128 Eccentric quasi-isometric knee extension and flexion contractions: compari- son of biomechanical characteristics and fatigue effects between men and women Abstract This study aimed to compare the biomechanical characteristics and fatigue effects of eccentric quasi-isometric (EQI) contractions between men and women. Sixteen moderately active individuals (9 men, 7 women) participated, performing EQI contractions in knee extensors and flexors. The study focused on contraction duration, torque impulse, angular velocity, and range of motion, alongside peak torque changes pre- and post-EQI protocol to assess fatigue. Results indicated gender-specific differences in EQI contraction characteristics and fatigue responses. Men showed shorter EKI contraction times, and a more significant reduction in peak torque during maximal voluntary contraction, suggesting higher fatigue levels during and post-EQI training. This study is the first to explore EQI characteristics in knee flexors, highlighting the need for further research, especially considering the limited range of motion used. These findings have important implications for designing gender-specific resistance training programs and highlights further need to research the EQI paradigm. Keywords: resistance exercise, isometric contraction, eccentric contraction, eccentric exercise, knee strength Izvleček Namen študije je bil primerjati biomehanske značilnosti ter učinke utrujanja ekscentričnih kvaziizometričnih (EKI) kontrakcij iztegovalk in upogibalk kolena med moškimi in ženskami. Sodelovalo je 16 zmerno aktivnih posameznikov (9 moških in 7 žensk). Študija se je osredotočila na trajanje kontrakcije, impulz navora, kotno hi- trost in obseg gibanja, skupaj s spremembami največjega navora pred vadbenim protokolom za oceno utrujenosti in po njem. Rezultati so po- kazali razlike med spoloma v značilnostih EKI in odzivih na utrujenost. Moški so izkazovali krajše trajanje kontrakcij EKI ter izrazitejše zmanjšanje največjega navora med hoteno kontrakcijo po vadbi EKI, kar kaže na višje stopnje utrujenosti med kontrakcijami EKI in po njih. To je prva raz- iskava o značilnostih EKI pri upogibalkah kolena, zato se kaže potreba po nadaljnjih raziskavah, zlasti zaradi omejenega obsega izvajanega giba. Ugotovitve študije imajo pomembne implikaci- je za načrtovanje programov vadbe proti uporu glede na spol. Ključne besede: vadba za moč, izometrična kontrak- cija, ekscentrična kontrakcija, ekscentrična vadba, jakost kolena Urška Ličen 1 , Žiga Kozinc 1 Ekscentrične kvaziizometrične kontrakcije iztegovalk in upogibalk kolena – primerjava biomehanskih značilnosti ter utrujenosti med moškimi in ženskami 1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola raziskovalna dejavnost 129 „ Uvod Vadba proti uporu je ključni del športnega treninga (Healy idr., 2021), pri rehabilitaciji poškodb (Kristensen in Franklyn-Miller, 2012) in ohranjanju zdravja (Wayne, 2012). Skrbno načrtovanje programov vadbe pro- ti uporu in premišljeno moduliranje spre- menljivk (kot so vrsta mišične kontrakcije, količina vadbe, intenzivnost in tedenska pogostost) sta ključnega pomena za do- seganje optimalnih rezultatov (LaStayo idr., 2014; Schoenfeld, Grgic idr., 2017; Schoe- nfeld, Ogborn idr., 2017). Strokovnjaki na tem področju se morajo zavedati, da so prilagoditve na različne oblike vadbe proti uporu zelo specifične (Oranchuk idr., 2019a; Quinlan idr., 2021). Pomen tipa mišične kon- trakcije je bil obsežno raziskan. V središču večine tradicionalnih programov vadbe proti uporu so dinamični gibi, ki vključuje- jo koncentrično-ekscentrične cikle, včasih prepletene z izometrično fazo. Pri takšni vadbi je koncentrična moč omejevalni de- javnik, ki narekuje obremenitev. Čeprav je ta vrsta vadbe koristna, so vaje z izolirano (ali poudarjeno) izometrično in ekscentrič- no kontrakcijo vse bolj priljubljene v razi- skavah in praksi, saj imajo specifične učinke in določene prednosti. Na primer, izome- trična vadba omogoča nadzorovano obre- menitev znotraj sklepnega kota brez bole- čin med rehabilitacijo in selektivno vadbo v šibkem območju znotraj obsega giba (Oranchuk idr., 2019a; Tsoukos idr., 2016). Za ekscentrično vadbo sta značilni manjša poraba energije (LaStayo idr., 2014) in večja učinkovitost pri rehabilitaciji poškodb tetiv (Woodley idr., 2007). Poleg tega se zdi, da je ekscentrična vadba boljša za spodbujanje mišične hipertrofije in podaljšanje mišičnih fasciklov, pri čemer v večji meri meri na hitra mišična vlakna (Suchomel idr., 2019). Vendar pa je vsaka vrsta vadbe povezana tudi z določenimi pomanjkljivostmi. Na primer, prilagoditve z vidika mišične zmo- gljivosti in arhitekture po izometričnem treningu so običajno nižje od tistih po koncentričnem in ekscentričnem treningu (Oranchuk idr., 2019a). Po drugi strani pa so po ekscentrični vadbi mikropoškodbe mi- šičnih vlaken in zapoznela mišična bolečina precej večje kot po izometrični in koncen- trični vadbi (Kanda idr., 2013). V tem članku poročamo o rezultatu razi- skave, izvedene po novem pristopu, ime- novanem ekscentrično kvaziizometrični (EKI) trening. Ta združuje izometrične in počasne ekscentrične kontrakcije. Kontrak- cije EKI najpreprosteje opišemo kot zadrže- vanje položaja v izometrični kontrakciji do utrujanja, ki mu sledi maksimalno upiranje v naslednji, ekscentrični fazi (Oranchuk idr., 2019b). Z drugimi besedami, po čim dalj- šem držanju položaja (izometrična kontrak- cija) se utrujenost kopiči in izometrično de- lovanje preide v ekscentrično; temu se nato čim bolj upremo skozi celoten obseg giba. Po obsežnem pregledu literature (primer- java učinkov različnih oblik izometričnega in ekscentričnega treninga) in postavitvi teoretičnih temeljev za uporabo treninga EKI (Oranchuk idr., 2019b) sta bili izvedeni dve študiji za raziskovanje kontrakcij EKI pri vaji enosklepnega iztega kolena (Oranc- huk, Diewald idr., 2021; Oranchuk, Nelson idr., 2021). Pokazali so, da so kontrakcije EKI časovno zelo učinkovita metoda za doseganje visoke kumulativne mehanske obremenitve (Oranchuk, Diewald idr., 2021) mišično-kitnega sistema, kar je bistveno za sprožanje želenih prilagoditev. Kljub visoki kumulativni obremenitvi je druga študija poročala, da je ena sama vadbena enota treninga EKI povzročila manj bole- čin v mišicah in manjše akutno zmanjšanje mišične jakosti kot ekscentrične vaje, ki so bile izenačene po skupnem impulzu na- vora (Oranchuk, Nelson idr., 2021). Verjetno bi lahko s treningom EKI izzvali specifične prilagoditve, ki jih običajno opazimo po ekscentrični vadbi, hkrati pa zmanjšali bo- lečino v mišicah in upad živčno-mišične zmogljivosti. Zato se zdi EKI še posebej obetaven za preprečevanje poškodb in re- habilitacijo (zlasti poškodbe tetiv). V tej raziskavi smo primerjali biomehanske značilnosti kontrakcij EKI za iztegovalke in upogibalke kolena med moškimi in žen- skami. Poleg biomehanskih značilnosti kontrakcij EKI (trajanje, impulz navora ipd.) smo preverili tudi, kakšen akuten učinek imajo kontrakcije EKI na utrujenost (merje- no prek največje hotene kontrakcije). Gre za prvo študijo kontrakcij EKI, ki vključuje tudi upogibalke kolena. V tem članku se osredo- točamo na razlike med moškimi in ženska- mi, medtem ko bo podrobnejša primerjava med iztegovalkami in upogibalkami kolena predmet drugega članka. „ Metode Preiskovanci V raziskavi je sodelovalo 16 zdravih, zmer- no gibalno aktivnih preiskovancev (9 mo- ških in 7 žensk). Zaradi napake programske opreme so bili podatki za kontrakcije EKI enega preiskovanca izločeni iz analize. Preiskovanci so bili povprečno stari 23,5 ± 2,6 leta, s telesno maso 72,1 ± 12,8 kg in telesno višino 173,4 ± 10,7 cm. Moški so bili statistično značilno težji in višji (p < 0,001), medtem ko v starosti ni bilo razlik (p = 0,081). Pogoj za vključitev v študijo je bila odsotnost mišično-skeletnih poškodb v zadnjih šestih mesecih, poškodbe kolena v zadnjem letu ter občasno ali redno izvaja- nje vadbe proti uporu. Izključitveni kriteriji so bili še nosečnost, kronične nenalezljive bolezni in že pridobljene izkušnje z vadbo po principu EKI. Po predstavitvi poteka raz- iskave so preiskovanci izpolnili informirano privolitev v sodelovanje v raziskavi. Ta je v skladu z etičnimi načeli v raziskovanju, po- trdila jo je Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 0120-690/2017/8). Potek študije Študija je potekala v dveh obiskih. Prvi obisk je zajemal seznanitev s protokolom meritev in kontrakcijami EKI. Preiskovanci so opravili meritev največjega navora ob največji hoteni kontrakciji iztegovalk in upogibalk kolena pri 60 °/s ter eno kontrak- cijo EKI za vsako mišično skupino. Glavni merilni obisk je zajemal kontrakcije EKI (4 za vsako mišično skupino v naključnem vr- stnem redu). Pred protokolom EKI in takoj po njem so preiskovanci opravili največjo dinamično hoteno kontrakcijo za obe mi- šični skupini pri 60 °/s. Za poenostavitev protokola so vsi preiskovanci opravili meri- tve na desni nogi. Pred začetkom meritev so izvedli ogrevanje, zajemalo je 4 minute stopanja na dvignjeno površino in osnovne gimnastične vaje (kroženje z rokami, odklo- ni trupa, kroženje z boki, kroženje s koleni, dvig na prste, kroženje z gležnji, zamahi z nogami, izpadni korak vstran, izpadni korak naprej). Postopek meritve največje hotene kontrakcije Največjo hoteno kontrakcijo smo izmerili na izokinetičnem dinamometru (Humac- Norm, Computer Sports Medicine Inc., Massachusetts, ZDA). Pas naprave je stabi- liziral zgornji del telesa, dodatni trakovi pa so bili uporabljeni za fiksacijo medenice in distalnega dela stegna tik nad kolenskim sklepom. Os dinamometra je bila poravna- na z lateralnim kondilom stegnenice, noga pa je bila v ročico dinamometra fiksirana s trakom tik nad gležnjem. Pred začetkom meritev smo opravili korekcijo zaradi učin- ka gravitacije v sredini obsega giba. Obseg giba je bil določen od 30 do 80° upogiba 130 kolena (popolni izteg = 0°), hitrost meritve pa je bila na 60 °/s (koncentrično; izmenič- no upogib/izteg). Po uvajalnih poskusih (prva ponovitev s 50 %, druga s 75 % in tretja z 90 % največjega napora) so prei- skovanci izvedli eno delovno serijo po pet ponovitev. Preiskovanci so imeli na voljo vizualno povratno informacijo (krivulja čas- -navor) in so bili ves čas glasno spodbujani. Po protokolu EKI je bil postopek takoj po- novljen, brez uvajalnih serij. Postopek meritev kontrakcije EKI Vrstni red kontrakcij EKI (izteg in upogib) je bil za vsakega preiskovanca določen na- ključno. Za obe mišični skupini smo nivo navora nastavili na 70 % vršnega navora, doseženega pri meritvi največje hotene kontrakcije (Oranchuk, Diewald idr., 2021). Zaradi omejitev programa, ki ne omogoča nastavitev navora na 1 Nm natančno, so vrednosti rahlo odstopale od točne refe- rence. Povprečni navor je bil 160,9 ± 44,2 Nm za iztegovalke kolena in 71,5 ± 23,2 Nm za upogibalke kolena. Dinamometer je bil nastavljen v izotonični način, ki omogoča, da je upor stalno usmerjen v enako smer. Kontrakcija EKI je zajemala eno ponovitev – začela se je s koncentričnim sunkom proti smeri upora (preiskovanec je moral upor premagati s koncentrično kontrakcijo mi- šic), sledilo je zadrževanje tega položaja in maksimalno upiranje ekscentrični kontrak- ciji. Ko je dinamometer preiskovanca »pre- magal«, je sklep prešel v drug del obsega giba, v katerem je bila testirana mišična skupina zmogljivejša, zato je lahko nov po- ložaj nekaj časa zadrževal kljub predhodni utrujenosti. Začetek giba je bil pri 30 ozi- roma 80° upogiba kolena za iztegovalke oziroma upogibalke kolena. Konec giba je bil nasprotno pri 80 oziroma 30° upogiba kolena za iztegovalke in upogibalke kole- na. Preiskovanci so bili v celotnem trajanju kontrakcij EKI glasno spodbujani. Odmor med ponovitvami je znašal 3 minute, od- mor med testiranjem iztegovalk in upogi- balk pa 4 minute. Slika 1 prikazuje signale kota, navora in kotne hitrosti za en primer kontrakcije EKI za iztegovalke kolena. Odvisne spremenljivke Podatke smo analizirali s programom MA- TLAB (različica R2020a; The MathWorks Inc., Natick, Massachusetts, ZDA). Signali navora so bili zajeti pri 100 Hz in so bili obdelani brez predhodnega filtriranja. Pri meritvah največje hotene kontrakcije smo kot odvi- sni spremenljivki upoštevali vršni navor in kot vršnega navora. Za vsako ponovitev smo določili vršni navor (maksimalno vre- dnost navora v časovnem oknu dane po- novitve) in kot, pri katerem se je ta navor zabeležil. Pri vseh preiskovancih je bil vršni navor dosežen znotraj območja, kjer je bila hitrost konstantna. V analizo smo vzeli povprečje treh najboljših ponovitev znotraj obeh serij. Začetek kontrakcije EKI je bil določen pri prvem lokalnem maksimumu kota, konec pa ob koncu obsega giba ali ko je navor upadel pod 50 %. Po določitvi začetka in konca kontrakcij EKI smo za vsako pono- vitev izračunali skupno trajanje kontrak- cije EKI, povprečno kotno hitrost, impulz navora (površina pod krivuljo čas-navor) in skupni obseg giba. Čeprav je bil skupni obseg giba določen na 30 do 80°, nekateri preiskovanci niso izvedli koncentrične kon- trakcije do konca razpoložljivega obsega giba, zato smo analizirali tudi ta skupni ob- seg giba kontrakcije. Statistična analiza Statistično analizo smo opravili v progra- mu IMB SPSS Statistics 25 (IBM, New York, ZDA). Za vse odvisne spremenljivke smo izračunali opisno statistiko (povprečne vrednosti in standardni odklon). Normal- nost porazdelitve podatkov smo preverili s Shapiro-Wilkovim testom. Normalnost porazdelitve je bila kršena pri spremenljivki povprečne kotne hitrosti, zato smo pri tej robustnost rezultatov dodatno preverili z neparametričnimi testi. Vplive utrujanja smo preverili z dvosmerno mešano anali- Slika 1. Prikaz signalov primera kontrakcije EKI za iztegovalke kolena v odvisnosti od časa raziskovalna dejavnost 131 zo variance z neodvisnim faktorjem spola (moški, ženske) in odvisnim faktorjem časa (pred, po). Biomehanske značilnosti kon- trakcij EKI smo preverili z dvosmerno meša- no analizo variance za ponovljene meritve z neodvisnim faktorjem spola in odvisnim faktorjem ponovitve. Za oceno sferičnosti je bil uporabljen Muschlyjev test, za prila- goditev morebitnih kršitev sferičnosti pa je bila uporabljena Greenhouse-Geisserjeva korekcija. Post hoc t-testi so bili uporabljeni za oceno parnih razlik (Wilcoxonovi testi z Bonferronijevim popravkom za podatke o hitrosti) med zaporednimi ponovitva- mi. Velikosti učinka so bile izračunane kot delni eta kvadrat (η 2 ) ter so bile interpre- tirane kot zanemarljive (< 0,01), majhne (0,01–0,06), srednje (0,06–0,14) in visoke (> 0,14) (Lakens, 2013). Razlike med moškimi in ženskami v posameznih časovnih toč- kah smo preverili s Cohenovim d, ki je bil interpretiran kot zanemarljiv (< 0,20), maj- hen (0,20–0,50), srednji (0,50–0,80) in velik učinek (> 0,80) (Cohen, 1988). Povprečnim razlikam v času smo dodali 95-odstotne in- tervale zaupanja (IZ). Statistična značilnost je bila sprejeta pri stopnji zaupanja α < 0,05. „ Rezultati Utrujenost po protokolu EKI Slika 2 prikazuje rezultate največje hote- ne kontrakcije pred protokolom EKI in po njem. Vršni navor iztegovalk kolena je stati- stično značilno znižan (povprečna razlika = –39,33 Nm; 95% IZ: 25,3–53,3 Nm; p < 0,001; η 2 = 0,76). Ugotovili smo tudi statistično značilno interakcijo med časom in spolom (p = 0,020; η 2 = 0,33). Dodatna analiza je pokazala, da je bil upad navora pri moških nekoliko izrazitejši (–19,3 %; p < 0,001; d = 1,06) v primerjavi z ženskami (–13,1 %; p = 0,005; d = 1,02). Zaznati je tudi učinek spola (p = 0,001; η 2 = 0,76), saj so imeli moški v povprečju višje vrednosti vršnega navora v obeh časovnih točkah (Slika 2A). Vršni navor upogibalk kolena je bil po protoko- lu EKI prav tako statistično značilno znižan (povprečna razlika = 13,3 Nm; 95% IZ: 6,9– 19,3 Nm; p < 0,001; η 2 = 0,56). Prav tako smo ugotovili učinek spola (p < 0,001; η 2 = 0,63), pri čemer so imeli moški ponovno višje vre- dnosti (Slika 2B). Interakcije med spolom in časom pri vršnem navoru upogibalk kolena ni bilo (p = 0,753). Analizirali smo tudi kot v kolenu, pri kate- rem se je zabeležil vršni navor. Pri iztego- valkah kolena se je statistično značilno povečal kot vršnega navora z 52,4 ± 3,9° na 56,2 ± 3,5° (p < 0,001; η 2 = 0,60), med- tem ko statistično značilnega učinka spola ni bilo (p = 0,628), prav tako ne interakcije med spolom in časom (p = 0,861). Pri upo- gibalkah kolena sprememb v kotu vršne- ga navora ni bilo (p = 0,698), prav tako ne učinka spola (p = 0,793) ter interakcije med spolom in časom (p = 0,246). Značilnosti kontrakcij EKI pri iztegovalkah kolena Skupni čas kontrakcij EKI se je statistično značilno razlikoval med moškimi in žen- skami (p = 0,033; η 2 = 0,30), pri čemer so ženske izkazovale daljše trajanje kontrakcij pri vseh ponovitvah (Slika 3A). Prav tako je opazen statistično značilen upad trajanja kontrakcij med zaporednimi ponovitvami (p = 0,007; η 2 = 0,37), medtem ko interak- cije med spolom in ponovitvijo ni bilo (p = 0,954). Post hoc testi kažejo statistično značilne razlike med ponovitvama 2 in 3 (p = 0,042), ponovitvama 2 in 4 (p = 0,004) ter 3 in 4 (p = 0,022). Impulz navora je med ponovitvami prav tako upadal (p = 0,001; η 2 = 0,36), medtem ko ni bilo učinka spola (p = 0,299) ter interakcije med spolom in ponovitvijo (p = 0,605). Kotna hitrost se med ponovitvami ni statistično značilno spremenila (p = 0,247), prav tako ni bilo razlik med moškimi in ženskami (p = 0,206) ter interakcije (p = 0,562). Skupni obseg giba se je med ponovitvami zmanjševal (p < 0,001; η 2 = 0,59), znova pa ni bilo učinka spola ali interakcije (p = 0,708 in 0,686). Post hoc testi kažejo, da se je skupni obseg giba zmanjševal med vsemi ponovitvami (p = 0,001–0,029), razen med ponovitvijo 3 in 4 (p = 1,000). Slika 3A prikazuje razlike med spoloma pri trajanju kontrakcij med pono- vitvami. Povprečna kotna hitrost (ni slikov- no prikazano) je segala od 0,54 ± 0,21 °/s (ženske, tretja ponovitev) do 0,78 ± 0,23 °/s (moški, zadnja ponovitev). Impulz navora (ni slikovno prikazano) je segal od 7 164 ± 1 Slika 2. Vršni navor iztegovalk (A) in upogibalk (B) kolena pred protokolom EKI in po njem 132 571 Nm·s (ženske, zadnja ponovitev) do 10 266 ± 3 250 Nm·s (moški, prva ponovitev). Skupni obseg giba (ni slikovno prikazano) je bil v razponu od 24,9 ± 9,2° (moški, za- dnja ponovitev) do 36,6 ± 6,5° (ženske, prva ponovitev). Značilnosti kontrakcij EKI pri upogibalkah kolena Skupni čas kontrakcij EKI se med moškimi in ženskami ni statistično značilno razliko- val (p = 0,053), čeprav je tudi pri tej mišični skupini opaziti trend daljšega zadrževanja kontrakcije pri ženskah (Slika 3B). Tudi pri upogibalkah je bil ugotovljen statistično značilen upad trajanja kontrakcij med za- porednimi ponovitvami (p = 0,011; η 2 = 0,24), medtem ko interakcije med spolom in časom ni bilo (p = 0,267). Post hoc testi kažejo statistično značilne razlike med po- novitvama 2 in 4 (p = 0,047) ter 3 in 4 (p = 0,004). Skladno s tem se je spreminjal tudi skupni impulz navora (učinek ponovitve: p = 0,043; η 2 = 0,19; učinek spola: p = 0,541; interakcija: p = 0,507). Kotna hitrost se med ponovitvami statistično značilno ni spre- menila (p = 0,753), prav tako ni bilo razlik med moškimi in ženskami (p = 0,185) ter in- terakcije med spolom in časom (p = 0,697). Skupni obseg giba se med ponovitvami ni razlikoval (p = 0,432), prav tako ni bilo razlik med moškimi in ženskami (p = 0,196) ter interakcije (p = 0,949). Slika 3B prikazuje razlike med spoloma pri trajanju kontrakcij med ponovitvami. Povprečna kotna hitrost (ni slikovno prikazano) je segala od 0,73 ± 0,32 °/s (moški, prva ponovitev) do 1,11 ± 0,39 °/s (moški, zadnja ponovitev). Impulz navora (ni slikovno prikazano) je segal od 2 874 ± 1 267 Nm·s (ženske, zadnja pono- vitev) do 4 016 ± 1 339 Nm·s (moški, prva ponovitev). Skupni obseg giba (ni slikovno prikazano) je bil v razponu od 32,8 ± 4,9° (moški, zadnja ponovitev) do 39,6 ± 5,2° (ženske, prva ponovitev). „ Razprava V tej raziskavi smo preučevali biomehanske značilnosti in učinke utrujanja EKI-kontrak- cij iztegovalk in upogibalk kolena s poudar- kom na razlikah med moškimi in ženskami. Rezultati kažejo nekatere pomembne raz- like v trajanju kontrakcij EKI in stopnji utru- jenosti po teh kontrakcijah, to pa lahko po- membno vpliva na načrtovanje in izvajanje vadbenih programov. Naši rezultati kažejo, da je trening EKI pov- zročil zmanjšanje vršnega navora pri obeh spolih, kar je skladno z ugotovitvami prej- šnjih raziskav (Oranchuk, Nelson idr., 2021). Zanimivo je, da je bil upad navora pri mo- ških nekoliko izrazitejši, kar bi lahko bilo posledica večje začetne mišične jakosti in posledično večje absolutne obremenitve med kontrakcijami EKI. Večji upad navo- ra bi lahko bil povezan tudi z razlikami v mišični sestavi in metabolizmu, kot so v preteklosti že ugotavljali nekateri avtorji (Hicks idr., 2001; Hunter, 2014), čeprav so posamezne študije nakazale tudi, da gre morda za centralne mehanizme v ozadju (Martin in Rattey, 2007). Pri upogibalkah ko- lena teh razlik nismo opazili, kar kaže, da so te razlike specifične za posamezne mišične skupine. Podobno je nakazala predhodna raziskava, v kateri so se ženske utrudile po- časneje (112,3 ± 6,2 s) kot moški (80,3 ± 5,8 s) pri komolcu (p = 0,001), vendar ne tudi pri gležnju (p = 0,45; 140,6 ± 10,7 v primer- javi s 129,2 ± 10,5 s) (Avin idr., 2010). Špe- kuliramo lahko, da so kontrakcije EKI morda povzročile zmanjšan pretok krvi in oskrbo s kisikom pri upogibalkah kolena, saj v pogo- jih ishemije razlik med moškimi in ženska- mi študije ne beležijo (Russ in Kent-Braun, 2003). Domnevamo lahko, da je v ozadju tudi različna sestava oziroma tip vlaken ene in druge mišice. Z našimi rezultati trdnih sklepov o mehanizmih v ozadju pridoblje- nih razlik (iztegovalke) oziroma odsotnosti teh (upogibalke) ne moremo podati; zaklju- čimo lahko, da kontrakcije EKI pri ženskah v iztegovalkah kolena povzročijo manjšo relativno utrujenost, merjeno prek vršnega navora med največjo hoteno kontrakcijo. Dodatna sekundarna ugotovitev je, da se je po protokolu EKI povečal kot vršnega navo- ra za iztegovalke, ne pa tudi upogibalke. To je v nasprotju s predhodnimi raziskavami, ki so merile spremembe po simulaciji no- gometne tekme – pri teh so ugotovili spre- membe kota vršnega navora le v upogibal- kah, ne pa tudi iztegovalkah (Coratella idr., 2015). Študija, ki je preučevala vplive utruja- nja na dinamometru, pa o spremembi kota vršnega navora ni poročala za nobeno od mišičnih skupin (Spendiff idr., 2002). Morda gre pri naših rezultatih za specifičen učinek Slika 3. Razlike v trajanju kontrakcij EKI – učinek spola in zaporedne ponovitve raziskovalna dejavnost 133 kontrakcij EKI, vendar je za razpravo o mo- rebitnih mehanizmih v ozadju prezgodaj. Omejitev naše raziskave je, da smo kon- trakcije EKI izvedli za obe mišični skupini v enem obisku. Obenem predhodne študije ne poročajo o vplivu utrujanja antagonista na njegovo zmogljivost (Beltman idr., 2003), zato to dejstvo najverjetneje ni bistveno vplivalo na naše rezultate. Ker smo vrstni red meritev za eno in drugo mišico rando- mizirali, smo te učinke dodatno izničili. Podobno razliko med moškimi in ženskami smo ugotovili tudi znotraj kontrakcij EKI – te so ženske zadrževale dalj časa (za upogi- balke smo ugotovili le statistično značilen trend). Skupni impulz navora za iztegovalke kolena je segal od 7164 ± 1571 Nm·s (žen- ske, zadnja ponovitev) do 10266 ± 3250 Nm·s (moški, prva ponovitev), kar je podob- no kot v predhodni študiji, v kateri so avtor- ji za 3–4 izvedene ponovitve skupaj izmerili vsoto impulza 33229 ± 17358 Nm·s (Oran- chuk, Nelson idr., 2021). Povprečna kotna hitrost je v naši študiji segala od 0,54 ± 0,21 °/s (ženske, tretja ponovitev) do 0,78 ± 0,23 °/s (moški, zadnja ponovitev). To je manj od vrednosti omenjene predhodne študi- je (1,29 °/s), vendar je treba omeniti, da so v tej študiji kontrakcije EKI izvedli z večjim obsegom giba (30 do 110°). V tej raziskavi so ugotovili tudi, da je vadba EKI za iztego- valke kolena povzročila manjšo zapoznelo mišično bolečino in manjšo utrujenost kot primerljiva ekscentrična vadba (izenačena po impulzu navora) (Oranchuk, Nelson idr., 2021). To nakazuje, da je pri enaki kumula- tivni obremenitvi vadbena enota treninga EKI povzročila manj bolečin v mišicah in manjšo mišično poškodbo v primerjavi z ekscentrično vadbo (Oranchuk, Nelson idr., 2021). V tem se kaže poseben potencial kontrakcij EKI za zdravljenje tendinopatij, zlasti v luči nedavnih študij, ki kažejo učin- kovitost visoko intenzivnih izometričnih kontrakcij (Radovanović idr., 2022) v pri- merjavi s sicer uveljavljenimi ekscentričnimi protokoli. Ta raziskava je prva preverila značilnosti kontrakcij EKI za upogibalke kolena. Vre- dnosti impulza navora so bile (skladno z višjim izhodiščnim vršnim navorom) pri- čakovano nižje kot pri iztegovalkah. Pov- prečne hitrosti v razponu 0,5 do 2 °/s so v skladu s paradigmo EKI, ki predvideva ma- ksimalno upiranje in posledično počasno ekscentrično kontrakcijo. Razlik med spo- loma statistično nismo mogli potrditi, ven- dar je glede na mejno vrednost (p = 0,053) težko razpravljati o mehanizmih v ozadju. Skladno z opisanimi potencialnimi meha- nizmi so ženske dlje časa zadrževale tudi EKI-kontrakcije upogibalk kolena. Predho- dne študije kažejo, da je testiranje lokalne mišične vzdržljivosti na izokinetičnem dina- mometru nezanesljivo (Pincivero idr., 1997), zato je treba to upoštevati pri interpretaciji rezultatov. V literaturi se vse pogosteje po- udarja pomen treninga zadnjih stegenskih mišic v podaljšanem položaju (Guex idr., 2016). V prihodnje bi bilo smiselno preveriti, ali je varno in izvedljivo opraviti kontrakcije EKI v večjem obsegu giba, kot smo ga do- ločili v tej raziskavi (30 do 80°). Treba je opozoriti na nekaj omejitev študi- je. Prvič, velikost vzorca je bila razmeroma majhna, kar lahko omejuje posplošljivost ugotovitev. Poleg tega je zasnova študije vključevala izvajanje EKI-kontrakcij za obe mišični skupini v okviru enega obiska, kar bi lahko vplivalo na rezultate zaradi mo- žnih učinkov prenosa utrujenosti. Druga omejitev je omejen obseg gibanja (fleksija kolena 30–80°) meritve v študiji. Ta obseg morda ne predstavlja v celoti funkcionalne- ga obsega teh mišičnih skupin. Prihodnje raziskave bi morale obravnavati te ome- jitve z vključitvijo večjih in bolj raznolikih populacij, ločevanjem obiskov za različne mišične skupine ter razširitvijo obsega upo- rabljenega giba. „ Zaključek V tej študiji smo raziskali biomehanske zna- čilnosti in učinke utrujanja EKI-kontrakcij pri iztegovalkah in upogibalkah kolena, pri čemer smo se osredotočili na razlike med moškimi in ženskami. Naše analize kažejo nekatere razlike med spoloma pri izvajanju EKI in učinku utrujenosti. Moški so izkazovali krajše trajanje EKI-kontrakcij in izrazitejše zmanjšanje najvišjega navora po EKI-protokolu, vendar je težko govoriti o mehanizmih v ozadju. Ta študija je sploh prva raziskava o značilnostih EKI pri upogi- balkah kolena. Kaže se, da je tudi za to mi- šično skupino vadba EKI na dinamometru izvedljiva, poudarjamo pa potrebo po na- daljnjih raziskavah varnosti in izvedljivosti treninga EKI v širšem obsegu gibanja. „ Literatura 1. Avin, K. G., Naughton, M. R., Ford, B. W., Mo- ore, H. E., Monitto-Webber, M. N., Stark, A. M., Gentile, A. J. in Law, L. A. F. (2010). Sex differences in fatigue resistance are muscle group dependent. Medicine and Science in Sports and Exercise, 42(10), 1943–1950. https:// doi.org/10.1249/MSS.0b013e3181d8f8fa 2. Beltman, J. G. M., Sargeant, A. J., Ball, D., Ma- ganaris, C. N. in De Haan, A. (2003). Effect of antagonist muscle fatigue on knee extensi- on torque. Pflugers Archiv European Journal of Physiology, 446(6), 735–741. https://doi. org/10.1007/s00424-003-1 1 15-y 3. Cohen, J. (1988). Statistical Power Analysis for the Behavioral Sciences. Routlege Academic. 4. Coratella, G., Bellin, G., Beato, M. in Schena, F. (2015). Fatigue affects peak joint torque angle in hamstrings but not in quadriceps. Journal of Sports Sciences, 33(12), 1276–1282. https://doi.org/10.1080/02640414.2014.986 185 5. Guex, K., Degache, F., Morisod, C., Sailly, M. in Millet, G. P. (2016). Hamstring architectural and functional adaptations following long vs. short muscle length eccentric training. Frontiers in Physiology, 7(AUG). https://doi. org/10.3389/fphys.2016.00340 6. Healy, R., Kenny, I. C. in Harrison, A. J. (2021). Resistance Training Practices of Sprint Coa- ches. Journal of Strength and Conditioning Research, 35(7), 1939–1948. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000002992 7. Hicks, A. L., Kent-Braun, J. in Ditor, D. S. (2001). Sex differences in human skele- tal muscle fatigue. Exercise and Sport Sci- ences Reviews, 29(3), 109–112. https://doi. org/10.1097/00003677-200107000-00004 8. Hunter, S. K. (2014). Sex differences in hu- man fatigability: Mechanisms and insight to physiological responses. Acta Physiologi- ca, 210(4), 768–789. https://doi.org/10.1111/ apha.12234 9. Kanda, K., Sugama, K., Hayashida, H., Sakuma, J., Kawakami, Y., Miura, S., Yoshioka, H., Mori, Y. in Suzuki, K. (2013). Eccentric exercise-in- duced delayed-onset muscle soreness and changes in markers of muscle damage and inflammation. Exercise Immunology Review, 19, 72–85. 10. Kristensen, J. in Franklyn-Miller, A. (2012). Re- sistance training in musculoskeletal rehabili- tation: a systematic review. British Journal of Sports Medicine, 46(10), 719–726. https://doi. org/10.1136/bjsm.2010.079376 11. Lakens, D. (2013). Calculating and reporting effect sizes to facilitate cumulative science a practical primer for t-tests and ANOVAs. Frontiers in Psychology, 4, 1–12. 12. LaStayo, P., Marcus, R., Dibble, L., Frajacomo, F. in Lindstedt, S. (2014). Eccentric exerci- se in rehabilitation: Safety feasibility, and application. Journal of Applied Physiology, 116(11), 1426–1434. https://doi.org/10.1152/ japplphysiol.00008.2013 13. Martin, P. G. in Rattey, J. (2007). Central fa- tigue explains sex differences in muscle fatigue and contralateral cross-over effects of maximal contractions. Pflugers Archiv Eu- 134 ropean Journal of Physiology, 454(6), 957–969. https://doi.org/10.1007/s00424-007-0243-1 14. Oranchuk, D. J., Diewald, S. N., McGrath, J. W., Nelson, A. R., Storey, A. G. in Cronin, J. B. (2021). Kinetic and kinematic profile of eccentric quasi-isometric loading. Sports Bi- omechanics, 1–14. https://doi.org/10.1080/14 763141.2021.1890198 15. Oranchuk, D. J., Nelson, A. R., Storey, A. G., Diewald, S. N. in Cronin, J. B. (2021). Short- -term neuromuscular, morphological, and architectural responses to eccentric quasi- -isometric muscle actions. European Journal of Applied Physiology, 121(1), 141–158. https:// doi.org/10.1007/s00421-020-04512-4 16. Oranchuk, D. J., Storey, A. G., Nelson, A. R. in Cronin, J. B. (2019a). Isometric training and long-term adaptations: Effects of muscle length, intensity, and intent: A systematic review. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 29(4), 484–503. https://doi. org /10.1111/sms .13375 17. Oranchuk, D. J., Storey, A. G., Nelson, A. R. in Cronin, J. B. (2019b). Scientific basis for eccen- tric quasi-isometric resistance training: A narrative review. Journal of Strength and Con- ditioning Research, 33(10), 2846–2859. https:// doi.org/10.1519/JSC.0000000000003291 18. Pincivero, D. M., Lephart, S. M. in Karunakara, R. A. (1997). Reliability and precision of isoki- netic strength and muscular endurance for the quadriceps and hamstrings. Internatio- nal Journal of Sports Medicine, 18(2), 113–117. https://doi.org/10.1055/s-2007-972605 19. Quinlan, J. I., Franchi, M. V., Gharahdaghi, N., Badiali, F., Francis, S., Hale, A., Phillips, B. E., Szewczyk, N., Greenhaff, P. L., Smith, K., Maganaris, C., Atherton, P. J. in Narici, M. V. (2021). Muscle and tendon adaptations to moderate load eccentric vs. concentric re- sistance exercise in young and older males. GeroScience, 43(4), 1567–1584. https://doi. org/10.1007/s11357-021-00396-0 20. Radovanović, G., Bohm, S., Peper, K. K., Aram- patzis, A. in Legerlotz, K. (2022). Evidence- -Based High-Loading Tendon Exercise for 12 Weeks Leads to Increased Tendon Stiffness and Cross-Sectional Area in Achilles Tendi- nopathy: A Controlled Clinical Trial. Sports Medicine - Open, 8(1). https://doi.org/10.1186/ s40798-022-00545-5 21. Russ, D. W. in Kent-Braun, J. A. (2003). Sex dif- ferences in human skeletal muscle fatigue are eliminated under ischemic conditions. Journal of Applied Physiology, 94(6), 2414– 2422. https://doi.org/10.1152/japplphysi- o l.01145. 20 02 22. Schoenfeld, B. J., Grgic, J., Ogborn, D. in Kri- eger, J. W. (2017). Strength and Hypertrophy Adaptations Between Low- vs. High-Load Resistance Training: A Systematic Review and Meta-analysis. Journal of Strength and Condi- tioning Research, 31(12), 3508–3523. https:// doi.org/10.1519/JSC.0000000000002200 23. Schoenfeld, B. J., Ogborn, D. I., Vigotsky, A. D., Franchi, M. V. in Krieger, J. W. (2017). Hyper- trophic Effects of Concentric vs. Eccentric Muscle Actions. Journal of Strength and Con- ditioning Research, 31(9), 2599–2608. 24. Spendiff, O., Longford, N. T. in Winter, E. M. (2002). Effects of fatigue on the torque-ve- locity relation in muscle. British Journal of Sports Medicine, 36(6), 431–435. https://doi. org/10.1136/bjsm.36.6.431 25. Suchomel, T. J., Wagle, J. P ., Douglas, J., Taber, C. B., Harden, M., Haff, G. G. in Stone, M. H. (2019). Implementing eccentric resistance training–Part 1: A brief review of existing methods. Journal of Functional Morphology and Kinesiology, 4, 38. 26. Tsoukos, A., Bogdanis, G. C., Terzis, G. in Ve- ligekas, P. (2016). Acute Improvement of Vertical Jump Performance after Isometric Squats Depends on Knee Angle and Vertical Jumping Ability. Journal of Strength and Con- ditioning Research, 30(8), 2250–2257. https:// doi.org/10.1519/JSC.0000000000001328 27. Wayne, W. L. (2012). Resistance training is medicine: Effects of strength training on health. Current Sports Medicine Reports, 11(4), 209–216. http://www.embase.com/search/ results?subaction=viewrecord%7B&%7Dfro m=export%7B&%7Did=L365791642 28. Woodley, B. L., Newsham-West, R. J. in Baxter, G. D. (2007). Chronic tendinopathy: Effecti- veness of eccentric exercise. British Journal of Sports Medicine, 41(4), 188–198. https://doi. org/10.1 136/bjsm.2006.029769 dr. Žiga Kozinc, doc. Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju ziga.kozinc@fvz.upr.si