riN ■gui«: M« > tm 11 n AMERIŠKA \ • amewcan in spirit foreign IN LANGUAGE ONLY I AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER UP ■ 1 v>. 183 i w'l SUPfc CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 5, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIU, | senatu se pričakuje boj | in proti konskripciji ng. i _ ____. •s" l^je za in proti obvezni vojaški vežbi so mnenja, da se bodo morali sporazumeti na kakem kom-"f Promisu, ki bi zadovoljil obe stranki. [S^hington, D. C. — Vodje jl^^nk.ki so za obvezno vo-mr vezbo'in ki so proti, so mne-"c| 'Se bo treba sporazumeti asKfaJem posredovalnem pred-sW. ki bi zadovoljil obe struji. -Hf, Sfinatni odsek je že spre-m predlog v toliko, da bi se b.''-!lcul° k vojaški vežbi samo 21 dO 31 leta. Prvotno 3. f glasil predlog za registra-KS| vseh moških od 18 do 64 le- wIl7edSednik Roosevelt se je ( ®f tn° izjavil, da je za obve-;hies:Vo.)aško službo. Proti se je IT bivši vojni tajnik Wood-ut f kl trdi, da bi tak sistem do-M -el° za en korak bližje /en tarnemu sistemu vlade. Senator Maloney, demokrat iz j Connecticuta dbljubuje, t',a bo predlagal posredovalni predlog, da se tako doseže sloga in edin-stvo med narodom. Najbrže bo predlagal prostovoljno vojaško službo za dobo enega leta in plača vojakom bi se zvišala od $21 na $30. če se na ta način ne bi doseglo zaželjene kvote novincev, bi se pa potem vpeljalo obvezno vojaško vežbo. čutiti je, da bi se senatorji ze-dinili na te vrste kompromisu, kerjbi ta načrt zadovoljil armado, ki bi dobila dovolj novih vojakov, obenem bi pa zadovoljil eno grupo, ki je prqti obvezni vojaški vežbi. pametno fil Angliji zastarele SNke ladje? % ashmgton, D. C.-V tem cS n6 mnogo debatira, če bi W ''Poročijo dati Angliji »o-lA amerišk-e rušilce ali n "I. ^leriška mornarica ima , |1() to v našo korist. Ce i 'Jler, An8Hja kljub temu »o^ari*1' bi Pa potem ameriška is# ' ca te ladje zelo pogre- ff SV°J° obrambo, t ttfj __ o NAJNOVEJŠEVESTI Churchill svari pred nemškim napadom NEW YORK, 4. avg.—Danes zvečer ob 7:42 je pristal na newyorškem zrakoplovnem pristanu štiri-motorni aero-plan iz Anglije. V soboto po-j poldne je odletel iz Foynes,1 Irska, ter preletel Atlantik v 16 urah, ko je pristal v Novi Fundlandiji, pristal nato v! Boucherville, Kanada in nato odletel v New York. Nosil je posadko petih mož in tri j potnike. To zračno pot na-1 meravajo vpeljati zdaj koti stalno zvezo med Angli jo in j Kanado ter Zedinjenimi državami. STOCKHOLM, Švedska, 4. avg. —Iz Noveške prihajajo vesti, da namerava Hitler napasti Anglijo še ta teden, in sicer "fo (i, ,Nov Srob R ifotj ^^ bolezni je danes Preminila v Charity 1 if 5911 Ml S' Mary Lenarčič, rlth If' ^nujoča na 1137 , Eira( r- Pogreb se bo vršil 11 L« Zakrajškovega P°' iLi: Zavoda- čas pogreba g0 Priobčimo jutri. DVA ODLIČNA MOŽA NA RADIU Včeraj je govoril na radiju general John J. Pershing. Izjavil je, da se strinja z vlado, da se vpelje obvezna vojaška vež-ba, obenem je pa svetoval, da Zedinjene države izročijo Kanadi ali pa Angliji kakih 50 rušilcev, ki so bili zgrajeni še za časa svetovne vojne. Na radiju je govoril včeraj tudi slavni letalec Lindbergh, ki je rekel, da se bojuje vojna v Evropi samo radi zemlje in bogastva, ki ga poseduje Anglija, medtem, ko je centralna Evropa v revščini. Lindbergh je svetoval, naj se Zedinjene države nehajo vmešavati v evropske zadeve in naj se raje pripravimo, da branimo svojo svobodo tukaj. -o- Kača pičila psa Na 1126 E. 295th St., v Wick-liffe, O., je strupena kača klopotača pičila lovskega psa na dvorišču Adama Luciana. Psa so peljali k živinozdravniku, ki pa še ne ve, če bo pes živel. Kačo so ubili. Kot pripovedujejo, bi bila kača pičila nekega dečka, ki se je igral na 3vorišču, da ni prišel pes, v katerega se je potem kača zagnala. Dolga je bila dva čevlja in pol. Zivi-nozdravnik je rekel, da še ni slišal, da bi bile klopotače v j Ohio. ^MPANJSKA GNOJNICA ŽE MOČNO DIŠI .hka republikanska sta že začeli polivati 6 tičn° P° kamPanjski livadi. fU gnojnica je še sicer .lAi £°meŠana z vodo> torej ne » I vlPreV6Č- Toda Podajala bdk'm dnem bolj izrazita edffL,0 dolgo, ko se bosta obe ; i Po * Jiva,i- da b0 res smr-T Va ZeU °d enega konca do a^X^,.' ; P^>lsie PriŠel v javnost Shas. dem°kratskega pu-^enrl.n T°dbora' ki je obdol-4 193, 11 I- Willkiea, da je bil w Yorku izvoljen ^ik ^k,ratski Precinktni na-i^Jemu Sne Tamma"y Hali. ndfklyn Wnntak0j ode°voril <4keZ altman republi-MimRn ke' ki je Povedal, da ^e£-velt, najstarejši sin |eta l9 a Ro°sevelta, zaslužil naprej vsako leto nad $50,000 in to pri raznih podjetjih, ki so imela stike z vladno administracijo. Kongresnik Halleck iz India-ne, ki je predlagal Willkiea za nominacijo, je pa povedal, da je sedanji načelnik demokratske stranke v Zed. državah, Edward Flynn, ko je bil šerif Bronx okraja, imenoval za deputija znanega raketirja "Dutch Schultza," ki je bil pred dvema letoma ustreljen v boju dveh ra-ketirskih gang. Dalje je Waltman nemignil, če .je bil James Cromwell imenovan poslanikom za Kanado radi svoje zmožnosti, ali radi tega, ker je dal leta 1936 za demokratsko kampanjo $50,000. Isto je vprašal tudi glede ameriškega poslanika za Francijo, Bullita in poslanika za Poljsko, Biddla, ki sta oba dala sila denarja za Rooseveltovo kampanjo. enkrat med četrtkom in nedeljo. V Norveški zbirajo Nčmci že več tednov ladje in gradijo nove, ki bodo vozile moštvo, konje in opremo. Zlasti se vadi konjenica za napad na Anglijo. Že več tednov se vadijo konjeniki skočiti iz čolna proti bregu. Vojaki poženejo sedeč v sedlu konje iz čolna v vodo in konji plavajo ali pa brodijo proti bregu, kakor je globoka voda. LONDON, 4. avg.—Angleški letalci, ki so danes zopet z vso silo napadali nemške postojanke,. so jjrinesli domov poročilo, da se zbira nemško vojaštvo v velikih trumah ob Rokavskem prelivu. -o—-- Chief Wallace umrl V soboto je umrl "v starosti 92 let George A. Wallace, častni načelnik elevelandskih gasilcev. Že od novembra je bil rahlega zdravja in zdaj ga je pljučnica stisnila, čeprav je vedno trdil, da bo učakal 100 let. Bil je polnih 61 let v ognjegasni službi. Ko je šel v pokoj 1. marca 1931 v starosti 83 let, je bil slavljen kot najstarejši ognjegasni načelnik na svetu. K ognjegasne-mu oddelku je pristopil leta 1869, štiri leta potem, ko se je končala civilna vojna. Takrat je štel elevelandski ognjegasni oddelek 73 mož. Mr. Jazbec bolan Poznani slovenski trgovec iz Euclida, Mr. Ferdo Jazbec, se je moral zadnji teden podati v Glenville bolnišnico. Toda kot se poroča, je že iz nevarnosti in bo prišel danes ali jutri domov. Močno prehlajenje je nekaj časa grozilo postati nevarno. Zelo nas veseli, da je prijatelj Ferdo izven nevarnosti. Uršulinke bodo praznovale 90 letnico učiteljstva V nedeljo bodo praznovale sestre uršulinke 90 letnico, kar njih red poučuje v elevelandskih šolah. Ob desetih bo slovesna sv. maša v Villa Angela na 17701 Lake Shore Blvd., katero bo daroval škof Joseph Schrembs. Oltar bo postavljen na prostem, ker se pričakuje najmanj 10,000 ljudi k slavnosti. Semenj v Berea Vsakoletni semenj v Berea, O., ki se bo vršil od 15. do 18. avgusta, bo letos nekaj posebnega, kot kažejo priprave. Poleg razstave vsakovrstne plemenske živine in poljskih pridelkov, bo tudi vsak dan mnogo zabave, kot konjske dirke, rodeo in drugo. Vstopnina bo 35 centov, kar vključuje tudi par-kanje avtomobila. Otroci pod 12 leti bodo prosti vstopnine. Francija prosi Anglijo, da bi dovolila živež v Francijo Vichy, Francija. — Ker v Franciji vedno bolj ginejo zaloge živeža in ker ni nobenega izgleda za novo zalogo, se je francoska vlada maršala Petaina obrnila na Zed. države za pomoč. Zed. države naj bj namreč posredovale pri Angliji, da bi nekoliko omilila svojo blokado in dovolila dovoz živeža v Francijo. Francija se je morala obrniti za posredovanje na Zed. države radi tega, ker med Francijo in Anglijo ne obstojajo diplomatski odnošaji. Francija je morala zelo omejiti porcije živeža prebivalstvu in omejila je tudi porabo gazolina za 90 odstotkov, da ga popolnoma ne zmanjka na zimo. Francija bi rada dobila dovoljenje od Anglije, da bi smela dovažati živež iz svojih kolonij. Te ladje ne bi vozile popolnoma nič drugega kot življenske potrebščine. Francija je razpustila prostozidarsko ložo • •Vichy, Francija.-—-Vlada je izdala ukaz, po katerem se' razpusti vse tajne organizacije. Ta odredba je bila namenjena v prvi vrsti proti prostozidarjem. Prostozidarska loža se je zadnja leta združila z radikalnimi socialisti. Od leta 1936, ko je prišla na vlado popularna fronta, so bili večinoma vsi kabinetni uradniki prostozidarji. * Belgrad, Jugoslavija.—Jugoslovanska prostozidarska loža se je odločila, da preneha z vsemi aktivnostmi in da razpusti tudi sveye podrejene podružnice. Toda to loža najbrže ni sto- Prevelika pomoč London. — Nek meščan se je spotaknil domov s/rede nad vrečo peska in padel. Toda ranil si je samo neko- ' liho členek. Na pomoč sta mu prihitela dva varnostna organa. Ko se je eden sklonil nad ranjencamu je padla z glave jeklena čelada ki je padla ranjencu na nos in mu ga zlomila. Potem sta ga naložila na nosihiico, da ga: neseta v ambulančo, ko se jima je izmuznila nosilnim iz rok. Ranjenec je padel na kamenita tla in si močno pretresel možgane. -o- Dr. Townsend bo glasoval za kandidata Willkie-a Dr. Francis Townsend, načelnik gibanja za starostno pokojnino $200 na mesec, bo glasoval za Wendell L. Willkie-a. Tako se je izjavil v soboto, ko je dospel iz Chicaga, da gre v Cedar Point, kjer je včeraj govoril na shodu Townsendovih klubov. "Willkie jf.trgovec," je rekel, dr. Townsend, in če smo kdaj potrebovali v deželi trgovca je to zdaj. Sedanji predsednik se ni nikdar izkazal kot zmožnega trgovca ali podjetnika." Dr. Townsend je sicer rekel, da bo lahko vsak pristaš tega gibanja volil kakor bo hotel, toda organizacija kot taka bo šla na rekord, da je proti tretjemu terminu vsakega predsednika. Dr. Townsend se je tudi izjavil, da je prepričan, da bo njegov pokojninski načrt sprejet kot postava v kongresu leta 1941. Žogometni igralec si je prerezal vrat Boston. — Willard Hershber-ger od žogometnega teamo Cincinnati Reds, si je v tukajšnjem hotelu prerezal vrat. Dobili so ga sloneti mrtvega nad kopalno banjo. V petek so igrali dve igri z bostonskim teamom, v kateri so Cincinnatčani izgubili obe igri. Igralci pripovedujejo, da Govorica iz Berlina, da Hitler ne bo poslal armade na Anglijo, je samo zvijača, trdi angleški premier. London, 4. avg. — Angleški premier Churchill je danes posvaril angleški narod pred nemško, propagando in da naj podvoji svojo pazljivost vzpričo zatrjevanja iz Berlina, da Hitler ne bo poslal svoje armade na Anglijo. "Možnost nemške invazije ni minila," je zatrjeval Churchill. "Fakt, da razširjajo Nemci zatrdilo, da ne bodo napadli Anglije, se mora sprejeti z dvakrat večjo sumnjo, kakor je bilo treba storiti vselej, kadar je prišlo burg, zanikujejo v Berlinu in pravijo, da je to samo navadna Churchillova laž. Vest i•/. Grenobla zatrjuje, da je odplula angleška, mornarica iz Gibraltarja in sicer da je odpiu-lo v petek proti Atlantiku pet angleških podmornic, sedem rušilcev, dva nosilca letal in tri pomožne ladje. Angleška admirali teta ne poroča o tem. Anglija ima pripravljenih 1,-250,000 mož za domačo obrambo. To so sami prostovoljci, ki so čez dan pri svojem delu v ura- iz Berlina kako zatrdilo, pa je bilo končno ravno obratno res. "Naša mejč in" priprave za obrambo ne smejo niti za trenutek ponehati." V Anglijo so dospele nove čete in dominionov, ki bodo ojači-le obrambo. Zrakoplovno ministrstvo poroča o novih poleti h angleških letalcev na Francijo, Belgijo, Holandsko in Nemčijo samo. Zrakopjlovna pristanišča, hangarje in letala se je obsipalo z bombami in strojnicami z nizke višine. Ponoči pa so angleški letalci napadli nemška oljna skladišča v Emdenu, Hamburgu, Misburgu, Salzenbergen in Em- j dih ali kjerkoli že, zvečer se pa j javijo k vežbi v streljanju in drugem, kar-je potrebno pri obrambi. Ti nimajo nobene uniforme in se vežbajo, da branijo pota, polja in najbližjo okolico v .slučaju nemške invazije. Ta ar-. mada ne bo šla z ostalo armado 'v strelske jarke, ampak je nje i glavni namen, da pazi in uničuje nemške parašutarje, kadar bi se pokazali. Njih naloga je Zadrževati Nemce toliko časa, da pride na pomoč redna armada, i Nemška letala so danes prile-i tela nad Anglijo, škotsko in Va-|lesko. Vlada zatrjuje, da vržene bombe niso napravile posebne škode. Nad škotsko so nemška letala krožariia 45 minut in metala bombe. werick. Angleško poročilo, da so angleški letalci razsuli mesto Ham- rila prostovoljno, ker jo je zad-' nje čase vladno Časopisje ostro' napadalo in.zahtevalo nje ukinitev. Največ je odgovoren za to minister vzgoje, dr. Anton Korošec, ki je bil vedno odločen nasprotnik prostozidarstva, -o--— Strah pred vojaščino V soboto je zaprosilo 173 parov v Clevelandu za poročno dovoljenje. To je bilo največje število v enem dnevu v zadnjih 40 letih. Najeti so morali 10 moči od probatne sodnije, da so pisali prošnje. Mnogo se jih je izjavilo, da se hočejo s tem rešiti vojaške suknje, ker oženje-nih ne bodo klicali, če bo sprejeta postava o obvezni vojaški službi. Stanovanje v šoli Kar dve družini sta se naselili v soboto zvečer v Park Knoll šolo v Garfield Heights, O. Družini Kratky in Wallace, prva z dvema otrokoma, druga z enim, nimata sredstev, da bi si najeli primerno stanovanje, pa sta naprosili predsednika šolskega odbora Jaffrina, če se smeta naseliti v prazni šoli. Ta jima Pastorka je pahnil z mostu v vodo Des Moines, Iowa. — Raymond Simmerman, star 38 let, je priznal, da je pahnil svojega 3 letnega pastorka z mostu v vodo. Priznal je, da je mislil tudi sam skočiti v vodo in potegniti s seboj tudi svojo dveletno hčerko, toda mu je v zadnjem trenutku upadel pogum. Dejanje je storil, kot priznava, potem, ko, je umoril svojo 20 letno ženo. Medtem, ko je ležala žena mrtva doma, je peljal otroka na most, pahnil pastorka v vodo, potem se je pa sam javil policiji. je to zelo potrlo Hershbengerja in si je najbrže radi tega končal življenje. -o- Smrtna kosa Danes zjutraj ob 12:30 je umrl John Merše, stanujoč na 999 E. 64th St. Star je bil 78 let. Bil je bolan samo tri tedne. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Cas pogreba in več o ranj-kem prinesemo jutri. Ribe lovijo V lepem kraju v Dunsford, Kanada, lovijo ribe sledeči Clevelandčani: Mr. in Mrs. Frank Novak in sinovi, 3670 E. 114th St. ter Mrs. John Požar iz 7811 Rosewood Ave. Pošiljajo najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem po Clevelandu. je takoj dovolil. T& se pa postavi! Poznani slovenski rodoljub, Mr. Frank Laurich, nam je prinesel v soboto iz svojega sado-nosnika na 6209 Edna Ave. dve vejici, ki sta bili težko obloženi z žlahtnimi marelicami. Pribiti moramo, da France prekaša naše pridelke na Rožniku. —--o--- Državljanstvo pri telefonu Ohio Bell Telephone Co. je začela popisovati vse svoje uslužbence in delavce glede njih državljanstva. Družba se ni še izjavila, če bo nedržavlja-ne odpustila od dela ali ne. Na počitnice Mrs. Jack Omersa in otroci ter Mrs. L. J. Greben z otroci, stanujoč na 1249 Norwood Rd., so odpotovali v soboto proti Minnesoti. Želimo jim mnogo zabave. Ravno o pravem času je šel k vojakom Chicago. — Walter Wollgast meri 6 čevljev in šest palcev. To je tudi mera, nad katero ameriška armada ne sprejme novincev. (Morda nimajo daljših postelj). Wollgast je star T 8 let in ker še vedno raste, se je ravno še o pravem času vpisal k vojakom. Ko bo enkrat v vojaški suknji, ga ne bodo smeli odsloviti, pa magari če zraste še za en čevelj. -—o- j K vajam! Prosi se matere, da pošljejo članice mladinskega oddelka podružnice št. 14 SŽZ k vajam v torek, 6. avgusta ob šestih zvečer. Vaje se bodo vršile v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Zadušnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za pokojnim Anthony Zorko. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. -o- POSKUSNO GLASOVANJE KAŽE, DA JE WILLKIE NEKOLIKO PRED ROOSEVELTOM Poskusno glasovanje v vseh Dež se bliža Vremenski prerok pravi, da je sem na potu dež, ki je včeraj opral Toledo in Detroit. No, samo da nam je včeraj še priza-nesel, zdaj pa lahko udari, kadar še mu poljubi. Ne bodo doma jedli Zveza lastnikov restavrantov ima danes zvečer skupno večerjo v Shakertown restavrantu na 2738 So. Moreland Blvd. Predsednik zveze je Nick Copanos. 48 državah zadnje čase kaže, da bi bil izvoljen Willkie, če bi bil® volitve danes. Willkie bi zmagal v 24 državah, ki bi mu dale 304 elektoralne glasove, ali 38 več kot jih je potrebno za izvolitev. Poskusno glasovanje je pokazalo, da so južne države še vedno za Roosevelta in da bi dobil Willkie največ moči severno od reke Ohio. Poskusno glasovanje v državi Ohio je pokazalo, da je Willkie naprej pred Rooseveltorn za par točk. Toda kako bosta stala ta dva najmočnejša kandidata za pred- sednika, kar jih pomnijo Zed. države, v novembru, je pa odvisno od mnogih okoliščin. Do volitev je še tri mesece in volivci še niso imeli prilike slišati kampanjskih argumentov. Mnogo je odvisno od evropskega položaja. Fakt je pa tudi ta, da eden izmed vsakih osmih volivcev se še ni odločil, kako bo volil. Pri tem je pa treba pomniti ,da je leta 1936 zmaga! republikanski kandidat samo v dveh državah, medtem ko ima Willkie j že danes večino v 24 državah. Glavna Rooseveltova moč danes je še vedno v solidnem jugu. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: 7,a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clasb matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. c^g§|*a83 No. 183 Mon., Aug. 5, 1940 .................. » ......... BESEDA IZ MIOM •—...................»«»*» -- »i Četrta predstava Obvezna vojaška vežba Med narodom se je dvignilo silno zanimanje glede obvezne vojaške vežbe, kateri predlog je zdaj še v senatnem odseku za vojaške zadeve in ki pride v kratkem na debato v senat. Senatorji pripovedujejo, da dobivajo na tisoče pisem, v katerih jih volivci urgirajo, naj volijo proti temu predlogu. Predsednik Roosevelt je zadnji čas prišel na pomoč predlogu ter ga priporoča v principu. Že na čikaški demokratski konvenciji je trgovinski tajnik Hopkins'poslal besedo med delegate, da bo geslo demokratske predsedniške kampanje to, da se vpreže vsakega moškega, žensko in otroka v Ameriki v to ali ono patrioti-čno delo z ozirom na obrambo dežele. Demokratski voditelji sicer tega niso zapisali v platformo, toda predsednik Roosevelt je vključil to zahtevo v svoj sprejemni govor. Roosevelt je indirektno zahteval obvezno vojaško službo. Podžgana po predsednikovem govoru in mnenja, da je ameriški narod ves vnet za te ali one vrste obvezno vojaško službo, sta vložila demokratski senator Burke iz Nebraske in republikanski kongresnik Wadsworth iz New Yorka pri senatnem odseku za vojaške zadeve predlog za obvezno vojaško službo. Predlog zahteva registracijo vseh moških za vojaško vežbo ali službo v starosti od 18 do 64 leta. Samski moški med 21 in 31 leti naj bi bili poklicani prvi za eno leto vojaške vežbe. Armada bi jih poklicala do 1 .oktobra 400,-000 do 1. aprila drugega leta nadaljnih 400,000 in do oktobra'1941 kakih 600,000 do 700,000. Predlog vsebuje točko, da bi bili izvzeti fizično nezmo žni, dalje bi bili izvzeti poljedeljski delavci in oni, ki so zaposleni v tovarnah, ki izdelujejo vladna naročila za deželno obrambo. Armadno poveljstvo je tudi obljubilo, da ne bo poklicalo oženjene moške in one, od katerih zaslužka so odvisne kake osebe. Ravno tako bi ne poklicali 300,000 CCC taboriščnikov. , Pojavilo se je važno vprašanje, namreč, ali se bodo lahko ti vojaki po končani enoletni vežbi povrnili na svoja dela, ki so jih imeli poprej. Senatni odsek je v predlog zapisal točko, ki obvezuje-podjetnika, ki je udeležen v mednarodni trgovini, da sprejme takega delavca nazaj na delo, ali pa bo kriv kršenja Wagnerjeve delavske postave. Senatni odsek je že mislil, da je predlog dovolj pripravljen, da se ga pošlje v senat na debato, ko so se pojavile nove težkoče. Od vseh strani so pričela deževati na odsek razna vprašanja, tikajoč se obvezne vojaške službe. Dijaki, na primer, so vpraševali, če bodo smeli dokončati šolsko leto, predno bodo vpoklicani. Delavci so hoteli vedeti, če bodo dobili garancijo, da bodo dobili delo nazaj, ko pridejo od vežbe. In tudi če ga dobijo, bi izgubili eno leto zaslužka, vrhu tega bodo izgubili priliko do napredovanja, ki bi ga morda dosegli v tem letu. Armadno poveljstvo, ki je vedno zahtevalo najmanj 18 mesecev vojaške vežbe, se je začelo spraševati, če bo dobila armada z enoletno vojaško vežbo dovolj trenirane vojake. Oglasili so se razni voditelji, ki so absolutno proti prisilni vojaški vežbi. Drugi zopef so mnenja, naj se zniža sedanja doba vojaške službe od treh let na eno leto in se bo potem dobilo dovolj prostovoljcev, da ne bo treba vpeljati splošne obvezne vojaške vežbe. Zopet drugi so mnenja, da bi bilo nesmiselno govoriti, da se bo že s 1. oktobrom vpoklicalo 400,000 novincev, ko armada nima pripravljenih vojašnic, niti opreme za novince. Louis Johnson, bivši pomožni tajnik pri vojnem oddelku ameriške vlade, ki je bil prisiljen odstopiti, ker je Roosevelt imenoval republikanca Stimsona vojnim tajnikom in ta je hotel imeti svojega pristaša za pomožnega tajnika, se je izjavil, da vzame dvakrat tako dolgo opremiti modernega vojaka, kot ga pa izvežbati. Rekel je, da bo vzelo vec kot eno leto, predno more dobiti armada potrebno opremo za namenavane nove vpoklicance. Rekel je tudi, da bi se bila morala dežela začeti pripravljati tedaj, ko so se pokazali v Evropi in Aziji prvi znaki vojnega gibanja in ne sele sedaj, ko je že skoro ves svet v vojni. Vse to je dalo povod nekaterim senatorjem, da so pokazali zobe novemu predlogu. Senator Vandenberg trdi, da se lahko dobi en milijon novincev na podlagi prostovoljne priglasitve. Senator Wheeler trdi, da bi bil ta predlog nov korak k totalitarizmu. Senator Norris je rekel, da se bo boril proti predlogu z vso močjo, ker bodo stroški obvezne vojaške službe tako veliki, da jih narod ne bo hotel plačati. Major Eberle je izračunal, da bi bili stroški pred koncem prvega leta nad en bilijon dolarjev. Dežela je očividno razdeljena v dva tabora, vendar nekateri prerokujejo, da bo predlog sprejet v senatu. Glavno pa je, če se predlog sprejme, da se ne začne klicati novincev prej,'dokler ne bo imela armada pripravljenih zadosti vojašnic in opreme ter vseh drugih potrebščin, da ne bo kot v letu 1917-18, ko jih je na tisoče umrlo radi tega, ker armada ni imela dovolj dobre strehe za novince, niti dovolj zdravniških sredstev zanje. Tri zaporedne slikovne predstave so se vršile v zelo lepem vremenu, pa tudi ob veliki udeležbi občinstva. Vsaka predstava je bila bolj obiskana. Tudi na zadnji predstavi smo imeli častne goste, vsaj izvan-redne. To pot so se udeležili predstave sledeči zunanji rojaki in rojakinje: Mr. Frank in Mary Segulin iz Euclida. Omenjeni Mr. Segulin je bil zmagovalec v zadnji letni kampanji kluba Ljubljana za župana, kakor imajo po običaju vsako leto nove volitve. Poleg tega se je udeležila predstave tudi Mrs. Alojzija Balant iz Loraina, O. Alojzij, njen soprog, se je pa nekje drugje zamudil; videli smo ga pa vseeno na sliki na barbertonsski novi maši. Vsem gostom naše čestitke! Slike v sredo, 7. avgusta. Prvo moramo razveseliti otroke z "Mike Mousovo komedijo." Za tem bomo gledali znamenito sliko tako zvano "Children of Polland." To je slika, ki predstavlja življenje poljskega naroda v njih domovini. Je 'zelo kratkočasna zia gledalce, ko vidijo življenje po vaseh in na polju, poleg vsega drugega vidimo tudi mlade te-rice, ki tarejo konopljo in lan. Za tem bomo videli "Memorial Parade" z dne 30. maja v spomin padlih vojakov. Za tem pridejo levi in druge zverine iz prirode. Potem se podamo zopet preko morja. Ustavili se bomo zopet v Parizu, da bomo videli "Razstavo," ki je imenitna, je iz leta 1931, katero sem posnel sam. Nato gremo v Žužemberk, da vidimo tam zopet naše domače pri birmanju na hribu okrog farne cerkve, kjer je gospod škof dr. Gregorij Rožman birmal olirog SO bir-mancev in birmank. Videli bomo tudi velik semenj. Od tam bomo šli v Ambrus k večernicam, da vidimo množico ljudstva krog cerkve. Za tem pa gremo v Dobropolje-Videm in od tam v Velike Lašče k procesiji. S tem bo domovine dovolj in se vrnemo, da vidimo zopet vesele pare poro-čencev; tele bomo videli: William Hočevar in Rose Peterlin, Charles Sintič in Christina So-fran, Edward Zaller in Anna Suštaršič iz West Parka, Anton Pucel in Mary Hribar. Prva med temi pa nima imena in naj gledalci sami povedo, kdo sta ženin in nevesta. Vse te slike so v barvah. K tem bo dodeja-na tudi poroka Baragove hčerke ,naše sosede in pa nova maša njenega brata, Father Baraga in Father Rusova, ki se je vršila na Bledu v starem fcraju. Videli bomo tudi veteranski pogreb pokojnega Jack Booka, potem hčerke Strnadove in obeh deklet, ki so utonile v kopališču pred nekaj leti "Bazilik in Pate," kakor tudi pogreba Frank Kmeta in Frank Grdanc, ki sta bila že prej oznanjena. Za zaključek bomo videli ogno-met. Vse to se bo vršilo, če ne bo dežja, za slučaj dežja se vrši predstava v četrtek, ako dežuje tudi omenjeni večer, bo predstava odložena za teden pozneje kakor je na programu. Račun zadnje predstave teri ne bodo videli slik, katere bi radi videli. Vsi taki naj se priglasijo, da se z njimi naredi dogovor, potem se jim slike ob-drugi priliki pokažejo. Tudi na njih stanovanju, če tako hočejo. Slike smo ohranili za to, da jih ljudje gledajo. Lahko nam sporočite, katere.slike so vam najbolje ugajale in katere bi morale biti še večkrat pokaza-ne. Društva si poljubno lahko naročijo predstave v njih društvenih dvoranah brez vsake obveznosti, da bi za to kaj plačali. Kar kdo podari za kazanje ali snemanje slik, mi to izročimo v dober namen ene ali druge namene, eno izmed teh je tudi kulturni vrt, ki bo moral imeti stalno blagajno. Tisti, ki imate slike pri nas in jih želite imeti doma, se lahko zanje priglasite; bilo za poročne ali pogrebne in vrtove. Kdor pa želi, da se mu naredi slika poročnega dneva, naj naznani poprej, nikakor ne moremo posneti slike, če ne vemo, ako dotični to želi. Mnogi bi lahko imeli sijajen spomin najvažnejšega dneva—poroke, če bi se o tem poprej dogovorili in nam sporočili. To velja tudi za vrtove ali druge prilike. Tako se priglasite tudi za predstave v dvoranah za zimski čas. Obenem se zahvaljujem Mr. Maxu Travnu za muzikalno oskrbo in naklonjenost. V sredo zopet, če ne bo dežja. Vsem udani pozdrav, Anton Grdina. -o- 0 potovanju v Lemont Nedeljo 14. julija t. 1. je bil Slovenski katoliški dan pri Mariji Pomagaj na prijaznem griču v Lemontu, 111. V soboto zjutraj 13. julija se je zbralo veliko število slovenskih romarjev na novi postaji Clevelandu, bili smo iz vseh delov mesta in nekaj jih je prišlo tudi iz Pittsburgha, Pa. Skupno smo zasedli vlak Nickel Plate železnice ob 8:50 zjutraj, in se odpeljali proti Chicagu. Vožnja je bila zelo prijetna in družabna, samo nekoliko mrzlo je bilo v karah vse tja do India ne, potem nas je še precej ogrelo indijansko sonce in smo bili prav na toplem vse skozi do Chicaga kamor smo dospel?okrog 4. ure popoldne na LaSalle postajo. Od tam smo hodili par blokov do Union postaje, da se odpeljemo v mestece Lemont, ki leži par milj naprej od doma naših očetov frančiškanov, kamor so nas povabili, da smo pričujoči blagoslovitvi njih novega doma, seminišča in samostana. Dospeli smo v Lemont ob 5:30 popoldne. Toplo poletno sonce nas je še precej grelo, ko smo šli peš iz Lemonta do slovenskih Brezij. Nekateri so se poslužili busa, ki vozi vsako uro iz Chica-ga skozi Lemont v Joliet in obratno. Nekateri smo se ravnali pa bolj po romarsko stem da smo hodili peš. Saj so tudi naši starši in pradedje peš hodili po božjih potih v stari domovini. Se še dobro spominjam, ko mi je moja pokojna stara mati pravila, ki je imela tisto lepo navado, da je šla vsako leto na dan Velikega šmarna na božjo pot na sv. Goro pri Gorici, da je vedno peš hodila, precej od doma (to je iz Dohodkov je bilo $17. Darovali so: Švigleva mama iz Prosser Ave. $1; Mrs. Praznik, mgti novomašnika $1; Mr. Herman Melle, ženin, $1.40, in Mr. Frank Tavcher, ženin, $1. Od sedežev je prišlo najemnine $13. Stroški: pomagač je dobil 50 centov, za najemnino od naročenih stolov smo plačali $7.50, skupaj $8. Ostalo za kulturni vrt $9. Dodatek Ker so vedno druge slike na programu, bo mnogo ljudi, ka- Doline pri Trstu) skozi Gorico do Solkana, ki leži obvznožju sv. Gore. Od Solkana pa do vrha sv. Gore, to je, do cerkve in samostana, kar je dobro uro in pol hoje, pa večinoma kleče po kolenih. Rečem vam, da to je bila božja pot, drugačna kakor naša v Lemont, kamor smo se komod-no pripeljali z brzovlaki, z busi, z avtomobili in celo z zrakoplovom. Ko smo peš hodili iz lemont-ske postaje proti ameriškim Berzjam, so nam očetje franči- škani prišli naproti z avtomobili, ne s svojimi lastnimi avtomobili, ker oni ne lastujejo avtomobilov, ampak so poslali po nas romarje, kateri so prišli tja s svojimi vozili. Po kratkem oddihu od hoje in vožnje, smo si ogledali semini-šče, samo od zunaj seveda, nakar so nam Kuharice napravile okusno in zelo tečno večerjo in zale slovenske kelnarce so nam vsem ugodno postregle. Zvečer ob 8. uri so v kapeli, v novem semenišču, bile litanije z blagoslovom, na to lep pozdravni govor, katerega je imel pater Snoje, potem pa spovedovanje. V starem semiiiišču je pa Mr. Anton Grdina pokazal nekaj zanimivih premikajočih slik. Medtem nam je prišla misel na naš potrebni počitek. Kateri so prišli tja bolj rano, so si precej preskrbeli svoje ležišče, izbrali so si sobe z lepimi posteljami. Posebno ženske niso bile na zadnjem. Saj je prav; (lady first in America) mi pa, ko smo sei spomnili za počitek šele ob 11. uri, smo pa bili tako srečni, da smo prav po fantovsko se zabavali na slami, katero so lemontski bratje ravno dan poprej spravili pod streho. Ker smo bili zelo potrebni počitka in spanja, smo takoj zadremali in sladko spali dokler nas ni zbudilo nadvse lepo zvonenje in potrkovanje samostanskih zvonov, ki so nam oznanili nedeljo in obenem veliki praznik po svečenja novega in prvega slovenskega semenišča v Ameriki. To lepo zvonenje glasnih zvo nov nas je zbudilo že ob 4. uri zjutraj ob 5. uri je bila prva sv. maša in ob 7. uri je bila peta maša s sv. obhajilom. Zatem smo imeli skupni zajuterk, potem smo se sprehaj ali po griču do 10. ure, ko se je začela slavnost blagoslovi j en je semenišča, slovesna sv. maša, katero je da roval Very Rev. Benedict Hoge Pridigo med sv. mašo v sloven ščini je imel Rev. Matjia Butala župnik fare sv. Jožefa v Jolietu Father Butala nam je v lepih be sedah razložil življenje sv. Fran čiška in delovanje slovenskih re dovnikov med Slovenci v Ame riki. Po maši pa je imel angleški govor Most Rev. Samuel Al fonz Strich D. D. nadškof iz Chicaga. Precej popoldne so nam ku harice pripravile kosilo za vse kdor si ga je hotel privoščiti Po obedu smo se razšli vsak svojo pot. Ogledali smo si no tran j ost semenišča (za to je bi določen čas od 2:30 do 5 popol dne). Ogledali smo si dom ča stitih sester in njih novi dom ki je že skoraj do polovice zgra jen za ostarele rojake širom Amerike. Rečem, da smo lahko ponosni Slovenci v Ameriki na naše usmiljene sestre frančiš kanke, ker to bo tudi veliko in lepo poslopje, katero bo pri pravljeno za nas vse. Da, vsa čast gre našim očetom frančiš kanom, kakor tudi častitim se stram tega reda. Naj bo za sedaj o tej lemont ski slavnosti zadosti. Saj ste že dosti čitali, ko so drugi že pisali in bodo še. Slavnost Lemontu je bila za nas zelo ve likega pomena. To je bila ro marska pot, obenem je bila tudi pot, na kateri smo imeli priliko se spoznati z ljudmi, si segati v roke z sorodniki, s prijatelji in znanci, ker tja so prišli Slovenci iz vseh krajev širne Amerike. Prav prijetno je bilo tam gori malo stran od samostana, kjer seje vršil piknik. Dobilo se je vsakovrstnih telesnih dobrot in vesele družbe ni nikjer manjkalo. Cas je kar bežal naprej, sonce je že zahajalo, znanci in prijatelji so pa še vedno prihajali. Bila sva skupaj z Mr. Matt Flajnikom iz Carry Ave., Cleveland, O. Slučajno ravno sama iz'Cleve-landa, v družbi njegovega brata George iz Jolieta in bratov Mr. Gust m Louis Malina iz Chicaga. Ravnokar sva bila priprav-1 ljena se posloviti in jima podati roke, se vsuje družinskih članov Flajnikovih dveh stester iz Jolieta. Kar nas pobašejo na svoje avtomobile in hajdi z njimi v prijazno mestece Joliet. Nisva 3e jim mogla zoperstav-ljati, morala sva se jim udati, akoravno si je Mr. Flajnik, naš Clevelandčan, na vse načine trudil, da bi jih pregovoril, ker bi mogel na delo že v ponde-ljek zvečer. Bilo je vse zastonj, iar se tiče pa mene, sem bil naenkrat zadovoljen se /peljati z njimi ne samo v Joliet, ampak tudi na Kitajsko, ker jih dobro poznam in me zelo veseli njih družba. Odpeljali so nas in v dobre pol ure smo bili v njihovi Ljubljani—Jolietu, 111., pred cerkvijo sv. Jožefa. Prav tam blizu, krog vogla, na Jackson St. živi spoštovana in vsem jolietskim Slovencem dobro poznana družina Gaspa-rich. Gospodar in .oče družine, Mr. Matt Gasparich je doma iz Bličjega vrha, fara Drago-tuš. Ravno od tam je doma tudi njegova soproga, Mrs. Gasparich, ki je sestra Mr. Matt Flajnika. Mr. in Mrs. Gasparich imata že vse odraščene otroke. Sta- imiiiiijjiimmii verjamete aF pa ne iiimiiimiiiiiiiii Ko so Kmetova mama da se bodo v eroplanu z'^ 1)1-1 ti čikagi, so zrasli in reki' gaaa! Jaz bom šla v e^1* .•P* O ne, tistega p že ne! 0 ^ tega se mi manjka, da bi * taj< stara leta po luftu norela . zdaj pa vidim vso zarot^ 2, lašč ste napravili, da se' vi ^ zamudila, samo da bime; krt v eroplan. O ti nerge t';" tako znašate nad meno] eve saj vem, bi radi, kaj ne, ^ mai ubila! Kajpada, še teg%ni treba meni, ubogi žens^ji, ( Sinaha, Jakšičeva An%'e i tako sladko govorila in W|di ji tako mehko prigovflrtjvlj naj le gre, da to ni nič. di bo reklo," je trdila An^eg,, boste vičiikagi. Prav tak®|Tisi bo zdelo, kot bi se ujčkata m galnici. Pa to še ni vsejam zna uslužbenka vam bo ®f Tis fetka in piškotov za m^Pie mislite, tako blizu nebej ne ste vozili in kofe pili," ifU(i< la Ančka. "Veš, če hočem piti ^^ lahko doma in ga ne botf ^^^ srebat gori k nebeški"11] cem," so rekli mama. ^ da ne grem in ne greitt; "No, pa ne boste šl>> .j udala Ančka. "Samo ^L ^ ste šli z nami na zrakop'"^ ^ stan, da bomo stric^L. spremili in mu bomo ] čno pot." t R "No ja, tisto pa že t jih tako ali tako rada n vj vedala za na pot, ker 1% j, potenil. Bom vsaj videL0{ se bo držal in tresel, kOfrj ^ deli na eroplan." |em Ančka je bila zadovlj1! ^ hitro poklicala na zrJto ) pristan za en sedež v le|š p vno eden je bil še praz«"| de lašč: Popoldne se je pelj^fžal žlahta na zrakoplovni JZou Kmetova mama s prepl tu da se ne bo peljala, CnjKei zavestjo v srcu, da se ^ ris >No in tam so se doM p( cem Tonetom in z m«11! k; bila takoj v debati ljenja. "Tega ti pa ne Pr^es so hiteli mama, "da s'Fir potegnil. Kaj sem se -la? Ali mi nisi sam Jl se peljam s teboj, da ^ na. Na, zdaj bom °br ma božjo pot. Da bi 5< ^o snelo pri eroplanu, k o & sil in se boš." j si' Stric Tone se je pa sil e«h jal, ker je vedel, da ] »p listek tudi za mamo Ž® vid Treba jo bo samo \ ' d: spraviti, potem bo pa f 0 P ven gotovo ne bo skoč>'* Mv "Mama," se je bc .sladkala Ančka, "pojd'T d eroplan, boste videl1 ''Va znotraj. Kaj takega vsakdan. Mi bomo P*j čakali. Kar s stricem !)*Ja "Saj res, Reza," ie,r te Tone, ki je bil v ^N« vsaj videla, kakšna Je , 's°( znotraj." Pa sta šla in sicer \ f hipu, predno je bil lr> Tone je začel razkazOvf^i tam okrog sedeža, v jj n vrata zaprli, propeler ^ni čno zavrtel, stroj je je šlo skozi ušesa in s I 0 so videli, kako se je i"T ( dla na sedež, Tone se vso moč smejal. Man1'1 i a videli, koliko ura bije' I^111 mo pogledali na tleh je ljube hčerke in sina ki se je režala na vsa stovaje svojega najml^fe ! ca Jimya, mahala v Kot so mi povedali* ^ najbolj žalostno še ž I ^ poledom vjeli JakšičeV^, mya in mu šepnili; my, nikdar več te ne ' Ti revček, ti." j ^ ■ (Dalje prihod^1 |SVe rejši sin Frank je zdravnik v mestu Macon, Mo. Poleg sina zdravnika imata še tri sine, George, Louis in Billy, vsi še doma ledig, imata tudi tri hčere, Kati, poročena Kuzma; Mary, poročena P(etek; Terezija, ki je še doma v veliko pomoč staršem. Očeta Gasparich menda vsaka slovenska duša v Jolietu pozna, saj je cerkvenik, ali po domače "mežnar" v slovenski fari sv. Jožefa. Pri tej spoštovani družini jmo se ustavili, ko smo izstopili iz avtomobila in prišli v hišo, .ias je Mrs. Gasparich zapodila k. obloženi mizi, da smo se z vsem dobro okrepčali. Po kratkem pogovoru smo se spet usedli na avtomobil in se odpeljali na rndiana St., to je prav tam zravein. Tam živi srečno in zadovoljno druga sestra Mr. Flajnika, s svojim vedno vese-im in korajžnim soprogom, George Flajnikom. Tega Flaj-nikovega svaka pa tudi pozna ; Jolietu vsak, vse od cestnega oometača do mestnega župana. 3aj pravi, da je prišel v Joliet ;e pred civilno vojno. Mr. in Mrs. George Flajnik imata tudi že vse odrasle otroke. Dve njih hčeri sta častiti .sestri redovnici, en sin je poročen, en sin in še ena hči sta ie doma v pomoč staršem. Imajo lepo prijazno hišico in poleg liše lep vrt, in kar je tam najimenitnejšega, je tista košata orajda, pokrita z lepo vinsko trto. Da, Mr. Flajnik zelo vi-ooko ceni to brajdo, pričuje to, da si je dal napraviti v nji lepo mizo pa stolčke okrog. Pri tisti prijazni mizici, v večernem hladu, smo se prav po domače zabavali ves večer. Ko se je že skoraj pondeljtSk začenjal, so nas odpeljali na piknik fare sv. Jožefa, ki se je vršil nekaj milj od tam. Farani naših župnij v Clevelandu, kakor tudi marsikateri čitatelji tega lista ne bodo verjeli, da imajo farani sv. Jožefa v Jolietu svoje lastno pokopališče in poleg pokopališča imajo lep prostor in moderno urejeno za piknike in izlete, do-čim moramo drugod, posebno mi Clevelandčani plačevati visoko najemnino našim farmarjem za prav slabo pripravljen prostor, ako hočemo imeti kak piknik, najsibo cerkveni ali društveni, ima fara sv. Jožefa v Jolietu svoj lastni prostor za vse slučaje in jim ni potreba gaziti po blatu in se močiti v deževnem vremenu. Tam imajo vse pripravljeno za vse slučaje iri potrebe. Tudi jim ni potreba zapustiti piknika, *ko se zmrači, ker se lahko zabavajo do polnoči in še dalje, ker (Dalje na 3 strani) ■ttrtTHtr ■'"""..................... WINNETOO Ft nemiktM luteal** K. Maja motil sem se v vas in rad PWsim odpuščanja! Torej, lij a'i pojdete z menoj?" rffHm—i Ali bi ne bilo bolje, Ibi se pridružili ljudem, ki 0 kmalu prispeli od bližnje Ne in krenili zr. zločinci?" e! Ne govorile mi o ta-zasledovanju! Eden sam 'J.vi westman velja več ko ce-: krdelo takih "zasledoval- j eveda vam moram odkrito ,a in povedati, da ni lhna reč, hoditi za takimi lo-Človek tvega vse in živ-'JJe visi na enem samem lasu, !"zdi/e m:, vi ste mož, ki išče f iaiev —• In tule se vam J ccživljaj, ki si ga zanimiva ne morete želeti!" ■.*isto je res- Toda povedati J| mwam tudi jai'.. ,!a se ne rad v zadeve tujih lju-lsti Samuel Haller mene W briga In razen tega lin Vem' ali bom za vas —" J;Ua°mušno mi je pomežik- 1 »C6 pač -mislili narobe reči, •r: ,m jaz za vas —. No, le lak116 b°jte! DebeIi Walker i'L .' da bi ko j z vsakim po-ili? m Prerijskim človekom ti t Prijateljstvo, zanesite )1C sem sam za sebe "bit'6 26 pridružim komu, mo-'°W - da mu zaupam. Na i ftna^in pa ne navaden člo- gl Razumete?" <£> °ziru sem čisto ka-tn'| udi jaz sem najrajši jet0;a Zapadu človek nikdar :oLJle biti preveč previden v |em !arišev. Zgodi se, da se |j| z cJ°Veku pridružite, le- 4o !!cer spat>pa se e% mrtvi Prebudite, el cW ''ubre volje jezdi z larjem in imetjem da pf| t s Mar mislite, da jrk, 1 -,az tak lopov —?" Mi lla °®ten človek ste, to se >l4 n azu vidi. Da, še več, I Pk>i8t In k poli- 4>v0v» Znan°' ne jemljejo pfrestra5ii šifer se Je in Prebledel-tifei Ka-i vam prihaja na fCTiVi ' ffUiia' .master Walker! Va- ie!! obndn'10St ni sicer Prav * mom1-?11018111' pa prav zat0 14en d + Čisto dober in up0" sice Prepričani ste 5» r' da sem novinec in j s rn' Pa vkljub temu sem že|vidn°Znal' Bodite v bodoče vi d Ce setod okoli ra" m tJ hodi debeli Walker le 4tiv Preriji' ker išče kot de- pM, b0(]MZhČne ube&le gen ti e- litlt ri, prav kmalu zadnji- i |ivah8nili puško!" Aot-r Je ue°varjal. ."!,(, ,.e se> sir, motite se!" 1'pfja 10! Vaša P°nudba mi j«< teti'J Pridružii bi se vam Jod.. 6 railtroublerjem eno efsod neVarnosti se ne bojim leč s Preži na človeka, kakor wmi nivšeč-Ce ovieti Pridružiti, moram tlamiff.1 Čem da se™ ^ njim." r tnil i6" je zrl v tla, pa V0' me Pogledal in slft>abrn rfli" d« t P0Vetlal bom- Pri e'KdaT Z menoj! Vkljub » v Č6dni in zlikani> je , ;iejiUl] eka3 Na vas, kar tudi "t4Veku G Staremu Prerijskemu Al Ser^Zbudi županje. Opa ,lJt0 n ^ V V0ZU in Vam 0d" lajfi rad°Vem' ugajate mi- Ni- ^ ^ ime]' fUŽbi' vas pa bi še jifil 2at neka.j časa pri sebi. \ co. j) Vam bom povedal res- J deteW:m'adnik sem zasebne. Jf v Rt Vske8a zavoda Sum->, da -Louisu- Nastavljen I 2aPadSCem Ubegle zločince rtii!lhk°. naU' Moje življenje ni f*vetii l Vse sv°je moči sem mu svojemu poklicu. Zakaj, to vam morebiti pozneje kedaj povem, ko bova laže utegnila. Žalostna zgodba je —. Sedaj pa mi povejte, ali pojdete z menoj!" "Pojdem. Tule je moja roka! Zvesta tovatriša si 'bova, prijateljski bova delila težave in nevarnosti, master Walker!" Z veseljem je udadi v ponujeno roko. "Tako naj bo, sir! Hvala vam, da ste ponudbo sprejeli! Upam, da se bova dobro razumela ! Pa pustite tistega master Walker ja! Rajši mi recite Fred! Kratko je in človek vsaj ve, kdo je mišljen. Rad bi pa tudi jaz vedel, kako naj vas kličem!" Povedal sem mu svoje — seveda rodbinsko — ime in dejal: "Imenujte me enostavno Charles, dovolj bo. Toda glejte, nasip je popravljen in tračnice tudi! Popotniki se pripravljajo na odhod!" "Poklical bom svojega Viktorja. Ne prestrašite se g*a! Ni prav za prav več konju podoben, toda dvanajst let mi je zvesto služil in za najboljšega svetovnega dirkača bi ga ne zamen jI. Ali imate kaj prtljage v vozu?" "Nič več. Ampak poslušajte, Fred, ali bova temle ljudem povedala, kam poj deva in kaj nameravava?" "Ne. Čim manj vejo o naju, tem bolje bo, tem bolj sva varna." Stopil je k vozu, v katerem je imel shranjenega konja, in si ga dal odpreti. Voz je bil visok, nasip strm, ugibal sem, kako bi konja spravil na prerijo. Pa naredil je cisto drugače, nego sem si mislil. "Victor, come on!" Na lovčev klic je pomolil star konj mršavo glavo skozi vrata, se ozrl naokoli, sumljivo pomi-gal z dolgimi ušesi pa se z enim samim skokom pognal iz voza na nasip. Vse je ploskalo. Konj je menda razumel, da velja pohvala njemu, pomahal je z repom, kolikor ga je še imel, in veselo zarezgetal. Prav kakor gospodar je bil tudi konj posebnež svoje vrste. Naslov Victor, zmagovalec, si je zaslužil seveda le s pogledom na zasluge, ki si jih je'stekel kje v svojih mladih letih. Štel je namreč gotovo že svojih dvajset let, mršav, koščen, visokonog rjaveč je bil. Griva mu je že skoraj vsa izpadla. Od repa je ostal le še šop redkih las. Njegova ušesa so bila daljša ko najdaljši kunčevi uhlji. Vkljub temu sem s spoštovanjem zrl na častivrednega veterana, posebej še, ko je jezno brcal in grizel krog sebe, ker se mu je eden popotnikov približal. Victor je kazal vsekakor mnogo podobnosti s staro Tony mojega prijatelja Sam Hawerfielda. Bil je osedlan in obrzdan in Fred ga je ko j zasedel ter skokoma pojezdil po strmini nasipa v prerijo. Stopil sem za njim. "Vidite, Charles," je dejal, "kako bi bilo dobro, če bi imeli konja pri roki!" "Le počakajte in pomirite se, Fred! Ne bo dolgo, pa ga bom imel. Dovolj je, da ga imate vi. Ko naj deva čredo mustangov, mi ga bodete posodili pa si bom konja sam ujel." , »Vi _? t5e verjamem!" "Zakaj ne?" _ "Bi ga moral že sam ujeti. Victor namreč vas ne pusti v sedlo. Vobče nikogar drugega ne- pusti sesti ko svojega gospodarja. Vsakega vrže po tleh." "To se bo šele videlo!" Dalje prihodnjič mm KOLEDAR 6 [Tj 8 [9 i 10 MIMIK DRUŠTVENIH 18® 20 21 22 23 24 PRIREDITEV |25]!26|l27i[28ll29 [30|[3l to-va- se AVGUST 11.—Na Pintarjevi farmi se vrši 7. Olimpiada Slovenske dobrodelne zveze. 11.—Godba Bled priredi piknik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, Ohio. 11.—Dvor Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka. 18. — Federacija Slovenskih narodnih domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov. 18.—Društvo Ribnica št. 12 SDZ (mladinski oddelek) piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave. 25.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. , SEPTEMBER 1.—Frances Susel Cadets št. 10 SŽZ imajo blagoslovljenje bandera. Program in ples se vrši v Slovenskem domu na Holmes Avo. 8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11 letnico obstanka in krožek bo blagoslovil svoje bandero. Zvečer ples v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 14.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ples v avditoriju SND. 22.—Dram. dr. Ivan Cankar, predstava in ples v SND. 22. — Društvo "Tabor" št. imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22' SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 19.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND. 19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26.—Carniola Tent 1288 T. M. plesna veselica v SND. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 27.—Koncert mlad. pevskega zbora Kanarčki v SDD na Prince Ave. 27.—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND. 27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 3.—Glasbena matica priredi v avditoriju SND na St. Clair Ave. "Oratorij." 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slo- 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. 28.—Dr. Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v SND. OKTOBER 5.—Clairwoods št. 40 SDZ plesna veselica v SND. 6.—Mladinski zbor Slavčki venskega doma na Holmes Ave. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 17.—K o n c e r t mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 24. — Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND na St. Clair Ave. 24.—Koncert pevskega zbora Cvet v SDD na Prince Ave. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon. DECEMBER 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. -o- O POTOVANJU V LEMONT (Nadaljevanje z 2 strani) je vse električno razsvetljeno. To je njim, kakor ja nam Euclid Beach park v Clevelandu. Ali ni srečna ta slovenska naselbina in nad vse srečna fara? Na omenjenem pikniku smo se zabavali nekaj časa, potem smo se peljali k Gasparičevim, kjer so nama pripravili zelo udobne postelje, da sva si odpočila in sladko spala, dokler se ni tisti presneti mežnar obesil, ko je zvonil k prvi sv. maši. In to je bil naš hišni oče Mr. Gasparich, najbrž, da smo mu bili na poti, ter bi se nas najrajši iznebil. Pa kaj se hoče, to je njegov poklic, da zvoni in vabi vernike V cerkev. Tisti dan, to je bilo v ponde-ljek, sva imela ves dan časa, da sva še enkrat obiskala tisto prijazno bra j do na Indiana St. in še nekaj svojih ožjih prijateljev in znancev v prijaznem Jolietu, kakor družino Mr. in Mrs. Hiblev na Cora St. in družino Mr. Joe Vidmar, na to je prišel Čas, da smo jo ubrali proti Lemontu, kjer smo zasedli vlak do Chicaga. Okrog sedme ure zvečer so nam pri Gas-paričevih pripravili dobro večerjo, po večerji se je nama iz prijaznosti in kot možak ponudil Mr. Petek, to je Gaspari-čev zet, da nas je popeljal do postaje. Z nami je šla tudi Mrs. Petek (hči Mr. in Mrs. Gasparicha) in njena sestra Mrs. Kuzma s sinkom in hčerko in tako smo se peljali proti Lemontu. Toda kolesa avtomobila so bila tako namazana, da jih ni mogel ustaviti v Lemontu in nikjer več potem do La Salle postaje v Chicagu. Tam smo se združili z drugimi romarji, ki so prišli iz Lemonta ter se skupno odpeljali iz Chicaga v torek zjutraj ob 12:30 in dospeli v naš preljubljeni Cleveland ob 8:15. Da še enkrat vam čestitamo, očetje frančiškani, za vaš trud in težko delo, in vam želimo obilo uspeha vedno in povsod, posebno v semenišču. Da bi vam Bog blagoslovil ves sad tega vašega in Gospodovega vinograda. In vam prijatelji in dobrotniki v prijaznem Jolietu in drugod, Bog vam stokrat povrni. Lawrence Bandi. --o- Morilec nočnega čuvaja v Trbovljah prijet Btgunci "plave'* krvi. — Za nami so prišli v Ameriko tudi člani bivše vladarske rodbine Habsburžanov, pod katerih vlado smo spaduh tudi mi Slovenci v bivši Avstriji. Razlika je samo ta, da smo mi prišli s trebuhom za kruhom, a oni pa so pribeMi v varno zavetje, ker qo jim tla v Evropi prevroča. Na, sliki so bivša resarica Žita in hčer, prm-ceza Elizabeta, na levo je sin Felix in desno va bivši prestolonaslednik Otto. Zagonetna razstrelba. — Grški tovorni parnih Hellenic Skipper se je potopil i> bližini Astoria, Ore: vsled razstrelbe, ki je nastala na do sedaj Še ne pojasnjen način. Posadka 22 mož je bila rešena po ribičih in ^brežni straži. Trbovlje, 13. junija. — Preteklo nedeljo zjutraj so našli mrtvega v mlaki krvi nočnega čuvaja Ignacija Urha, ki je bil zaposlen pri rudniškem konzu-mu in je svojo službo vedno vestno opravljal. Orožništvo je takoj uvedlo najstrožjo preiskavo. Zaprli so dva osumljenca, ki pa sta dokazala svoj alibi, nakar sta bila takoj izpuščena. Osumili so nato vojaškega begunca Vil jema Guna. Ker so vedeli, da je Guna že »aprila meseca zbežal čez mejo v Nemčijo, niso takoj v začetku preiskovali v tej smeri. Kmalu so pa orožniki ugotovili, da se je Guna pojavil v Trbovljah. V torek ob štirih zjutraj so se orožniki podali na njegov dom. Oče je sina skril, ker ga je hotel spraviti nazaj k vojakom. Ko so orožniki vprašali po sinu, ga je oče zatajil. Ko so ga pa bolj trdo prijeli, je oče priznal, da je sin doma skrit. Poklicali so ga s podstrešja. Seveda niso niti očetu niti sinu povedali, da je osumljen umora, marveč, da ga išče vojaška oblast. Vodja orožniške postaje g. žitnik je na postaji naredil fantu pridigo, a o umoru mu še ni ničesar omenil. Fant je poslušal lepe besede g. Žitnika, ki so ga ganile do solz. Končno se ni mogel več premagovati, med jokom je dejal: "Jaz sem tudi Urha s krampom ubil; kje je moja mladost, živeti še hočem." Z lepimi besedami so ga potolažili in mu postregli s kavo, nato pa je Guna začel obširno opisovati svoje doživljaje in razgrinjati umor, ko so ga vprašali, kaj je delal od 2. aprila naprej, ko je pobegnil od vojakov. Guna je pripovedoval, da je po begu od vojakov ukradel svojemu bratu 4000 dinarjev, ki jih je zapravil po raznih krajih. Ko je ves denar zapravil, je začel vlamljati in krasti. V Hrastniku je ukradel kolo. Nato sta se domenila z nekim Hribarjem, ki je tudi že v zaporu, da bosta ukradla g. Či-beju, poduradniku v Trbovljah, motorno kolo in na njem pobegnila v Nemčijo. To je bilo 16. aprila. Kolo pa ni bilo v redu, zato sta razrezala pnevmatiko in pokvarila druge dele kolesa. S Hribarjem sta šla nato v Št. Pavel pri Preboldu. Ker jima je zastonjkarska vožnja z vlakom proti Slovenj emu Gradcu spodletela, sta ukradla na železniški postaji na Polzeli kolo in prišla z njim do meje. Tam sta ležala čez noč v nekem gozdu, zgodaj zjutraj pa jo je Guna brez Hribarja popihal čez mejo. Nemški orožniki so ga prijeli, bil je namreč še vedno v vojaški obleki, in so ga imeli v št. Pavlu v Labudski dolini priprtega 32 dni. Od tam je pobegnil, pa so ga nato v Pliberku spet prijeli in imeli zaprtega 12 dni, ko se mu je spet posrečilo pobegniti. Na nemški meji je svojo vojaško obleko zamenjal za civilno in se odpravil proti domu. Ko se je vrnil domov, je sklenil, da bo za vsako ceno vlomil v rudniški konzum, četudi bi pri tem moral ubiti nočnega čuvaja. Oborožil se je s krampom ,sekiro, nožem in pilo, kar je ukradel v neki baraki, ter je začel zalezovati nočnega čuvaja Urha. Od mesnice, ki je v bližini konzuma, je videl Urha, kako navija kontrolno uro. čuvaj je nato odšel po cesti, da navije še druge kontrolne ure. V tem času pa je Guna preskočil ograjo pri konzumu in začel s svojim delom. Nočni čuvaj Urh se je kmalu vrnil in ko je odklepal vrata, ki vodijo na dvorišče, se je Guna skril, Urh se je pri čuvajnici zadržal kakih deset minut, nato se je ogrnil s plaščem in šel na dvorišče. Guna je stopil tiho za Urhom in ko je prišel do njega, ga je z vso silo udaril s krampom po tilniku. Ker pa je medtem Urh slišal šum, se je obrnil in na ta način nevede omilil udarec. Guna pa je vnovič zavihtel kramp in prebil Urhu lobanjo. Urh se je zgrudil na tla, nakar mu je Guna preiskal žepe in mu vzel samokres s šestimi naboji in ključe. Nato se je podal na svoje že začeto vlomilsko delo. Urh je med tem hropel in se boril s smrtjo; ker je bil močne nai'ave, se je še z zadnjimi močmi plazil proti konzumu. Tega se je Guna ustrašil in zbežal. Vse to se je godilo okrog ene po polnoči. Guna je nato vlomil še v Pauerjevi koloniji pri Cukjati-jti in Zupanu, kjer pa je dobil samo nekaj jestvin, ki jih je nekaj pojedel, drugo pa odvrgel, ko je bežal čez Mrzlico proti Kalu. Tam je čez nedeljo ležal, zvečer pa se je vrnil na svoj dom, kjer so ga v torek zjutraj aretirali. Guna je pri zasliševanju vse odkrito pripovedoval, ničesar ni prikrival in se bridko kesal, posebno, ko je videl svojega skrušenega očeta, mater in sestrico. Omenimo še, da je bil Guna že kot šolar v poboljše-valnici v Ponovičah. Kako se obnašaj v gledališču Leta 1830 je Kolumbija gledališče v Cincinnati, Ohio, dalo nabiti v veži gledališča sledeče opozorilo gledalcem : "Gledalcem ni dovoljeno med predstavo prihajati na oder, ker bi njihova navzočnost motila pozornost igralcev in ravnatelja." Drugi opomin pa se glasi: "Orehe treti je brezpogojno prepovedano, dokler je zastor dvignjen. Gledalci v zgornjih prostorih naj se odvadijo metati orehe na gledalce v spodnjih prostorih. Pravi gentlemani nikdar ne motijo gledalcev s svojim glasnim govorjenjem v baru Gentleman« na spodnjih sedežih prosimo, naj snamejo klobuke. Gentlemani v ložah naj nikar ne sedajo na naslonjala in naj se med predstavo ne nagibljejo preveč iz lož." To nam kaže na kaj čudne navade, ki so jih tedaj imeli posestniki gledišč. MAU OGLASI Odda se soba poštenemu fantu. Vse ugodnosti. Vpraša se na 1142 E. 66th St._. (184) Gostilna naprodaj Proda se gostilna z 6% licenco; lunch se servira ves dan. Nahaja se v dobrem lokalu med tovarnami. Za naslov se vpraša v uradu tega lista. (183) Stalno delo dobi ženska v starosti od 25 do 45 let. Delo je pri slovenski družini; ostane lahko čez noč. Sposobna mora biti za hišna dela. Za pojasnila vprašajte na 6108 St. Clair Ave. (Jul. 31, Aug. 2, 5.) ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna /abila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEndersoi1 MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM, DA OGLAŠAJO V Romanje na božjo pot k naši Gospej Tolažnici v Car«! v četrtek 15. avgusta 1940 VLAK NEW YORK CENTRAL ŽELEZNI6 ODPELJE: Iz Clevelanda ob 6:00 zjutraj Iz Linndale ob 6:12 zjutraj Iz Elyrie ob 6:40 zjutraj Iz Sandusky ob 7:30 zjutraj Dospe v Carey ob 8:50 zjutraj Odpelje iz Carey ob 6:00 zvečer VOŽNJA NA OBA KRAJA: Cleveland $2.75 Elyria $2.50 Otroci HEnderson 0628 Angleži se dobro pripravljajo; da spremejo nemške vsiljivce. Na ravninah, kjer bi bilo mogoče -pristati z letali, so postavili različne ovire kakor nam predstavljati zgornji sliki. Te ovire onemogočajo pristanek letal na angleških ravninah. V to svrho so porabili dele odvodnih cevi in pa stare avtomobile. ^jnilllllllllLJIUIUUIUILJIIIIMIIillU4IHIIIIIIIIIIt4IIIIIIIIMIIkj||l................................................................. g " | S i grid Undset: t KRISTINA - LAVRANSOVA HČI S VENEC 4 ammmmm * * * Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. . HRANILNE VLO% y^/SAFETY\^\ ki //c>y/ OF YOUR \ N\ > g ///