno izbiro artiklov ne morejo zadovoljiti vsem potrebam potrošnikov. V letu 1960 se računa tudi na višjo kupno moč prebivalstva. Neto osebni dohodki se bodo predvidoma povečali zn okoli 13 %, kar znaša okoli 150 milijonov dinarjev. Razen plač se bodo dvignili tudi dohodki iz kmetijstva kot tudi dohodki privatnih obrtnikov. Po odbitku povečanih stanarin, hišnin, povečane cene električne energije in pa v bonih zadržana vrednost povišanja pri lastnikih stanovanj se predvideva, do bo trgovina zajelo vsaj še 50 milijonov dinarjev. Računa se tudi. da bo v letu 1960 odtok v trgovino drugih občin nekoliko maniši in se bo promet v trgovini dvignil /o 80 000 000 dinarjev. Družbeni plan zn leto 1960 do- loča naslednje naloge zn dosego predvidenega povečanja prometa v trgovini: 1. Potrošniški center v Hrastniku mora biti v letu 1960 dograjen. Zato je potrebno pravočasno nabaviti potrebno opremo in preskrbeti vse potrebno za ureditev samopostrežne-trgovine. Splošno trgovsko podjetje Hrastnik naj pripravi potrebne načrte, da se prične z gradnjo trgovskega paviljona v centru Hrastnika in trgovskih lokalov v spodnjem delu Hrastnika. 2. Trgovska podjetja morajo izpopolniti prodajno tehniko in posebno paziti, da bodo trgovine stalno dobro založene. Obseg asortimenta blaga v trgovini se mora znatno dvigniti. 3. Veliko pozornost je posvetiti izboljšanju skladiščnih prosiorfiV in hladilnih naprav. Vskladlščcnje živilskih potrebščin naj se dosledno prilagodi veljavnim predpisom. Investicije v skladišča in hladilne naprave noj trgovska podjetja zagotovijo iz lastnih sredstev. 4. Nova delovna sila naj se ne najema, razen trgovskih pomočnikov, ki bodd v tem letu končali vajeniško dobo. Produktivnost se bo zagotovila le z boljšim načinom nagrajevanja po učinku in z boljšo organizacijo dela. 5. Kmetijske zadruge naj preskrbijo, da se bodo lahko odkupili vsi tržni viški; v to namen jim bo tudi občinski ljudski odbor nudil vsestransko pomoč. 6. Trgovska podjetja naj odkupujejo činivcč blaga direktno pri proizvajalnih podjetjih. Vse proizvajalne gospodarske organizacije so dolžne svoje izdelke prodajati prav tako trgovini na malo kot grosistični trgovini. 7. Občinski ljudski odbor bo poskrbel za boljšo evidenco in kontrolo cen, posebno živilskih proizvodov. 8. Potrošniški sveti nai pojačojo sodelovanje z organi delavskega samoupravljanja v trgovskih podjetjih. Skupno naj iščejo rešitev za izpopolnjevanje trgovske dejavnosti v občini. Stanovanjske skupnosti naj direktno ali pa po svojih svetih opravljajo funkcije potrošniških svetov, predvsem v poslovalnicah; ki se bn-vijo s prodajo živilskih potrebščin. XI. poglavje Gostinstvo in turizem Promet v gostinstvu se bo v letu 1960 predvidoma povečal za 4 %. Tu porast je nižji kot v okrajnem merilu, ker se bo v letošnjem letu ukinila gostilna Gostinskega podjetja »jelka« v bivšem rudarskem domu v Hrastniku. Promet v privatnem sektorju gostinstvo pa se bo predvidoma povečal za 5 %. V letošnjem letu sc predvidevajo precejšnja vlaganja predvsem v razširitev prcnočninskib kapacitet. Kolodvorska restavracija Zidani most bo vložila 20 milijonov dinarjev v preureditev gostilne »Jadran« v Radečah. Štiri milijone dinarjev bo podjetje prispevalo lastnih sredstev. zn ostalo pa namerava najeti kredit iz okrajnega investicijskega sklada. Po preureditvi bo v gostilni »Jadran« urejenih 24 tujskih sob z 40 ležišči, kor bo v glavnem zadostovalo za kritje potreb oo nočitvah v Radečah. Poleg tujskih sob bo gostilna preuredila tudi kuhinio, ker sedanja kapaciteta ne zadošča niti zn kritie najnujnejših potreb. V Hrastniku trenutno ni niti ene tujske sobe. V letošnjem letu se predvideva preureditev gostilne pri postaji, kjer se bodo uredile tujske sobe, ki bodo krile vsaj najnujnejše potrebe po nočitvah v Hrastniku-Kuhinjske kapacitete v hrastniških gostilnah tudi ne zadostujejo niti najnujnejšim potrebam. Zato se y letošnjem letu predvideva preureditev kuhinje v gostilni prj postaji i® preureditev gostilne »Pod Lipo«. Pri gostilni »Pod Lipo« se pred-! videva ureditev gostilniškega vrta,; saj bo ta gostilna po zgraditvi ceste skozi Hrastnik stala na zelo pro- j metnem kraju in bo J5 ureditvijo prostorov in vrta lahko znatno dvignila promet, predvsem s prehrano. Gostinsko podjetje »Jelka« naj j pripravi podroben program za ureditev gostilne v Praprotnem, ki bo; tako postala najbližja turistična točka zn ves Hrastnik. V letošnjem letu morajo gostinska podjetja in gostišča posvetiti posebno pozornost naslednjim nalogam: Velika koncentracija industrij® in s tem delovnih ljudi v sam®®1 j Hrastniku zahteva urejenejše g0"1 stinsko poslovanje. Uprava občinskega ljudskega odbora bo morala v ttim letu posvetiti več pozornosti kontroli nad kvaliteto gostinskih uslug in nad višino ec® v gostinstvu. Nagrajevanje po učinku naj s® izpopolnjuje tudi v gostinstvu. Potrebno jc zaposliti novo kvalificirano delovno silo, predvsem mladino iz gostinskih šol. Gostinsko osebje naj se strokovno izpopolnjuje. Po tem vprašanj® naj se gostinska podjetja poveže j® z Okrajno gostinsko zbornico, prireja razne gostinske tečaje In s®-minarje. Občinski ljudski odbor bo PJ°' učil potrebo po ustanovitvi pbsebn®' gn sveta za gostinstvo in turizci®' ki bi se ukvarjal s perečimi vprašanji gostinstva in turizma v občin1- V Hrastniku nai se ustanovi turistično društvo, ki naj pripr®r program za olepševanje mesta, ureditev turističnih postojank in sodelovanju s pristojnimi organi o?' činskega ljudskega odbora skrbet za razvoj gostinstva in turizma občini. XII. poglavje Obrt Stanje obrti, posebno uslužnostn. v občini ni zadovoljivo. V letu In v naslednjih letih bo nujno P*?; trebno posvetiti več pozornosti obr ni dejavnosti. . V letošnjem letu se predvideval velika vlaganja v stanovanjsko 1 gradnjo, izgradnjo šol in v koi®^ nnlno dejavnost, zato bodo mor% obrtna podjetja in obrti pregU*1' 6 vse možnosti za povečanje ob®"j, proizvodnje. Vzporedno z razšt-jj tvijo poslovanja se mora dvi£a tudi kvaliteta obrtnih storitev. Celotni dohodek v obrti drii^ nega sektorja sc bo v letu 1960 I?,fl večal od dosedanjih 59,182.000 j, nn 99,000.000 din. lo je zn 67 %■ poruši je predvideli zaradi ust® oj vitve novega obrtnega P0Pn.,J; Radeče in Zidani most naj se »■ pnrnčn gospodarskim organtzaci-*am, kakšne ukrepe naj podvzemajo ^•utrjevanje delovne discipline *nkor tudi za dvig splošne produk-"vnosti dela. • «• Obrtna podjetja noj stopnjo v *“°perneijo z večjimi industrijskl- Podjetji, od katerih bodo lahke “‘••m tudi strokovno pomoč. v V letu 1960 se tudi predvide-* sPrejcm večjega števila vnjcn- l. * obrt. Pred obrt ee bodo z vsft-I *m letom postavljale vse večje na-?-ato je nujno, dn se že v nft-*'l , zagotovijo potrebni strokovni p * F’-. Gospodarske organizacije nnj-.''"vidijo stimulativno nngrojcvfl-učnih mojstrov, ki se bodo ba- vili predvsem z vzgojo in strokovnim usposabljanjem vajencev. Vzpodbudno nagrajevanje nnj se uvede tudi za same vajence. V strokah, kjer jc to možno, naj se v večji meri zaposluje tudi ženska vajeniška mladina. 4. Pri določanju davčnih obveznosti naj občinska uprava pravilno ocenjuje možnosti posamezne gospodarske organizacije, tako da bo višina odmere vzpodbudno vplivala na obrtna podjetja. XIII. poglavje Komunala Promet klavnic in mesnic ter pekarne in mlekarne se bo v letu 1960 predvidoma povečal za 9 %>. Ker pa je bilo v letu 1959 v komunali zajeto tudi Komunalno gospodarstvo Hrastnik, ki se je z letom 1960 rae-formirnlo, se je skupni družbeni bruto proizvod znižal na 78°/o celotnega družbenega bruto proizvoda v letu 1959. V letu 1960 bodo deloma pokrite potrebe po mesu že iz novega pita-lišča v Sirju. Pekarna v Hrastniku v glavnem zadovoljuje potrebe po kruhu. Ker se letos predvideva v letni sezoni večji dotok gradbenih delavcev, mora pekarna to v naprej predvideti. da ne bo prišlo do pomanjkanju kruha. Pekarna ynaj pristopi tudi k ureditvi nove prodajalne kruha v spodnjem Hrastniku, Mlekarna v Radečah bo letos predvidoma nabavila nov stioj za pasteriziranje mleka. Glede na povečanje števila krav mlekaric v Ho-temežu in drugod se bo tudi promet mleka v mlekarni povečal. Potrošniški sveti naj v tem letu posvetijo večjo pozornost kontroli mesnic in prodajalnam mleka, delavskim svetom komunalnih podjetij pa nnj predlagajo konkretne ukrepe za boljše poslovanje. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE HRASTNIK XIV. poglavje te Amortizacija Vse gospodarske organizacije plačujejo v letu 1960 amortizacijo po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi, XV. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev 1. Trgovska podjetja plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 2 •/». Te obresti pripadajo občinskemu investicijskemu skladu. 2. Nepuvšnlirane gostinske in obrtne gospodarske organizacije plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 2 V*. Te obresti se stekajo v občinski investicijski sklad. 3. Vse pavšalirnne gostinske in obrtne gospodarske organizacije plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev v pavšaliranem znesku. Te obresti se stekajo v občinski investicijski sklad. 4. Kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po stopnji 2*1». Te obresti pripadajo skladu osnovnih sredstev zadruge, ki jih plačuje. XVI. poglavje Prispevek iz dohodka Del dohodka, ki ustreza znesku prispevka Iz dohodka, vlagajo kmetijske zadruge v svoje sklade osnovnih sredstev. Prispevek iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij sc štev kn v celoti i občinski Investicijski sklad. XVII. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek se plačuje v letu 1960 po posebnem odloku ObLO Hrastnik. XVIII. poglavje Občinska doklada Občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj sc bo pobirala v letu 1960 po stopnjah, ki bodo določene s posebnim odlokom, XIX. poglavje Prispevek v okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva v letu 1960 občina 80 % od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci. XX. poglavje Proračunski prispevek Iz osebnega dohodka Plačevanje dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada občini, se oprostijo: a) poslovalnice časopisnih založniških podjetij; b) Komunalno gospodarstvo, Hrastnik; c) stanovanjske skupnosti, servisi pri stanovanjskih skupnostih in hišni sveti; d) Mlekarna Radeče. Gospodarske organizacije morajo oproščeni del prispevka vložiti v svoje sklade, razen v sklad skupne porabe. XXI. poglavje Občinski skladi 1. Družbeni investicijski sklad. Sredstva družbenega investicijskega sklada, ki bodo razpoložljiva v letu 1960, bodo znašali) 24,492.000 dinarjev. Uporabila se bodo v te-le na- mene: a) za kreditiranje v obratna sredstva 6,125.000 din; b) za kreditiranje investicij v osnovna sredstva: — v kmetijstvu 3,703.000 din; — v trgovini 12,700.000 din; — v obrti 1,964.000 din; 2. Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Sredstva občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, ki- bodo razpoložljiva v letu 1960, bodo znašala 176,092.000 din. Uporabila se bodo v naslednje namene: — za stanovanjsko izgradnjo — 160,092.000 din; — za komunalno dejavnost — 16,000.000 din. 3. Cestni slclad. Sredstva občinskega cestnega sklada, ki bodo v letu 1960 razpoložljiva, bodo znašala 10,995.000 din. Uporabila se bodo v naslednje namene: — za investicije 5,795.000 din; — za vzdrževanje 5,200.000 din; XXII. poglavje Proračunska sredstva V letu 1959 bodo znašala sredstva občinskega proračuna 162,979 din in bodo zagotovljena iz naslednjih virov: V 000 din 1. Skupni viri dohodkov a) iz gospodarstva — proračunski prispevek iz gosp. — proračunski prispevek iz sklada skupne porabe — občinski prom. davek od maloprodaje — občinski prom. davek od alkoholnih pijač — zemljarinn — prometni davek od potrošnje piva in žganja b) izven gospodarstva — proračunski prispevek izven gospodarstva — dohodnina od kmetijstva — dohodnina od sam. poklicev — občinska doklado od sam. poklicev po minimalni stop. 11,3 •/• — prometni davek od zasebnikov — upravne takse 8. Posebni občinski dohodki a) iz gospodarstva — občinski promet, davek od alkoholnih pijač nad stopnjo 5 in 10«/o b) izven gospodarstva — davek iz osebnega dohodka — občinska doklada iz kmetijstva — občinska doklada od samostojnih poklicev — občinske takse — občinski promet, davek od prolz. in storitev — davek od tuje delovne sile — dohodki uradov In ustanov — prispevek-iz gozdnega sklada - — ostali proračunski dohodki 142.349 106.998 3.420 3.863 2.158 342 1.438 10.640 4.560 2.280 3.600 2.128 722 5.430 700 3.200 2.500 1.000 4.200 foo 700 2.000 200 118.219 24.130 ‘ 5.430 13.200 20.630 Dohodki skupaj 166.979 Sredstva občinskega proračuna se bodo uporabila za naslednje namene: 1. Administrativni proračun 2. Negospodarske investicije 3. Blokirani del dohodkov 157.100 1.300 4.379 Skupaj 162.979 siKAN 310 XXIII. poglavje Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejša navodila za izvajanje tega plana. Ta diužbcni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 03/1-10-12/5-60. Hrastnik, dne 7. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanko Brečko 1. r. rih glede na osebne in družinsko razmere prejšnjega lastniku izplačevati ne glede na določbe iz drugega odstavka 42. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč tudi v obrokih, ki so daljši kot en mesec, toda ne daljši kot eno leto. 3. člen 445. Na podlagi 52. člena uredbe o trgovanju in o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 49/59, 9/60 in 19/60) je občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. junija 1960 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi svetov potrošnikov v občini Hrastnik 1. V občini Hrastnik se ustanovijo sveti potrošnikov, in sicer: 1. svet potrošnikov za trgovinske poslovalnice Splošnega trgovskega podjetja Hrastnik, za mesnice podjetja »Klavnica z mesnicami« Hrastnik in za pekarije in prodajalne kruha podjetja »Pekarna in slaščičarna« Hrastnik. Sedež sveta potrošnikov je v Hrastniku; 2. svet potrošnikov za trgovinske poslovalnice Splošnega trgovskega podjetja Dol pri Hrastniku ter za mesnico podjetja »Klavnica z mes-hioo« Dol pri Hrastniku. Sedež sveta potrošnikov je na Dolu pri Hrastniku; 3. svet potrošnikov za trgovinsko poslovalnice Splošnega trgovskega podjetja Radeče in za mesarije podjetja »Mestna klavnica in prekajevalnica Radeče«. Sedež sveta potrošnikov je v Radečah. 2. Sveti potrošnikov kot organi družbene kontrole imajo pravico kontrolirati poslovanje poslovalnic oziroma prodajaln in predlagati ukrepe za izlioljšanje njihovega poslovanja. Pri izvrševanju kontrolne pravice: 1. dajejo pritrditev k sklepu organa poslovalnice oziroma prodajalne o uporabi sredstev rezervnega sklada, o razpolaganju z osnovnimi sredstvi, o uporabi investicijskih sredstev, o prošnji za investicijski kredit in o spremembah pravil poslovalnice oziroma prodajalne; 2. imajo pravico vpogleda v poslovne knjige in pravico pregledovati poslovne prostore id blago; 3. so dolžni,o ugotovljenih nepravilnostih obvestiti pristojni državni organ. 3. Svet potrošnikov šteje 10 do 25 članov. Število članov svete potrošnikov določi za blagovni promet pristojni svet občinskega ljudskega odbora Hrastnik, upoštevajoč pri tem število potrošnikov, ki jih zajemajo trgovinske prodajalne, mesarije in pekarije. - 4. Člane svetov potrošnikov volijo izmed sebe potrošniki vsefi trgovinskih prodajaln, mesarij in pekarij na skupnem sestanku zbora potrošnikov. Volitve organizira in izvede direktor trgovskega podjetja v Hrastniku, Dol pri Hrastniku oziroma v Radečah. 5. Poslovna doba članov sveta potrošnikov traja dve leti in je na predlog posameznega sveta lahko podaljša največ za eno koledarsko leto. 6. Sveti potrošnikov se morajo sestajati najmanj vsak drugi mesec in morajo poročati dvakrat letno (v mesecu januarju , in mesecu juliju) zboru potrošnikov o svojem delu in o ukrepih, ki so jih v tem času pod-vzeli. 7. Kot pomožni organi so v pomoč svetom potrošnikov komisije potrošnikov, ki se ustanovijo pri vsaki trgovinski poslovalnici, mesariji oziroma pekariji. Komisija potrošnikov šteje 3 do 7 članov. Število članov komisije določi za blagovni promet pristojni upravni organ pri občinskem ljudskem odboru, upoštevaje pri tem število potrošnikov, ki jih zajema posamezna poslovalnica, mesarija oziroma pekarija. Člane komisije potrošnikov volijo izmed sebe potrošniki posamezne oslovalnice, mesarije oziroma pe-arije na skupnem sestanku zbora potrošnikov. Volitve organizira in izvede poslovodja poslovalnice, mesarije oziroma pekarije. Poslovna doba članov komisije potrošnikov traja eno leto in se na predlog sveta potrošnikov lahko podaljša največ zn dve koledarski leti. Komisije potrošnikov sc morajo sestajati po potrebi, vendar najmanj enkrat na 3 mesece. O svojih zapažanjih in ugotovitvah so dolžne takoj poročati svetu potrošnikov. Komisije potrošnikov imajo pravico vpogleda v poslovne knjige, pregledati poslovne prostore in blago. 8. Ta odločba velja takoj in se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-01-44/1-60. Datum: 25. julija 1960. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Klanšek 1. r. OBČINA GROSUPLJE 446. Na podlagi 47. in 48. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ št. 52-890/58) in 26. člena statuta občine Grosuplje je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. julija 1960 sprejel ODLOK o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gradbena zemljišča t. člen Odškodnina po prvem in drugem odstavku 47. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradi) in gradbenih zemljišč za nezazidano gradbeno zemljišče se sme dati tudi tistemu prejšnjemu lastniku nacionaliziranega zemljišča, ki mu kmetijska dejavnost ni edini ali glavni vir dohodkov, če je tak način odškodovanja primeren glede na njegove osebne in družinske razmere. 2. člen Ugotovljeni znesek odškodnino za nacionalizirane zgradbe ali dele zgradb sc sme v posameznih prime- Prejšnjim lastnikom nacionaliziranega premoženja, ki so navedeni v 1. in 2. členu tega odloka, sc sme dati odškodnina za nacionalizirana gradbena zemljišča, zgradbo in delo zgradb tudi v večjih obrokih, da se s tem skrajša čas, ki je določen z zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč za izplačilo. 4. člen Ta odlok velja od dneva objavo v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 03/1-33-12/1-60. Grosuplje, dne 19. julije 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Janežič 1. r. OBČINA KOČEVJE 447. Na podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 2/52) je občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in na 'seji zbora proizvajalcev dne 14. junija 1960 sprejel ODLOK o ukrepih za racionalno Izkoriščanje pitne vode v mestu Kočevje 1. člen Da bi sc zagotovila racionalnejša uporaba pitne vode v mestu Kočevje in bližnji okolici, sc prepoveduje uporaba vodo iz vodovodnih naprav v sledeče namene: 1. za zalivanje zemljišč; 2. za pranje vseh vrst motornih vozil; 3. za izpiranje pločnikov in ulic po mestu; 4. za uporabo vode v industrijske namene. Prepovedano je vsako črpanje vode, ki ni najnujnejše potrebno za normalno potrošnjo. Dovoljena je uporaba pitne vode za prehrambeno industrijo in obrt. 2. člen Način črpanja pitne vode in časovna razdobja črpanja določi svet za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora z odredbo. S to odredbo tudi določi območje bližnje okolice mesta Kočevje v smislu 1. člena tega odloka. 3. člen 7 denarno knznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor krši določbo 1. člena tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-35-76/1-60. Kočevje, dne 14, junija 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora; Drago Benčina 1. r. OBČINA LJUBLJANA-CENTER 448. Na podlagi člena 39. In 78. zakona o proračunu In o financiranju samostojnih ustanov (Uradni list FLRJ 6t. 52/59) In 3. točke 24. člena statuta občine Ljubljana-Center je občinski ljudski odbor I jubljana-Cen-ter na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 1. aprila 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Ljubljana-Center za leto 1960. 1. člen Proračun občine Ljubljana-Center za leto 1960 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun; din z dohodki v znesku 1.144,779.000 z izdatki v znesku 1.077,700.000 s presežkom dohodkov nad izdatki, ki je v letu 1960 blokiran 67,079.000 II. Finančne načrte proračunskih skladov: s skupnimi dohodki v znesku 10,715.000 s skupnimi izdatki v znesku 14,215.000 s presežkom izdatkov nad dohodki v znesku 3,500.000 2. člen Presežek izdatkov nad dohodki V finančnih načrtih proračunskih skladov v znesku 3,500.000 dinarjev se krije z dotacijo lz občinskega proračuna. 3. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1960 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan In finance. 4. člen Nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, ki nimajo družbe* nega upravljanja in za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se smejo izvršiti le po prejšnji potrditvi sveta za družbeni plan in finance, ki tudi "odobrava potrebna sredstva. 5. člen Svet za družbeni plan In finance se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dn odobrava izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine 75 % letnega plana proračunske rezerve. Svet za družbeni plan in finance *mo razpolagati s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju. le do višine Vi kvote, ki je določena v prejšnjem odstavku. 6. člen Svet za družbeni plan In finance je pooblaščen, da nn predlog pristojnega sveta porazdeljuje na posamezne občinske organe in zavode kredite, ki so v občinskem proračunu predvideni za nove naloge teh organov in zavodov. 7. člen V primeru neenakomernega dotoka sme najeti občinski ljudski odbor zn redno izvrševanje proračunskih izdatkov posojilo do višio0 200,000.000 dinarjev. 8. člen Ta odlok velja od dneva objnv® v »Glasniku«, uradnem vestnik^ okraja Ljubljana, uporablja pa se 1, Januarja 1960. Številka: 01/1-31-50/3-60. Datum: 1. aprila 1900. Predsednik občinskega ljudskega odbor®’ Majda Bojo, 1. r. DOHODKI IN IZDATKI PRORAČUNA QBClNB LJUBLJANA-CENTEB za leto 1960 Dohodki: 1. del — skupni dohodki Ith 715,356.000.— 2. del — posebni dohodki , 419,273.000.— 3. del — dohodki drža. organov in zavodov 3,100.000,— 4. del — ostali dohodki 7,050.000.— i' Izdatki: 1. del — 2. del — 3. del — 6. del — 6. del — 7. del — 8. del 9. del 10. del skupaj dohodki 1.144,779.060.— Prosveta in ljudska kultura Socialno varstvo Zdravstvena zaščita Državna uprava Komunalna dejavnost Negospodarske investicije Dotacije: fin. samostojnih zavodov 113,118.000.— proračunskim skladom 3,500.000.— družbenim organizacijam 19,500.000.— gosp. organizacijam 19,000.000.— Obveznosti in garancije Proračunska rezerva Blokirani del dohodkov v letu 1960 277.128.000. — 60.765.000, — 19.000. 000,— 149.624.000. — 120.000. 000.— 174,091.000,— 165,118.000,— 84.471.000, — 37.500.000, — 67.079.000, — 1 i skupaj izdatkov 1,144.779.000.— 449. Na podlagi 71. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 22/59) in 11. točke 24. člena statuta občine Ljubljana Center je občinski ljudski odbor Ljubljana Center na seji občinskega zbora In na seji zbora proizvajalcev dne 30. junija 1960 sprejel ODLOK ODLOK o obveznem flnorografiranju prebivalstva v občini Ljubljana-Polje 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fiuorografiranje vseh prebivalcev v občini Ljubljana-Polje, ki so rojeni v letu 1940 ali pred tem časom. o določitvi delovnega časa upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center L člen Delovni čas uslužbencev upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center traja dnevno 7 ur, kolikor ni s tem odlokom ali z drugim predpisom drugače določeno. 2. Men Delovni čas trnja: 1. ob ponedeljkih, torkih, četrtkih, Petkih od 6.30 do 13.30 ure: 2. ob sredah od 6.30 do 12. ure In od 16. do 19. ure; 3. ob sobotah od 6.30 do 12. ure. 3. člen Delovni čas za sprejem strank je °b ponedeljkih od 8 do 12- ure, ob Sredah od 8. do 12. ure in od 16. k ali so kako drugače neodložljive, se sprejemale vsak delovni dan v teku vsega delovnega časa. 2. člen Fiuorografiranje jc brezplačno. 3. člen Cas flnorogrnftranja določi svet zu zdravstvo občinskega ljudskega odbora. 4. čl on Po izvršenem flnorografiranju se morajo na individualni poziv pristojnega upravnega organa zn zdravstvo ali pooblaščenega zdravstvenega zavona odzvati na kontrolni pregled pozvane osebe. 3. člen Svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje le pooblaščen, da izda zn izvajanje rega odloka natančnejše predpise in ukrepe. 6. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda ali. ki sicer ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov. 7. člen 4. član Delovni čas snažilk traja 8 ur uaevno in se začne neposredno po ^ključku delovnega časa uslužben-Cev pod 2. členom tega odloka. Ta odjok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem Vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 27/5-1960. Datum: 01/1-4-16/1-60. 6. člen Ta odlok velja od dneve objave , ‘‘Glasniku«, uradnem vestniku °kraja Ljubljana. Številka: 02/1-1-75/1-60. Ljubljana, dne 30. junija 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Majda Bojc, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-POLJE 450. 4 ,-^u podlagi 1. odstavka. 15. člena fl.kona o občinskih ljudskih odborih Oa ",llst **• 19-88/52) ter 3. in 8. čle-(Tt 'Jelinega zakona o prekrških fr-Het FLRJ št. 2-22/59) je občin-roi .‘Judeki odbor občine Ljubljana« ‘Je na sej| občinskega zbora dne 1 maJa 1960 sprejel Predsednik občinskega ljudskega odbora: Leopold Maček 1. r. OBČINA LOGATEC 451. Na podlagi 106. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52/59) je občinski ljudski odbor Logatec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. aprila 1960 sprejel ODLOK o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Logatee 1. člen Ustanovi »e sklad za pospeševanje kmetijstva V občini Logatec. Sredstva sklada se uporabljajo za kritje stroškov osemenjevalne službe in za pospeševanje kmetijstva v občini Logatec. 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. 3. Člen Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor sestavlja 5 članov, ki jih imenuje za dobo dveh let ustanovitelj izmed kmetijskih in živinorejskih strokovnjakov, javnih delavcev in državljanov. 4. člen V sklad se stekajo: a) pavšalna skočnina, ki je določena s posebnim predpisom občinskega ljudskega odbora; b) dotacije; c) obresti od sklada; č) posojila; d) darila. 5. člen Sredstva pavšalne skočnine, ki se stekajo v sklad, sc lahko uporabljajo samo za namene, ki so določeni v odloku občinskega ljudskega odbora Logatec o plačevanju pavšalne skočnine, ureditvi vzdrževanja plemenskih bikov in osemenjevalne službe, in se morajo v finančnem načrtu sklada prikazovati ločeno. 6. člen Sklad imn rezervo. Skupna rezerva mora znašati najmanj 5 »/o vsakoletnih planiranih sredstev sklada. 7. člen Upravni odbor sklada sestavi finančni načrt sklada po smernicah pristojnega sveta občinskega ljudskega odbora. Natančnejše razmerje ustanovitelju do sklada določi ustanovitelj sklada s pravili. 8. člen Administrativne zadeve sklada upravlja upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki jc pristojen za kmetijstvo. 9. člen Ta odlok sc objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-35-82/1-60. Datum: 18. aprila 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Petkovšek 1. r. OBČINA LOŠKA DOLINA 452. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-458/52), !., 2. in 2.a Člena zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19/55, 19/57, 55/57, 52/58 in 52/59) in 26. člena statuta občine Loška dolina (e občinski ljudski odbor Loška dolina na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. julija 1960 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstvo v občini Loška dolina za leto 1960 1. člen V občini Loška dolina se pobira za leto 1960 občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva. 2. člen Osnova za občinsko doklado od kmetijstva je za leto 1960 ugotovljeni katastrski dohodek, doklada pa se odmerja za posamezne katastrske občine posebej za kmetijske po- vršine ih posebej za gozdove po naslednjih stopnjah: 1. Za kmetijske površine: se odmeri in plača občinsko doklado po stopnjah, Cc znaša letna ki so cioloče- davčna osnovo ne v nasled- njih lestvicah Lestvica I. II. do 30.000 din 14 »/e 11«/« nad 30.000 do 50.000 din 16»/« 13»/« nad 50.000 do 80.000 din 18»/« 15»/e nad 80.000 do 120.000 din 20»/« 17»/« nad 120.000 do 160.000 din 22»/« 19»/« nad 160.000 do 200.000 din 24»/« 21»/« nad 200.000 din 26 »/. 23 »/« Po I. lestvici se pobira in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah: Stari trg Lož, Nadlesk, Igavas, Pudob, Gor, Jezero, Dane, Podcerkev, Viševek, Koza-rišče, Vrhnika, Otok, Snežnik, Babna polica, Vrh in Knežja njiva. Po II. lestvici se pobira in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah: Babno polje. Poljane, Hrib, Retje in Travnik. 2. Za gozdove na območju vse občine: Ce znaša letna davčna osnova do 50.000 dinarjev, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 3 »/o; od 50.000 do 120.000 din 4»/«; nad 120.000 din 5 •/«. 3. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor ustrezajoča dohodnina. 4. člen Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 18/56 z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami), odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o stopnjabjdohodnine za leto 1959 tudi za leto 1960 (Ur. list FLRJ št. 12/60) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53 in 25/57) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 5. člen Davčne objave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. / 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od 1. januarja 1960. Štev.: 01/1-32-79/1-60. Stari trg, dne 14. julija 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Mlakar 1. r. OBČINA RIBNICA 453. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) 1., 2. in 3. točke odredbe o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Ur. list FLRJ št. 19/58 in 25/58) 3., 8. in 150. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 2/59) in dovoljenja Državnega sekretariata za blagovni promet LRS št. 02-261/2 jc občinski ljudski odbor Ribnica n* seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. maja 1960 sprejel ODLOK O sejemskem redu na sejmih zn plemensko In plemeno živino v občini Ribnica 1. Člen Ta odlok velja za sejme zn plemensko iu plemeno živino v občini Ribnica. V občini Ribnica se prirejajo sejmi za plemensko in plemena živino v Ribnici in Sodražici na scjmišuih prostorih. 2. člen Ta odlok se nanaša na nakup in prodajo vseli vrst plemenske in plc-mene živine, razen plemenskih in delovnih konj. Za prodajo prignano živino se sme prodajati in kupovati samo na sejemskem prostoru. Na sejmih je prepovedano kakorkoli izpostavljati in prodajati živino iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. 3. člen Sejmi za plemensko in plemeno živino so: a) v Ribnici 12. marca in 21. septembru v letu; b) v Sodražici .30 aprila in 15. oktobra v letu. Cc navedeni dnevi padejo na državni praznik ali nedeljo, bodo sejmi naslednji delovni dan. 4. člen Sejmišče mora biti urejeno po predpisih, ograjeno in razdeljeno na predele, in sicer posebej za govedo in posebej za drobnico. Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrajami za privezovanje živine. Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo za nakladanje živine, 5. člen Sejmišče mora imeti uradno tehtnico za tehtanje živine. 6. člen Sejemski čas traja od ranega jutra do 16. ure. 7. člen Na sejmih smejo prodajati: 1. individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno plemensko in plemeno živino; 2. kmetijske zadruge in kmetijske proizvajalne organizacije neposredno ali po poslovnih zvezah svojo lastno plemensko ali plemeno živino. 8. člen Na sejmih smejo kupovati: 1. individualni kmetijski proizvajalci za svoje lastne potrebe; 2. kmetijske zadruge na sejmu, ki je na njenem poslovnem območju, za svoje člane, za pitanje ali za prodajo; 3. kmetijske proizvajalne organizacije in poslovne zveze, ki imajo lastna pitališča, za svoje potrebe. 9. člen Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije, morajo imeti posebno pooblastilo organizacije, za katero prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi za blagovni promet pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Vsako prekupčevanje na sejmu je prepovedano, 10. člen Pred vhodom na sejmišče mora lastnik živine oziroma zastopnik proizvajalca pokazati živinski not n’ list ter plačati sejemsko pristojbino. Tržna uprava vpiše vsako princi ja-no živino po zaporednih števili: tli v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje na živinskem polnem listu. 11. člen Pred vhodom na sejmišče mora pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve, ali živina ne kaže zna kov kužnih bolezni. Živina ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče. 12. člen Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le Čista živina. Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti. Psov ni dovoljeno voditi na sejmišče. Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen. 13. člen Za nadzor nad poslovanjem na sejmišču skrbi tržna uprava, katere člani so veterinar, uslužbenec občinskega ljudskega odbora in po en zastopnik proizvajalcev in kupcev, ki jih določi za blagovni promet pristojni svet občinskega ljudskega odbora. 14. člen Naloga tržne uprave je, da skrbi za pravilen potek poslovanja na sejmišču. Pri opravljanju administrativnega dela pomagajo tržni upravi uslužbenci občinskega ljudskega odbora. Tržna uprava lahko po potrebi pozove k sodelovanju organe finančne in tržne inšpekcije ter organe ljudske milice. 15. Člen Za uporabo sejemskega prostora plačajo prodajalci naslednje pristojbine.; a) za veliko živino, staro nad eno leto, 100 din za glavo; b) za veliko živino, staro do enega leta, 50 din za glavo; c) za prašiče, težke nad 80 kilogramov, 50 din za rep; č) za prašiče, težke od 25 do 80 kilogramov, 30 din za rep; d) za prašiče, težke do 25 kilogramov, 20 din za rep; e) za ovce, koze, jagnjeta, kozličke in druge manjše živali 20 din za komad. 16. člen Osebe, ki prodajajo ali kupujejo živino na sejmu in kršijo pri tem določbe 2., 7., 8.. 9/t, 9/2 in II. člena tega odloka. Sc kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev po predpisih temeljnega zakona o prc-Krškili. 17. člen Z denarno kaznijo sc kaznujejo za prekršek v znesku 100 dinarjev: a) kdor vodi pse po sejmu (3. odstavek 12. člena); b) kdor pride na sejem pijan (4. odstavek 12. člena). 18. člen Člani Ljudske milice in tržni inšpektorji sc pooblaščajo, da takoj na mestu izterjajo denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških. ki so navedeni v prejšnjem členu tega odloka. O plačani kazni se izda potrdilo. Ce se kazen ne izterja takoj na mestu, ali če je tisti, ki je storil prekršek, noče plačati, se pošlje ovadim organu, ki je pristojen za upravni kazenski postopek. Denarne kazni, ki sc plačujejo takoj na mestu, se ne izterjajo od mladoletnikov pod štirinajstimi leti. 19. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v ►Glasniku«, uradnem vestniku okraja I iuhljutra. Slov - 01 02 97/1-00 Ribnica 50 maja |9f>0. Predsednik občinskega liitdsl ego odbora: Sine e 1 r. Ne i»odlaci 5 člena uredbe o povračilih polnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Ur. list FLRJ ■'» 9/00) je občinski ljudski odbor Ribnica m« seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. julija 1960 sprejel ODI.OK o višini dnevnic z.a uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrine za uslužbence občinskega ljudskega odbora Ribnica, občinskih zavodov in občinskih organizacij t. člen Uslužbenci v smislu tega odloka so osebe, ki so v delovnem razmerju z občinskim ljudskim odborom Ribnica, občinskim zavodom ali občinsko organizacijo (v nadaljnjem besedilu: občinski organi), za katero velja zakon o javnih uslužbencih. 2. člen Dnevnica uslužbencev občinskih organov znaša: 1. za uslužbence, razvrščene od XX. do vštetega XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca —, 1300 din; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštetega V. plačilnega razreda in za tehnično osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca - (500 din; 3. za uslužbence, razvrščeno od IV. plačilnega razreda navzgor — 1700 din; Honorarnim uslužbencem se določi dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodnejše. 3. člen V smislu 4. odstavka 21. člena uredbe o povračilih polnili in drugih stroškov javnih uslužbencev so uslužbencu, če na službenem potovanju ni prenočeval, zmanjša dnevnica za 30e/o. Dnevnica pa sc mu ne zmanjša, če je bil uslužbenec, ki je službeno potoval, na poti večji del noči. 4. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša za uslužbenec občinskih organov od 3000 do 10.000 dinarjev na mesce. V posebno upravičenih primerili se sme izjemoma priznali uslužbencem prve in druge vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, vendar največ 15.000 dinarjev na mesec. Ce sc prizna uslužbencu nadomestilo nad 10.000 din na mesec mora izdati o tem predstojnik organa posebno obrazloženo odločbo. 5. člen Uslužbenci občinskih organov imajo po 14. členu uredbe o povračilu potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev pravico do kilometrine. ki znaša 25 dinarjev za vsak prevoženi kilometer. 6. člen Ta odlok velja takoj. Štev.: 01 -02-105/1-60. Ribnica, dno 20. julija 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Goršič 1. r. OBJAVA Sporočamo, da sc bo odlok občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center o določitvi delovnega časa upravnih organov občinskega ljudskega odbora začel dejansko uporabljati z dnem 1 septembra 1960. Številka: 02/1-1-75/1. Datum: 15. avgusta 1960. Iz Tajništva občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Center POROČILO občinske volilne komisije občine Ljubljana-Ceiiter o ugotovljenem volilnem izidu pri nadomestnih volitvah v 52. volilni enoti zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Center, ki so bile dne 25. junija 1960 Občinska volilna komisija je začela svoje delo ob 20. uri, pregledala volilne spise, ki jih je prejela od volilnega odbora, in ugotovila: V volilni 32. enoti se voli en odbornik. Za kandidata MAROSEK (Ivan) Ivana je glasovalo 357 volivcev, neveljavnih glasovnic je bilo 16, skupno število volivcev je bilo 611. Zn odbornika je bil torej izvoljen MAROSEK (Ivan) Ivan, Ljubljana, Ilirska ulica 1. Delo komisije je bilo končano ob 20.30. Štev.: 02/1-ZA-25/1-60. Ljubljana, 25. junija 1960. Predsednik občinske volilne komisije: Vladimir Tanče 1. r. POROČILO o izidu nadomestnih volitev Občinska volilna komisija Ljub-ljana-Siška podaja v smislu 92. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov poročilo o ugotovljenem volilnem izidu pri nadomestnih Volitvah v zbor proizvajalcev ObLO Ljubljana; Šiška, ki so se vršile dno 26. julija 1960 v 8. in 12. volilni enoti. 1. V volilni enoti št. 8 je bilo izvoliti enega odbornika. Kandidat ing. PITAM1C (Albin) Albin, Ljubljana, M. Krpana ulica 18 je dobil 258 glasov. Neveljavnih glasovnic jv bilo 22. Izvoljen jc bil ing. P1TAMIC Albin. 2. V volilni enoti št. 12 je bilo izvoliti enega odbornika. Kandidata sta bila ČEPAR (Jože) Jože, Ljubljana, Koroška 18 in PETRIČ (Janez) Janez, Ljubljana, Šišenska t* Čepar Jožo jc dobil 258 glasov-Petrič Janez tli glasov. Neveljavni'1 jc bilo 13 glasovnic. Za odbornik« jc bil izvoljen kandidat CEPA” (Jože) Jože. Štev.: 02/1-08-2/2-60. Datum: 27. julija 1960. Predsednik občinske volilne komisij®1 Mira Cepuder l. r. vsebina 4-15 Odlok o proračunu za leto 1060 občil* Hrastnik 444 Družbeni plan za I 1960 občino Hrastih 441 Odločila o ustanovitvi svetov potro8° kov občine Hrastnik. , 446 Odlok o načinu izplačila odškodnine nacionalizirano zgradbe, delo zgradb gradbena zemljiScn občine Grosuplje- • 447 Odlok o ukrepih zn racionalno U»®r tičanje pitno vode občino Kočevje. . j 448 Odlok o proračunu za leto t%0 obč‘p l.jubljnna-Center. < 449 Odlok o določitvi delovnega upravnih organih občine Ljubija*1 Center. c. 410 Odlok o obveznem fluorogrnfirnnju P hlvalstva občine Ljubljnna-Polje. 411 Odlok o ustanovitvi sklada zn pospt* vanjo kmetijstva občine Logatec. j*. 412 Odlok o uvedbi občinske doklade na , | hodke od kmetijstva za leto 1960 obf Lo&ka dolina. . ,» 413 Odlok o sejemskem redu na *®jmll,Rj|r plemensko In plemeno živino občine n n ir n 414 Odlok o viSini dnevnic zn urodna vanjn, nadomestila za ločeno in kilometrino za uslužbence občine n (Objava o uporabi odloka o določitvi ^ lovnega Časa občino LJubljana-Centevj,i Objava o ugotovljenem volilnem pri nadomestnih volitvah občino W ljana-Center in Ljubljann-SiRka.