GDK: 907 
Gozdarstvo- sestavni del ohranjanja narave 
Forestry- a Constituent Part in the Preserving of Nature 
Boštjan ANKO • 
Izvleček 
An ko, 8.: Gozdarstvo- sestavni del ohranjanja 
narave. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V slovenš~ 
čini, cit. lit. 25. 
Avtor povzema glavne spremembe na področju 
varstva naravne dediščine oz. ohranjanja narave 
v zadnjih sedmih letih- od posvetovanja "Varstvo 
naravne in kulturne dediščine v gozdu in goz-
darstvu (1988}". To so spremembe v splošnem 
družbenem (svetovnem, evropskem in domačem) 
okolju in v slovenskem varstvu naravne dediščine 
ter gozdarstvu, k.1 zadevajo varovanje narave in 
njenih najvrednejših delov. 
Poseben poudarek je na ustanavljanju zava-
rovanih območij v Sloveniji (regionalni parki V./11. 
IUCN kategorije) in na vlogi gozdarstva v teh 
procesih. 
Ključne besede: naravna dediščina, gozdarM 
stvo, ohranitev narave, zavarovana območja 
V začetku se mi je vse skupaj zdelo kot 
en sam velik "d8ja vu" - da sem vse tole 
že enkrat videl in doživel: decembra 1988 
sem že stal tule, pogovarjali smo se o 
varstvu naravne in kulturne dediščine v 
gozdu in gozdarstvu. Kraj, osnovna tema 
pa tudi dobršen del avditorija so isti. Zbrani 
zbor je (žal še vedno) celo bolj gozdarski 
kot je bil pred leti. 
Zato bi to priložnost izrabil za nekaj misli, 
ki se jih v takem krogu laže izreče kot 
sicer. 
Nekaj bistvenega se je namreč spre-
menilo od zadnjič: Čas, ki je zaznamovan 
z mnogimi spremembami, ki niso zaobšle 
tudi področij varovanja dediščine in gozM 
darstva. Še preden nam je uspelo izpeljati 
večino na takratnem posvetu postavljenih 
skupnih ciljev, sta obe stroki doživeli glo-
boke pretrese. Pa ne le stroki, ampak tudi 
· Prof. dr. B. A., Univerza v Ljubljani, BiotehM 
niška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna 
pot 83, 61 ooo Ljubljana, SLO 
Synopsis 
Anka, 8.: Forestry - a Constituent Part in the 
Preserving of Nature. Gozdarski vestnik No. 9/ 
1995. ln Slovene, lit. quot. 25. 
The author summarizes the main changes in 
the field of the protection of natural heritage and 
nature conservation in the recent seven years -
from "The Protection of Natural and Cultural Herit-
age in the Forest and Forestry (1998)" confer-
ence. These are the changes in general social 
(world, European and national) environment and 
in Slovenian protection of natural heritage and 
forestry, concerning nature protection and its most 
precious parts. 
A special emphasis is put on the establishing of 
protected areas in Slovenia (regional parks V .liL 
IUCN categories) and the role of forestry in these 
processes. 
Key words: natural heritage, forestry, nature 
conservation, protected areas 
celotno družbeno okolje, v katerem de-
lujeta. 
Zato bomo govorili le o spremembah v 
teh sedmih letih, o sedanjem trenutku in 
prihodnosti. Zato tudi praktično nobeden 
od uporabljenih virov ni starejši od sedmih 
let. 
Najprej bi se rad dotaknil nekaterih 
pomembnih novosti v splošnem družbe-
nem okolju, ki neposredno zadevajo skrb 
za naravo, in nekaterih dilem slovenskega 
varstva narave, kot samo sebe imenuje. 
Drugi del prispevka naj bi bil namenjen 
našemu ustanavljanju zavarovanih območij 
in mestu gozdarstva v teh procesih - kot 
ga vidijo drugi in kot ga vidimo mi. 
Povod za današnji posvet in za tole 
razmišljanje je gotovo drugo Evropsko leto 
varstva narave (1995), kot smo ga ne-
koliko naglo krstili pri nas. 
ln s tem smo že pri jedru problema, ki 
nikakor ni le pomenske narave, ampak 
postaja očitno zelo praktično realen: slo-
venski prevod, s tem pa tudi razumevanje 
vsebine leta, ki ga je Evropa razglasila kot 
Gozd V 53, 1995 369 
Gozdarstvo - sestavni del ohranjanja narave 
"European year of conservation of na-
ture", - sta preprosto napačna. Sta po-
sledica ohlapne rabe besede "varstvo" v 
Sloveniji in v slovenščini. Tuja, zlasti anglo-
saška literatura in vodilne svetovne orga-
nizacije na teh področjih - IUCN, UNEP, 
WWF, vse skrbneje razlikujejo med pojmi 
"varstvo" (= protection = zavarovanje ne-
česa za določeno rabo), "zaščita" (= pres-
ervation = zavarovanje nečesa v sedanjem 
stanju) in "ohranitev" (= conservation = 
varovanje pred nezaželen imi vplivi , pri 
čemer naj bi bilo vodilo človekovega rav-
nanja zagotavljanje sodobno pojmovane 
trajnosti). 
ln ravno to naj bi bilo osrednja vsebina 
letošnjega Evropskega leta ohranitve 
narave. 
če sprejmemo omenjene pomenske 
odtenke izrazov, bomo uvideli, da le stežka 
govorimo o "varstvu" ali "zaščiti" vse na-
rave, ampak da se bomo tudi mi morali 
navaditi besede ohranitev narave, saj je 
jasno, da je v celoti ni mogoče zavarovati 
v nekem trenutnem stanju niti je ni mogoče 
zavarovati zgolj za določeno rabo, ampak 
da bo človek z njo in od nje živel še naprej 
- ob upoštevanju etičn ih načel trajnosti. 
Kot nova članica Sveta Evrope naj bi 
Slovenija ob tej priložnosti (v letu) polagala 
račune tudi o teh stvareh in še sreča je, da 
je Krpan lipo posekal na Dunaju in ne v 
Bruslju ali Strasbourgu - saj bo težav in 
nerodnosti že itak dovolj. 
Verjetno smo ena redkih dežel, ki v 
sodobno napisani Ustavi nima narave niti 
omenjene. V 5. členu naše Ustave sicer 
piše, da "(država) skrbi za ohranjanje" -
torej ne varstvo! - "naravnega bogastva 
.. . " in v 70. členu, da "Zakon določa pogoje, 
pod katerimi se smejo izkoriščati naravna 
bogastva". V 72. členu potem sicer piše, 
da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico 
do zdravega življenjskega okolja in da zanj 
skrbi država, a že 73. člen omenja, da je 
vsakdo dolžan v skladu z (obupno za-
starelim - op.p.) zakonom varovati na-
ravne znamenitosti in redkosti ter kulturne 
spomenike in da država in lokalne skup-
nosti skrbijo za ohranitev naravne in 
kulturne dediščine . ln to je vse. O traj-
nostnem ohranjanju narave v najširšem 
smislu niti besede. 
370 Gozd V 53, 1995 
Ob tem prazmcnem letu lahko ugo-
tavljamo, da Slovenija nima ne sprejete 
strategije odnosa do narave, ne ustrezne 
zakonodaje, ne modernega raziskovalnega 
in vzgojno-izobraževalnega programa. Kar 
nekaj predlogov ključnih dokumentov s 
tega področja bo letos proslavilo že skrom-
ne obletnice, kar jih prekladajo v našem 
parlamentu. 
O naravi se sicer - na različnih ravneh 
mnogo govori , poučuje in tudi raziskuje - v 
glavnem pa o njej vendarle razmišljamo 
kot Ustava - kot o "naravnem bogastvu", 
nečem torej, kar je ali utegne biti koristno. 
Prav, ampak da imamo pri tem kakršno 
koli odgovornost do narave kot take - ne 
glede na njeno (ne)koristnost - o tem ne 
razmišljamo dosti. · 
Ob taki praznini se bomo ob letošnjih 
praznovanjih spomnili varstva okolja, kjer 
se stvari počasi a vendarle premikajo. 
Dejstvo, da smo končno le dobili Zakon o 
varstvu okolja - pa čeprav 23 let za 
ameriškim - nam najbrž ne more biti v 
ponos. Pa vendar ga imamo. Naš okoljski 
Avgijev hlev, ki naj bi ga s tem zakonom 
očisti li, je velik in močno zaudarja: zatrpan 
je z odpadki, izcedki, črnim i gradnjami, 
izpuhi ... in ob skoraj nepregledni množici 
nalog, ki nas čakajo na tem področju , je 
povsem razumljivo, da v tem zakonu ni 
pravega mesta za ptiča ali rožo, ki nista ne 
posebno lepa, ne grda, ne škodljiva in ne 
koristna, ne redka in ne ogrožena- le živa 
sta in del naše narave že stoletja, če ne še 
dlje. Imata pravico do življenja pa ostajata 
zunaj vsakega zakona - tudi v deželi, ki je 
slovesno podpisala vse dokumente na 
svetovni konferenci v Rio de Janeiru leta 
1992 - ratificirala pa še nobenega . 
Ob letu ohranitve narave smo se za-
neseno spomnili tudi svoje bogate tradicije 
varstva naravne dediščine , kjer nam pred 
svetom (vsaj kar zadeva tradicijo) zagotovo 
ni treba zardevati . Naravnost neodpustljivo 
je, kako slabo poznamo to poglavje svoje 
zgodovine (ter delež gozdarstva v njem) -
in kako teh tokov ne znamo povezati s 
tokovi siceršnjega družbenega in okoljske-
ga razvoja Slovenije. Potem bi nam bi le 
morda jasnejše tudi perspektive. 
Potem bi morda laže razumeli, zakaj se 
v tem prazničnem letu - tudi varstva 
Gozdarstvo - sestavni del ohranjanja narave 
naravne dediščine -, ko obhajamo 75-
letnico Spomenice Odseka za varstvo 
prirode in prirodnih spomenikov, matično 
ministrstvo (za kulturo) odreka temu parad-
nemu konju naše kulturnosti. Na tem 
področju smo (nekoč že bili) v evropski 
prvi ligi. 
Ne verjamem, da je ključno vprašanje 
razvoja našega varstva naravne dediščine 
le v reorganizaciji ustreznih služb, ali samo 
v prikritem spopadu med "dediščinsko­
varstveno" in "naravovarstveno" alternativo. 
Okrog 30 strokovnjakov danes profe-
sionalno deluje na področju varstva na-
ravne dediščine pri nas. Bodimo enkrat 
toliko pošteni in povejmo, da je bila ta 
mala (in včasih še mnogo manjša) skupina 
zanesenjakov tista narodova vest, ki je v 
imenu narave dobila (in mnogokrat tudi 
izgubila) prenekatero bitko in hkrati zago-
tavljala, da smo tudi na tem področju ostali 
v stiku s civiliziranim svetom. Če so danes 
ogroženi tudi oni sami, je to naš skupni 
problem - in ne le njihov. 30 ljudi lahko 
spravimo v eno pisarno, lahko jih razdelimo 
med nekaj sto novih občin, njihove dobre 
in bridke izkušnje lahko "oplemenitimo" z 
idejami "alternativcev'', ki še nirnajo braz-
gotin, kakršne puščajo vnaprej izgubljene· 
bitke. Nihče pa najbrž ne bo pričakoval, da 
nam bodo varovali vso naravo. Problem je 
v globokih razhajanjih o nekaterih vred-
notah in prioritetah v naši družbi. 
Pri tern se človeku sama po sebi ponuja 
vzporednica z "varstvom okolja" in nje-
govim sorazmerno nedavnim, naglim in 
opaznim vzponom. Za tistimi, recimo jim 
"vidci", ki so v zgodnjih časih razmišljali in 
govorili o varovanju narave v tesni pove-
zavi z njeno dediščino (Šivic, Piskernikova, 
Kunaver, Avčin- da omenimo le nekatere), 
so varstvo okolja kot zanimivo politično 
alternativno platformo - vsaj za kratek čas 
- odkrili nekateri politiki. Kako iskreni so 
bili pri tem, nam je kmalu postalo jasno. 
Poslovneži varstvo okolja še vedno (in 
vse bolj) odkrivajo kot donosen posel. Kljub 
nakopičenim problemom in relativni mla-
dosti ima zato varstvo okolja tudi pri nas 
razmeroma dobre razvojne možnosti: novi 
zakon, jasna, čeprav verjetno ne najbolj 
posrečena resorna razmejitev in ne pre-
velike zadrege s sredstvi - vse to tudi v 
perspektivi postavlja naše varstvo okolja v 
povsem drugačen položaj, kot pa ga imata 
varstvo naravne dediščine ali ohranitev 
narave. Tu je le malo businessa in še manj 
političnih točk - oboje vsaj v začetkih 
zahteva le žrtve in odrekanje. 
ln tako se varstvo dediščine še vedno 
otepa z zakonom, ki je samoupravno 
združeval skrb za naravno in kulturno 
dediščino -tudi muzeje in arh ive - in je v 
novih razmerah prej cokla kot pa opora 
razvoju dejavnosti. Zakon o naravi je "umrl" 
ob nastajanju Zakona o varstvu okolja- ali 
prav zaradi njega? Celotno področje je 
kronično finančno podhranjene in zaradi 
večne finančne stiske je tudi varuh naravne 
dediščine na Slovenskem vse bolj redka in 
ogrožena vrsta, ki se ji ni težko poistovetiti 
z objekti svoje skrbi - ogroženimi in izu-
mirajočimi rastlinami in živalmi. 
Jasno, da to ni atmosfera, v kateri bi bilo 
lahko razmišljati o razvoju in rasti - še 
posebej, če človek ni borec, kakršna je 
bila npr. Piskernikova, ki je daljnega in 
nevarnega leta 1949 iz Rakavega Skoc-
jana z domala solo akcijo pregnala nekaj 
sto vojakov z mulami in pratežem vred, 
ker so delali škodo ... 
Povsem človeško je, če se varstvo na-
ravne dediščine ob vzponu varstva okolja, 
negotovi resorni pripadnosti, pomanjkanju 
sredstev in še bolj ob pomanjkanju osnov-
nega razumevanja njegovega poslanstva, 
ob zahtevah po reorganizaciji in množici 
idej o njegovem prihodnjem razvoju, vsej 
tradiciji navkljub počuti ogroženo in išče 
naravnega zaveznika. Ali ga je zares našlo 
v ohranitvi narave? Upam, da - ampak 
preveč je znakov, da gre za prisiljeno 
poroko dveh, ničesar krivih siromakov. 
ln tako je služba za varstvo naravne 
dediščine napisala "Strategijo varstva(?) 
narave" - in se s tem odrekla svoji tradiciji 
in identiteti. Zakaj ni ne eden ne drugi sam 
od sebe in sam zase potrkal na vrata 
varstva okolja? Varstvo okolja in varstvo 
naravne dediščine imata navsezadnje 
skupne korenine -v ohranitvi narave. 
Marsikaj se je v tem času dogajalo in 
zgodilo tudi v gozdarstvu. Ker smo gozdarji 
na tem posvetu v tolikšni večini, k sreči ne 
bo treba spet govoriti o resničnem pomenu 
(vsaj deklarirana) sonaravne - trajnostne 
GozdV 53, 1995 371 
Gozdarstvo - sestavni del ohranjanja narave 
- mnogonamenske orientacije slovenskega 
gozdarstva- ne samo za ohranjanje gozd-
ne narave, ampak tudi za oblikovanje 
trajnostne filozofije našega nacionalnega 
razvoja. Slovensko gozdarsko doktrino in 
prakso je še vedno mogoče istovetiti z 
osnovno fi lozofijo ohranitve narave. Dru-
gače mislijo in mnogokrat (vse glasneje) 
govorijo le tisti , ki preveč hodijo po tujih 
kongresih in premalo po gozdovih - do-
mačih in tujih. Potem bi jim bila primerjava 
našega gozdarstva s tujim lažja - pred-
vsem pa objektivnejša. 
Naše gozdarstvo že dolgo ni več le 
"gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z 
gojenjem in izkoriščanjem gozdov", (SSKJ 
1., s. 740) ampak je bilo na najboljši poti , 
da v resnici postane "celota strukturiranih 
(organiziranih) človekovih dejavnosti , ki 
zadevajo vse vidike odnosov med gozdom 
in človekom", (Anko 1990, s. 150). 
Upam si trditi, da so najnovejša do-
gajanja celovitost takega gozdarstva, ki se 
tako lepo prilega ideji ohranitve narave, 
prizadela. Lahko da je usodna delitev na 
dve smeri in poleg tega še na nešteto 
drobnih interesov z vidika pridobivanja lesa 
smiselna. Lahko, da se bo izkazala za 
primerno tudi v novih pogojih, ko se bodo 
zadeve enkrat nekoliko uredile in umirile; 
le zavedati se moramo, da javnost te 
operativne delitve ne razume in nas (lo-
gično) še vedno gleda in sodi kot celoto. 
Ekscese katere koli strani - pa četudi gre 
za zasebnega lastnika - pripisuje vsej 
stroki . 
V prizadevanjih za ustanovitev (na novo 
potrjenega) podiplomskega študija "Var-
stvo naravne dediščine", ki bo prihodnje 
leto (1996/97) stekel na Biotehniški fakul-
teti, sem imel mnogo pogovorov z najraz-
ličnejšimi ljudmi. Nekdo med njimi - aka-
demik - me je vprašal, ali je res, da vsi 
gozdarji tekmujemo v podiranju drevja 
(sic!). 
Iskreno spoštujem težko in nevarno delo 
gozdnega delavca. Verjetno je tudi prav, 
da imajo sekači svoja tekmovanja. Ne vem 
pa, koliko pozitivna ali vsaj nevtralna 
publiciteta, ki jo je stroka ob takih prilož-
nostih (sicer pa le redko) deležna, koristi 
njeni podobi v očeh dobršnega dela naše 
javnosti. 
372 Gozd V 53, 1995 
Nekdo drug me je namreč ob podobni 
priložnosti prepričeval , kako nerazdružljiva 
so naša prizadevanja, da bi prevzeli po-
budo pri snovanju takega študija in ope-
rativnega varstva naravne dediščine , ko 
vendar gozdove (mnogokrat zelo brez-
obzirno izkoriščamo). Isti vendar ne more 
izkoriščati in varovati hkrati. 
ln v tem leži iztočnica za naslednjo misel: 
Varstvo najvrednejšega v naši naravi - in 
sem lahko vse bolj z gotovostjo štejemo 
tudi naš gozd - je dobra priložnost, da se 
zamislimo, kakšno gozdarstvo se v resnici 
lahko poteguje za aktivnejšo vlogo na 
področju ohranitve narave in varstva na-
ravne dediščine: 
1. Gozdarstvo je eno samo. Ne glede na 
ekonomske, organizacijske, morda tudi 
politične vzroke, ki so vodili v notranjo 
delitev stroke, mora ostati osnovna stro-
kovna doktrina nedeljena in nenačeta . Trdi 
preskus profesionalnosti stroke bomo za-
res prestali takrat, ko se stališča gozdarja 
- podjetnika ne bodo razlikovala od tistih, 
ki bi jih imel recimo gozdar - upravitelj in 
varuh naravnega parka. Za oba je namreč 
prostora tudi v naravnih parkih in mnogi bi 
glasno in škodoželjno prisluhnili njunemu 
prepiru (če bi do njega prišlo). 
2. Gozdarstvo mora (p)ostati prvi in 
glavni zagovornik ne le javnega ali za-
sebnega interesa v gozdu - ampak inte-
resa gozda samega. Stopnjo resnične 
profesionalnosti bomo dosegli šele takrat, 
ko bomo celo interese stroke znali podrediti 
interesom gozda. 
3. Gozdarstvo potrebuje etična načela , 
ki bodo dajala odgovore tudi na sodobne 
izzive. Današnja racionalizacija takih načel 
gotovo ne more več temeljiti samo na 
plemenitem človekovem odrekanju, ampak 
tudi na pravici narave in njenih delov c;lo 
obstanka (prim. Nash 1987, de Groot 
1992). 
4. Gozdarstvo si bo moralo kot uprav-
ljalec pomembnega naravnega bogastva 
močneje prizadevati za močnejši dotok 
sodobne ekonomske misli, vezane na 
odnos z naravo, tudi v naše razmere. 
Mnogo okoljskih problemov izvira iz ne-
ustreznega vrednotenja naravnih virov. 
Mnoga prizadevanja na področju ohranitve 
narave ali naravne dediščine dobijo vero-
Gozdarstvo - sestavni del ohranjanja narave 
dostojnost šele v luči intrinsične vrednosti 
(intrinsic = existence value - bistvene 
vrednosti), ki naj bi obstajala v naravi tudi 
takrat "če bi ljudje in njihove izkušnje 
izumrli" (prim. Pearce, D. W. 1 Turner, R. 
K. 1992, s. 22). Gre za novo razsežnost 
narave, ki se je najnovejša strokovna 
literatura vse pogosteje dotika. Omenja jo 
tudi že naša Strategija 2.0 (1994, s. 3). 
Podobne zahteve postavlja tudi doku-
ment "Taking nature into account" (s. 1 ), ki 
opozarja, da makroekonomski kazalci, kot 
sta bruto domači proizvod (GDP) in nacio-
nalni dohodek, ki se izračunava po sistemu 
(Združenih narodov) družbenih računov, 
ne prikazujejo natančno vplivov gospo-
darskih dejavnosti na naravo in lahko celo 
podpirajo netrajnostno gospodarjenje in s 
tem zmanjšujejo kakovost življenja. 
5. Gozdarstvo potrebuje svoj kodeks. Ta 
zahteva je bila že mnogokrat ponovljena. 
Nič se ni zgodilo - le vse jasneje postaja, 
kako dejavnost, ki je na razpotju sama, 
potrebuje nekaj imperativov, prek katerih 
ne bo smel nihče - ne glede na to, kaj v 
gozdu išče: znanje, profit ali oddih itn. 
S tem bi razmišljanje (čeprav seveda še 
zdaleč ni izčrpano) o tem, ali gozdarstvo 
ima mesto v našem ohranjanju narave, 
okolja in naravne dediščine, za namene 
tega posveta zaključil in se raje posvetil 
zelo okvirnim mislim o novih delovnih 
področjih gozdarstva, o katerih pred sed-
mimi leti pač še ni kazalo razmišljati. 
Organizator je ponudil to iztočnico v 
podnaslovu "Potrebe po zavarovanih ob-
močjih v Sloveniji". 
Živimo v času, ko se določena razmerja 
v naši naravi in družbi trasirajo za deset-
letja vnaprej - v primeru zavarovanih 
območij bi lahko rekli za stoletja. V parla-
mentarnem postopku je 6 regijskih parkov 
(Strategija 2.0, s. 27), ki predstavljajo 
okrog 20% vsega slovenskega ozemlja (gi. 
sl. 1 ). Vsi, brez izjeme, so močno gozdnati 
in v vseh bi bilo po vseh domačih in tujih 
merilih gozdarstvo (kot ga proklamiramo) 
naravnost idealna oblika gospodarske rabe 
zemljišč. Hkrati bi taka razglasitev obva-
rovala gozdove pred drugo največjo nevar-
nostjo (če izvzamemo krčitve same in 
splošne okoljske obremenitve) - tj. pred 
fragmentacijo, drobljenjem. Kakšna idealna 
priložnost, da razširimo delovno področje 
tudi na praktično upravljanje in nadzor nad 
temi gozdovi- pa v Poročilu o delu Zavoda 
za gozdove v letu 1994 (s. 19) žal beremo, 
da je Zavod v sodelovanju z Ministrstvom 
za okolje in prostor ter Zavodom za varstvo 
kulturne in naravne (sic!) dediščine izdelal 
osnutek razvoja slovenskih regijskih par-
kov, da pa "projekt trenutno miruje"- in to 
v času, ko se odloča o usodi teh parkov. 
Nihče nam jih ne bo podaril - niti dodelil v 
upravljanje: za to se bo treba boriti. O tem 
naj bi se danes predvsem pogovarjali - in 
seveda tudi o tem, kako bomo tako za-
upanje opravičili, če nam bo dodeljena 
aktivnejša vloga v njihovem upravljanju oz. 
ohranjanju - in varstvu. 
Mnogo je zadreg in nejasnosti okrog tega 
- vsaj nekaterih bi se dotaknili. 
Prva zadeva že samo definicijo varstva 
narave (Strategija 2.0, s. 6): "Varstvo 
narave je dejavnost, katere cilj je ohraniti 
naravo kot vrednoto v vsej njeni pojavnosti 
in uravnoteženosti. Pod pojem varstva 
spadajo vsi pravni, ekonomski, socialni in 
administrativni ukrepi za doseganje tega 
cilja." 
Taka definicija je povsem primerna za 
"varstvo naravne dediščine" - najbrž pa se 
ne more nanašati na "varstvo" narave, 
katerega naj bi letos praznovali: ukrepi za 
varstvo narave (namenoma?) namreč iz-
ključujejo gospodarske ukrepe. Ali se Slo-
venci na ta način po celem stoletju res 
vračamo v žarišče idejnega spopada med 
Giffordom Pinchotom, prvim direktorjem 
ameriške gozdarske službe, ki je leta 1907 
skoval pojem conservation (= wise use) 
(Nash 1987, s. 9) in "fundamentalistom" 
Johnom Muirom? Takratnega ameriškega 
konteksta pač ni mogoče primerjati s 
sodobnim evropskim ali slovenskim. ln 
vendar nas gozdarje v očeh mnogih raz-
vrednoti kot potencialne varuhe narave 
prav dejstvo, da "sekamo drevje". Prav 
zato je za nas tako pomembno, da raz-
čistimo, ali letos praznujemo evropsko leto 
varstva ali leto ohranitve narave- in da to 
ljudem tudi pojasnimo. 
Druga zadrega nastaja z umestitvijo 
gozdarstva v dolgoročne cilje slovenskega 
varstva narave (ibid. s. 19), ki so: 
a) ohraniti 
GozdV 53, 1995 373 
Gozdarstvo - sestavni del ohranjanja narave 
-samonikle (avtohtone) rastlinske in 
živalske vrste; 
- geotope, habitatne tipe, bioceonoze in 
ekosisteme ter njim lastne procese; 
-naravne znamenitosti (nepremično na-
ravno dediščino); 
-logiko razvoja vseh tipov krajine v 
skladu z naravnimi procesi in sonaravne 
človekovo rabo; 
b) obnoviti prizadete naravne zname-
nitosti, habitate in ekosisteme. 
Kje je mesto gozdarstva v teh ciljih? 
Povsod in nikjer. Za vsakega od njih bi se 
bilo treba pošteno in izčrpno dogovoriti , 
kje se konča ohranjanje in začne (strogo 
omejujoče) varstvo. 
Tretji problem je amaterstvo in pomanj-
kanje duha, s katerim se lotevamo ohra-
njanja narave kot novega delovnega pod-
ročja. Prizadevanja redkih posameznikov 
morda rešujejo čast stroke, ne zagotavljajo 
pa njenega uspeha v vsesplošnem pre-
rivanju interesov za novimi delovnimi pod-
ročji. 
Po omenjenem posvetu 1988 nam je 
uspelo, da smo v zakon o gozdovih uvrstili 
tudi skrb za "funkcijo varovanja naravne in 
kulturne dediščine in drugih vrednot okolja" 
(ZOG 1993, čl. 3/5). Ostane nam še, da to 
prevedemo tudi v vsakodnevno delovanje. 
Naravna dediščina so namreč tudi vsa 
zavarovana območja. Vsekakor bi morali 
temeljito in kritično oceniti svoje dosedanje 
ravnanje v najod ličnejšem zavarovanem 
območju, ki ga Slovenija premore, tj . v 
Triglavskem narodnem parku. Naše poti in 
stranpoti v TNP bi morale biti dober kom-
pas za ravnanje v območjih z manj strogim 
varstvenim režimom. 
četrto vprašanje zadeva našo nevednost 
oz . neinformiranost o tem, kaj se na 
področju varovanja dediščine in ohranjanja 
narave dogaja v svetu. Če hočemo širiti 
področje svojega delovanja, moramo poz-
nati tudi širše okolje, ki bo odločalo o 
(ne)uspešnosti takega širjenja. Žal bomo 
tudi tu spoznali ne le, da nismo preroki v 
domovini, kot pravi stari latinski rek, ampak 
tudi v tujini ne. 
Pred slabim mesecem smo imeli v Slo-
veniji pa tudi na Oddelku za gozdarstvo 
visok obisk iz Bruslja, ki nam je na diplo-
matsko obziren način dal vedeti , da goz-
374 GozdV 53, 1995 
darstvo najbrž ni prioritetno (se pravi 
nerazvito ali z EU neskladno) področje, ki 
bi oviralo naše (toliko zaželeno (?)) pribli-
ževanje Evropi in da zato v programih 
bruseljske pomoči Sloveniji ni pričakovati , 
da bi se uvrstilo zelo visoko. Vprašani smo 
bili še, koliko gozdarstvo prispeva k bruto 
nacionalnemu proizvodu, in našemu odgo-
voru, da manj kot odstotek, je sledil dolg in 
pomenljiv molk. To je nevaren način pre-
mišljevanja politika s štiriletnim mandatom 
- žal vse prepogost tudi pri nas. Kaže se v 
nenehnem zniževanju sredstev za to pa-
nogo v proračunu - za operativo, šolstvo 
in raziskovalno delo. 
Evropa očitno ne vidi rada, če je kdo od 
ponižno čakajočih na kakšnem področju 
pred njo - in to v gozdarstvu smo. Prav 
zato moramo skrbno spremljati svetovne 
in evropske trende in dokumente in tudi 
izpolnjevati obveze, ki jih nalagajo, da ne 
bi ob· tem za svetom zaostali. Slovenija 
gotovo zaostaja za svetom npr. v robotiki 
ali elektroniki (kamor vlagamo nemajhna 
sredstva) prav gotovo pa ne zaostaja v 
gozdarski praksi (podprti z ustrezno filo-
zofijo, ki temelji na raziskovanju in izo-
braževanju). če ne bomo spremljali sve-
tovnih dogajanj in bomo nehali opozarjati 
na zaostajanje svoje stroke, ter jasno 
kazati na tiste, ki so krivi za njeno erozijo, 
bomo sokrivi za njeno degradacijo. 
V nenehni improvizaciji in kroničnem 
pomanjkanju ljudi nimamo nikogar, ki bi 
tekoče spremljal svetovna/evropska do-
gajanja in dokumente, jih prevajal , posre-
doval vsej stroki in ne le "posvečenim" - in 
skrbel , da se tudi udejanjajo v našem 
delovanju. 
Šele razmišljanja v takih okvirih , bi nam 
dala pogum in zagon , da bi bili uspešnejši 
tudi v prizadevanjih o~rog snovanja novih 
zavarovanih območij . Sele iz te perspektive 
bi objektivneje zagledali svoje mesto v njih. 
Tak pogled bi presegel našo kronično 
zaprtost in samozadostnost - tudi samo-
zadovoljstvo in nas napravil širše, strpnejše 
in tvornejše sogovornike v snovanju novih 
zavarovanih območij in delitvah pristojnosti 
v njih. Za veliko in pomembno stvar gre, 
zato bi morali poznati vsaj dela oz. doku-
mente kot so: 
Gozdarstvo - sestavni del ohranjanja narave 
UNCED, 1992: Statement of Principles 
on Forests 
'AGENDA 21, pog l. 11, "Combating De-
forestation" in pogl. 15, "Conservation of 
Biological Diversity (gi. Keating 1993) 
UNEP, 1992: Convention on Biological 
Diversity 
GLOBAL FOREST POLICY PROJECT, 
1994 
in pomembnejša dela kot so Dudley 
1994, Bass in dr. 1994, Trzyna (ur.) 1995 
itd. Posebej bi kazalo poudariti pomen 
temeljnih del o strategijah nacionalnega 
trajnostnega razvoja (prim. Carew-Reed, 
1994). Slovenija take strategije še nima -
tudi gozdarstvo ne in koristilo bi mu, ko bi 
jo imelo. 
Podobna je slika na evropski sceni. 
Politično osnovo za vključevanje goz-
darstva daje že Program okoljskih aktiv-
nosti za Srednjo in Vzhodno Evropo, ki ga 
je potrdila Ministrska konferenca v Lucernu 
(28.- 30. IV. 1993) in seveda Strasbourške 
in Helsinške resolucije. 
Posebnega pomena za snovalca novih 
zavarovanih območij je dokument IUCN 
Parks for Life (kmalu ga bomo dobili tudi v 
slovenskem prevodu), ki v bistvu povzema 
množico podobnih, včasih celo prekri-
vajočih se programov ustanavljanja zava-
rovanih območij. 
Na državnem nivoju bi morali načrtno 
iskati svoje mesto vsaj v naslednjih doku-
mentih, ki pa - kot rečeno - še vedno 
ostajajo v fazi osnutkov oziroma predlogov. 
Reagirati bi morali na neustrezno obrav-
navanje gozda in gozdarstva v njih - ali 
sploh njuno popolno odsotnost: 
a) Strategija varstva narave v Slo-
veniji (2.0) Uanuar 1994) -daje osnovna 
izhodišča - kot si jih zamišljajo avtorji, 
historiat varstva naravne dediščine, de-
finicije in opredeljuje delovno področje 
varstva naravnih vrednot. Zlasti v obrav-
navanju ciljev se področje dejavnosti 
bistveno zoži na naravno dediščino. V 
poglavju o organizacijskih nalogah doku-
ment vendarle spet govori o "upravnem 
resorju za varstvo naravnih vrednot". (s. 23) 
Pomemben je predlog o zavarovanju 
šestih regijskih parkov v Sloveniji (s. 27). 
Slika 1: Predlagani regijski parki v Sloveniji (vir: Strategija varstva narave v Sloveniji 2.0) 
1. Notranjski regijski park 
2. Regijski park Kočevje-Kolpa 
3. Regijski park Pohorje 
4. Kraški regijski park 
5. Karavanško-Kamniško-Savinjski park 
6. Regijski park Škocjanske jame 
GozdV 53, 1995 375 
Gozdarstvo - sestavni del ohranjanja narave 
Glede na pomen gozda kot naravne 
vrednote preseneča, da ga strategija (z 
gozdarstvom vred) omenja le bežno (s. 
28) - in še tu trdi, da je raba gozdov 
sonaravna le v nekaterih gozdovih ... 
b) Nacionalni program varstva okolja, 
ki ga pripravlja MOP, v gradivih za raz-
pravo (11.VII.1994) gozdov ne omenja 
(omenja zrak, vodo, tla, biosfero) niti ne 
omenja gozdarstva (omenja pa v poglavju 
o sektorskih politikah varstva okolja npr. 
kmetijstvo, rudarstvo, energetiko, industri-
jo, promet, odpadke , turizem in rekre-
acijo ... ). 
Pomembna novost je, da dokument 
posveča pozornost klimatskim spremem-
bam, biološki raznovrstnosti, varstvu na-
ravnih vrednot (mednje bi vsekakor uvrstili 
v smislu 5. čl. ZVO, 1993 tudi gozdove) in 
varstvu podzemnega sveta. 
c) Program razvoja gozdov v Sloveniji 
(EPA 488, druga obravnava - Vlada ga je 
sprejela 26.1.1995) - Opredeljuje gozdove 
kot naravno vrednoto (s. 63) in predlaga, 
naj bi bilo javni gozdarski službi poverjeno 
upravljanje zavarovanih območij v gozd-
nem prostoru (čl. 4.6). 
d) Ustanavljanje in varovanje naravnih 
parkov v Sloveniji (maj 1995) je do-
kument, ki ga je pripravilo MOP, in gradi 
na Zakonu o varstvu narave, ki pa je šele 
v fazi priprave. Avtorji sicer ugotavljajo, da 
je cilje varstva narave mogoče doseči le, 
če so "naravna načela vgrajena v sisteme 
in postopke vseh dejavnosti" (tudi goz-
darstva) - sicer pa gozdov in gozdarstva 
posebej ne izpostavljajo. Za upravljanje 
naravnih parkov dokument celo predvideva 
ustanavljanje javnih zavodov ali pode-
ljevanje koncesij - mimo gozdarske javne 
službe torej . Te službe tudi ne omenja niti 
v točki 3.2d, kjer govori o sodelovanju 
drugih javnih služb. 
e) Agenda 21 za Slovenijo. Dokument 
nevladnih organizacij je zanimiv kot pri-
spevek k procesom, ki naj bi sledili Riu '92 
in v določenem smislu predstavlja dobro-
došlo novost. Žal, tudi on gozdarstva ne 
omenja izrecno (kot npr. industrije, ener-
gije, transporta, urbanizacije, turizma in 
rekreacije, kmetijstva ... Obravnava pa ga 
- mnogo bolje kot marsikateri resorni 
dokument - pod poglavjem "Varstvo na-
376 Gozd V 53, 1995 
rave", kjer piše: "nadaljevanje in razvijanje 
sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in 
gozdnim prostorom, s poudarkom na (žal 
le- op. p.) okoljetvornih funkcijah gozda." 
Vsekakor postajajo v tem pogledu ne-
vladne organizacije naš pomemben so-
govornik in zaveznik. 
če naj bi se gozdarstvo ozirala po širših 
delovnih področjih na področju ohranjanja 
narave in varstva naravne dediščine , je 
prav, če razmislimo o tem, kako spada 
gozd v ta kontekst. 
Kar zadeva ohranjanje narave, je stvar 
menda jasna. Nekdo nam bo pač šele mo-
ral pokazati obnovljiv naravni vir, s katerim 
pri nas gospodarimo bolj zvesto načelom 
trajnosti kot pa z gozdom. Drugače je z 
gozdom kot naravno vrednoto in dediščino. 
Zakon o varstvu okolja (1993, čl. 5, tč. 
3.3) določa naravne vrednote takole: "Na-
ravne vrednote so poleg redkih in dra-
gocenih naravnih pojavov tudi drugi vredni 
pojavi , sestavine, oziroma deli žive in 
nežive narave, naravna območja ali deli 
naravnih območij, rastlinske in živalske 
vrste ter njihovi življenjski prostori, eko-
sistemi, deli naravne in kulturne krajine in 
objekti oblikovane narave." 
Pustimo ob strani motive zakonodajalca, 
ki je naravne vrednote razglasil tako široko. 
Niti se ne bomo spraševali , kakšni so 
kriteriji ločevanja med vrednim in ne-
vrednim v naravi. Dejstvo je, da ta definicija 
kar večkrat zadane gozd - in to dejstvo 
moramo izkoristiti tudi mi. 
Druga stvar je vprašanje gozda kot · 
dediščine: morda ga bomo kot naravno 
dediščino zagledali šele iz perspektive 
ohranjanja in varstva ne le biološke razno-
vrstnosti, ampak tudi naravnih procesov 
(torej ne le vrst in njihovih habitatov). 
Je gozd tudi kulturna dediščina? Od-
govor bo odločen - dal Gozd je bil - vsaj 
pri nas - vselej ogledalo družbe, podoba 
(ne)sožitja med naravo in človekom - pa 
naj si gre za prostrano gozdno odejo, ki jo 
je čipkasto najedel človek - molj , za 
belokranjski steljnik ali primorski panjevec. 
Vse to se bo spremenilo, ko se bomo 
spremenili tudi mi sami: torej je del naše 
kulture in kulturne dediščine v najbolj 
prvinskem pomenu besede. 
ln še misel, dve posebej o mestu goz-
Gozdarstvo - sestavni del ohranjanja narave 
darstva v snovanju zavarovanih območij 
na Slovenskem. Narava je naš svet ob-
sodila na prehodnost. Zgodovina nam je 
pobrala obsežna periferna območja prav 
na vseh straneh nacionalnega teritorija. 
Prihodnost nam bo preostanek razsekala 
s prometnimi koridorji- z vsem, kar spada 
zraven. Bolj bodo služili tujim kot pa našim 
interesom. 
ln kaj lahko pri tem storimo sami zase? 
Ustanavljanje obsežnejših zavarovanih 
območij- skladno z IUCN kategorijami (gi. 
tabelo 1) je vsekakor ena izmed zanimivih 
možnosti. 
Ze itak je Slovenija med 33 evropskimi 
državami na 25 mestu, kar zadeva od-
stotek površine zavarovanih območij (Ta-
bela 2). Globoko pod evropskim pov-
prečjem in daleč za tistimi državami, po 
katerih bi se sicer radi zgledovali. 
Omenjeni načrt o zavarovanju 20% slo-
venskega ozemlja v obliki naravnih parkov 
torej sploh ni nekaj nemogočega: 
-predstavlja kompenzacije številnim 
okoljskim vplivom naravne in kulturne 
fragmentacije Slovenije; 
-tudi po "evropskih normah" onemo-
goča, da bi to zemljo lahko kupovali tujci; 
-daje novo vlogo in smisel obrobnim 
regijam, ki so domala vse demografsko (in 
še kako drugače) ogrožene. 
ln še nekaj skupnega ima večina pred-
laganih območij regijskih parkov: ljudje se 
iz njih umikajo, umika se tudi kmetijstvo, ki 
v teh marginalnih pogojih nima nikakršnih 
izgledov v obetajočem se boju s kme-
tijstvom Evropske unije - le gozdarstvo 
ostaja kot dejavnost, ki bo s temi prostori 
lahko gospodarila skladno s cilji njihove 
ustanovitve. Tudi zato smo na Oddelku za 
gozdarstvo osnovali predmet "Gospodar-
jenje z naravnimi parki" in sprožili pobudo 
za podiplomski študij "Varstvo naravne 
dediščine", ki je že sprejet in se bo začel 
prihodnje leto. 
Vsako snovanje zaščitenega območja je 
dolgoročna naložba s strokovnimi, eko-
nomskimi, socialnimi, političnimi in etičnimi 
elementi - in argumenti. Gozdarji se bomo 
morali nenehno spraševati, kaj od teh 
elementov in argumentov je že v naši stroki 
in kaj lahko prispevamo. Tudi za razgla-
sitev teh parkov bomo morali pomagati, 
boriti se- zaradi njih samih. Razmišljanje, 
kaj bomo od tega imeli kot stroka, pride na 
vrsto šele pozneje. 
Zato tale zbor ni nikakršen "deja vu" 
(smo že videli) - preveč se je spremenilo 
od zadnjič. Tudi mi sami. Zato ta posvet 
Tabela 1: Zavarovana območja- definicija in šest upravljalskih kategorij (Pa rks for Life, 
1994, s. 9) 
Kaj je zavarovano območje? 
"Območje kopnega inlali morja posebej namenjeno varstvu biološke raznovrstnosti in 
naravnih ter z njimi povezanih virov. Z njim se upravlja s pravnimi ali drugimi učinkovitimi 
sredstvi". 
Kategorija l. Strogi naravni rezervat 1 Območje divjine: upravljanje predvsem v znanstvene 
namene in za ohranitev divjine 
Kategorija 11. Naravni park: upravljanje predvsem za varovanje ekosistemov in rekreacijo 
Kategorija 111. Naravni spomenik: upravljanje predvsem za določene naravne značilnosti 
Kategorija IV. Habitat 1 Območje gospodarjenja za določene vrste: upravljanje za ohranitev 
z gospodarskimi posegi 
Kategorija V. Zavarovana krajina 1 morsko območje: upravljano za ohranitev in rekreacijo 
Kategorija VI. Zavarovano območje gospodarjenih virov: upravljano za trajnostno rabo 
naravnih ekosistemov 
GozdV 53, 1995 377 
Gozdarstvo - sestavni del ohranjanja narave 
ne bo uspel, če se ne bomo razšli z zelo 
natančno določenimi nalogami, nosi lci, roki 
in strategijami vključevanja v mnogo širše 
okolje, ki vpliva na ohranitev narave in 
varstvo najvrednejšega v njej. 
Tabela 2: Zaščitena področja po IUCN upravljalskih kategorijah v km2 (stanje 1994- prirejeno 
po Parks for Life, s. 104) 
Država Površina države Skupna površina % 
Slovaška 14,035 10,155 72.36 
Liechtenstein 0,1 60 0,600 37.50 
Danska 43,073 13,871 32.20 
Nemčija 356,840 91,928 25.76 
Avstrija 83,855 20.813 24.82 
Velika Britanija 244,880 49,513- 20.22 
Švica 41,285 7,307 17.70 
Luksemburg 2,585 0,360 13.93 
Češka 78,864 10,668 13.53 
Latvija 63,700 7,747 12.16 
Nizozemska 41,160 4,215 10.24 
Francija 543,965 53,586 9.85 
Poljska 312,685 30,636 9.80 
Estonija 45,100 4,398 9.75 
Litva 65,200 6,347 9.73 
Islandija 102,820 9,156 8.90 
Španija 504,880 42,450 8.41 
Finska 337,030 27,281 8.09 
Italija 301,245 22.746 7.55 
Hrvaška 56,538 3,853 6.82 
švedska 440,940 29,818 6.76 
Portugalska 92,390 5,825 6.31 
Norveška 323,895 20,380 6.29 
Madžarska 93,030 5,740 6.17 
Slovenija 20,251 1,081 5.34 
Romunija 237,500 10,849 4.57 
Jugoslavija 102,173 3,470 3.40 
Bolgarija 110,910 3,699 3.34 
Belgija 30,520 0,771 2.53 
Grčija 131,985 2,210 1.67 
Albanija 28,750 0,340 1.18 
Irska 68,895 0,670 0.68 
Andora 0,465 0,000 0.00 
Skupaj 4,921 ,606 501,741 10.19 
378 GozdV 53, 1995 
Gozdarstvo - sestavni del ohranjanja narave 
VIRI 
1. Agenda 21 za Slovenijo, 1995. Umanotera, 
Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ljub· 
IJana, 43 s. 
2. An ko., B. 1990: Landscape Ecology in For-
estry - a New Challenge, IUFRO XIXth World 
Congress Proceedings Vol. 1, s. 149·1 56 
. 3. ~ass, S. in dr. 1994: Review of the Forestry 
Pnnc1ples 20 months after Rio, li ED, London, 24 s. 
4. Carew-Reid, J. in dr. 1994: Strategies for 
National Sustainable Development. IUCN, IIED, 
Earthscan, London, 203 s. 
5. De Groot, R.S. 1992: Functions of Nature. 
Walters-Noordhoff, Amsterdam, 315 s. 
6. Dudley, N. 1994: WWF Submission on For-
est to the Commissiqn on Sustainable Develop· 
ment, WWF, Gland, Svica, 34 s. 
7. Geating, M. 1993: Agenda for Change, The 
Centre for our Common Future, Zen eva, 70s. 
8. Global Forest Policy Project, 1994: Nat. Wild· 
life Federation, Sierra Club, Friends of the Earth • 
U.S., Washington, D.C. 22 s. 
9. Groombridge, B. 1992: Global Biodiversity. 
Chapman&Hall, London, 585 s. 
10. IUCN-CNPPA 1994: Parks for life: Action 
~or protected areas in Europe, IUCN, Gland, Švica 
1n Cambridge, V.B., 154 s. 
11. Keating, M. 1993: AgendaJor Change, The 
Centre for our Common Future, Zen eva, 70s. 
Foto: Lado Kutnar: Katarina 
12. Nacionalni program varstva okolja, 1994. 
(Uvodna javna razprava) Ministrstvo za okolje in 
prostor, Ljubljana, 8 s. 
13. Nash, R.F. 1987: The Rights of Nature. The 
University of Wisconsin Press, 290 s. 
14. Pearce, D.WJfurner, R.K. 1990: Econom-
ics of Natural Resources and the Environment. 
Harvester and Wheatsheaf, London, 378 s . 
15. Program razvoja gozdov v Sloveniji. Po· 
ročevalec , 1995, št. 6, s. 56-75 
16. SSKJ 1. , 1970 DZS, Ljubljana, 844 s. 
17. Strategija varstva narave v Sloveniji , (in. 
2.0). 1994, MK RS, ZRSVNKD, Ljubljana, 1994, 
35s. 
18. Trzyna, T. (ed.) 1995: A Sustainable World. 
IUCN, Sacramento, Calif. 272 s. 
19. UNEP, 1992: Convention on Biological Di· 
versity (5 June 1992), Rio de Janeiro, 24 s. 
20. Ustava Republike Slovenije (1991 ). Gosp. 
V., Ljubljana, 1992, 75 s. 
21. Ustanavljanje in varovanje naravnih parkov 
v Sloveniji. MOP, Uprava RS za varstvo okolja, 
Ljubljana, 1995, 12 s. 
22. WWF, Rimski klub, 1995: Taking Nature 
into Account (An Action Plan). Bruselj, 4 s. 
23. Zakon o gozdovih, Ur.l. R.S. 30/93 
24. Zakon o naravni in kulturni dediščini. Ur. l. 
SRS 1/81, 3/81 , 42/86 in Ur.l. R.S. 8/90, 42/92 
25. Zakon o varstvu okolja. Ur.l. R.S. 32/93 
GozdV 53, 1995 379