Poštnina plačana t gotovim. Leto XVI., štev. 106 Ljubljana, četrtek 9* vaja 1935 Cena 1 Din opiteviuAtvo; Uju blj&na. KJia/ljeva ulica — reiefoo «t 8122, 8128, 3124, 812». 5126. uiseratni oddeieK: Ljubljana teieo* burgova ul a. — TeL 8492, M»2. Pouružmca Maribor: Gosposka f'1** SL 11. — reletoo «t 2456. Podružnica Celje: Kocenova Uttca ŠL 2. — Telefon tt 190. ia.čunl pri pošt. CeX_ savodlh: LJubljana št. 11.842, Praga čtslo 78-180, Wien 4t- 106.24L Po volilni Včeraj smo objavili službeni pregled nedeljskih skupščinskih volitev za vso državo in za posamezne banovine. Oba velika tabora, v katera so se razšli volil cd, si po teh podatkih delita številčno moč v približnem razmerju 2:1. Na Jevtičevi listi izkazuje uradna statistika 1,738.390 volilcev, na Maček-Davidoviče-vi 893.248 glasov. Kakor je bilo pričakovati, sta Ljotičeva in Maksimovičeva lista ostali brez odmeva v narodu in je smatrati politiko, ki sta jo predstavljali, ako sta sploh kako politiko predstavljali, definitivno za likvidirano. Pri nas v dravski banovini je polom Ljotičeve liste še povrh zaključna pika na nesolidno, skoraj da tragikomično historijo tako zvane bojevniške akcije, ki je lansko leto »osvojila« naše ljudstvo. Spominjamo se pri tem z zadoščenjem zdrave reakcije, ki jo je lansko leto v širokih krogih nacionalnih ljudi izzvala ta umetno ustvarjena akcija, katere edini usr>eh je bil marsikateri razdor v nacionalnih vrstah, škodljive posledice so se pokazale tudi v sedanji volilni kampanji. Ni še povsem razvidno, kakšno bo točno razmerje moči med poslanci vladne večine in opozicije v Narodni skupščini Verjetno je, da bo Jevtičeva lista, ki ji kot večinski listi pripade že takoj v prvem skrutiniju 221 poslancev, pri drugem skrutiniju pridobila še najmanj okrog 80 mandatov, ker ima v Beogradu in v veliki večini drugih volilnih okrožij absolutno večino in se torej udeležuje nadaljnje razdelitve poslanskih mest. Presenečenj glede števila glasov torej drugi skrutinij ne more prinesti. Važnejše pa je vprašanje, kako se bosta opredelili v Narodni skupščini večina in manjšina in na kateri osnovi je mogoče koristno in uspešno delovanje novega parlamenta. Tu je treba pred vsem reči, da je nosilec liste g. Jevtič vstopil v volitve z jasno obeleženim programom, ki v državnopravnem in nacionalnem pogledu ne pripušča nobene diskusije o osnovnih principih našega državnega življenja. Obenem vsebuje njegov program določne indikacije glede rešitve gospodarskih in socialnih problemov, ki jih razmere postavljajo na dnevni red. Opozicija prihaja v Narodno skupščino v nekaki tajinstvenosti, ki ni zdrava in la nas navdaja s skrbjo, da bi se moglo v Narodni skupščini priti do poskusov, zopet odpirati vprašanja, ki morajo biti z ozirom na življenjske interese našega naroda vendarle enkrat zaprta. V tem primeru bi stala seveda Narodna skupščina pred težkimi političnimi preizkušnjami. Brez dvoma je tudi to spoznanje v nemali meri vplivalo na odločitev volilcev, ko so bili postavljeni pred izbiro, kako naj volijo, in je mnogo pripomoglo k uspehu vladine kandidatne liste. V teku volilne kampanje smo slišali besedo, da se diskusija o državnoprav-nih vprašanjih ne bo pripustila. Od politične in taktične spretnosti ter od čuta odgovornosti v novem parlamentu bo odvisno, da se v težki atmosferi vendarle najde pot k razpravi in reševanju gospodarskih in socialnih problemov, ki so bili, kakor je bilo proglašeno, glavni motiv za razpis volitev. Ti problemi so tudi najboljša platforma, na kateri se dajo angažirati vse pozitivne in konstruktivne sile, tudi one iz opozicije. Obžalovati je, da javnost še ne vidi, s kakšnim programom v tem oeiru prihaja opozicija v parlament. Nejasnost programa je sploh slaba stran Maček-Davidovičeve zveze. Ne samo s stališča njenega odnošaja napram politiki vlade, temveč tudi s stališča njene notranje povezanosti in s tem sposobnosti za pozitivno delo. Ali so si gg. Maček, Davidovič, Jovanovič, Krizman, Budisavljevič složni v svojih državno-pravnih pogledih? Na to vprašanje do sedaj ni bilo niti javnega, niti privatnega odgovora. In baš to jača moralič-no in politično pozicijo Jevtičeve parlamentarne večine, poleg njene formalne nadmoči v Narodnem predstavništvu. Volilna borba v Sloveniji političnih razmer na žalost ni konsolidirala. Toda ravno zato je možem, ki jih je nedeljska volilna odločitev postavila v parlamentarno areno, naložena dvojna dolžnost, da z naporom vseh svojih sil in s polno zastavitvijo svojih intelektualnih, političnih in moralnih sposobnosti dokažejo, da so res boljši od kate-koli delegacije, ki smo jo doslej Slovenci poslali v Beograd; da so v stanju, popraviti ono, kar je v teku neštetih volilnih govorov bilo tolikokrat proglašeno za povsem slabo in zgrešeno, ter prinesti domov gospodarske in socialne uspehe, ki v starem režimu niso bili dosegljivi, ki pa so v politiki obnove m nove gospodarske prosperitete mogoči in nujni. Ako bodo naši novi narodni poslanci to storili in dosegli, potem bodo težke rane, ki jih zapušča pravkar minula politična borba na narodnem telesu, brzo izlečene in še prej pozabljene. Dočim bodo naši novi poslanci vršili težko in, kakor za trdno pričakujemo, uspešno svojo nalogo v Narodni skupščini, bo naloga vseh, ki so doma, da s pošteno voljo, z znanjem in izkustvom v požrtvovalni ljubezni do naroda in V sezoni važnih sestankov Mussolini povabil Jevtiča na razgovor o podonavskih problemih Pričetek novega uspešnega sodelovanja z Italijo Rim, 8. maja. g. V diplomatskih krogih potrjujejo vesti, da bo na iniciativo Mussolinija v kratkem v Benetkah sestanek med jugoslovenskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Jevtičem ter italijanskim državnim pod-tajnikom za zunanje zadeve Suvichem. Dan sestanka še ni točno določen, mislijo pa, da bo ta izredno važna politična konferenca takoj po sestanku stalnega sveta Balkanske zveze, a še pred zasedanjem Društva narodov, najkasneje 18. ali 19. maja. Rimski listi posvečajo temu sestanku veliko pozornost in podčrtavajo mnenje, da že dejstvo sestanka med Jevtičem in Suvichem dokazuje, da je Italija na nedavno zaključeni beneški predkonferenci ustvarila svobodno pot za nadaljnje možnosti tesnejšega sodelovanja z Malo antanto. Kar se pa posebej tiče italijansko - jugoslovanskih odnošajev, ki so bili sikozi leta v stalni napetosti ter so grozili, da se razvijejo v konflikt na Jadranu, se more danes z zadovoljstvom ugotoviti, da karakterizira prihod Jevtiča v Benetke novo situacijo, namreč končnovel javno pomirjen je med Rimom in Beogradom ter pričetek novega uspešnega sodelovanja v južno - vzhodni Evropi. Kakor se dalje doznava, bodo še drugi vodilni državniki Male an-tante deloma v Ženevi, deloma v Italiji sami imeli z italijanskimi državniki razgovore v svrho priprav za rimsko konferenco podunavskih držav. Pariz, 8. maja. b. »Matin« javlja, da bosta Suvich in Jevtič na sestanku v Benetkah razpravljala podrobno o vseh vprašanjih, ki se tičejo Male antante in o katerih bo govora na konferenci v Rima. V italijanskih krogih so zadovoljni, ker se je Madžarska po konferenci v Benetkah odrekla agresivnemu revizio-nizmu. »Potit Parisien« sprejema z gotovo skepso vest, po kateri naj bi zunanji ministri Male antante potovali že pred pričetkom podunavske konference v Rim, češ da bi se pogajanja mogla vršiti tudi po diplomatskem potu, če gre za to, da se sondira teren za zaključite* nameravanega podunavskega pakta. Mala antanta želi, naj bi Italija točneje označila zlasti svoje namene proti Rusiji V ostalem namigujejo, da skuša rimska diplomacija odvrniti Poljsko z raznimi obljubami od Berlina in zavrniti vsako vmešavanje Moskve v evropske zadeve, dočim smatra Mala antanta prav sodelovanje Rusije pri rešitvi raznih vprašanj za neobhodno potrebno. Maksimos v Beograda Beograd, 8. maja. p. Ob 21.40 se je pripeljal z orient-simplonskim ekspreaom v Beograd grški zunanji minister Maksimos v spremstvu članov grške delegacije, kise bo udeležila zasedanja Balkanske zveze v Bukarešti, in grškega poslanika v Beogradu Melasa, ki mu je šel do Niša naproti. Na postaji sta grškega ministra v imeno ministrskega predsednika in zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča pozdravila ministrov pomočnik Jurišič in načelnik političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Martinac. Kmalu po svojem prihodu se je zunanji minister sestal z ministrskim predsednikom Bogoljubom Jevtičem. Po kratki konferenci »ta ob 22.45 z brzim vlakom skupno odpotovala v Bukarešto. Z ministrskim predsednikom Jevtičem je odpotoval tudi pomočnik dr. Boško Purič. Sestanek Schuschnigga in Suvlcha v Floreaci Gre za vojaško sodelovanje Italije In Avstrije « podporo Francije v obrambi proti Nemčiji Neka politična korespondenca prtstav*)a, da se bo tamkaj sestal z Mussolinijem. Budimpešta, 8. maja č. »UJ Nemzedek« Rim, 8. maj« Poučeni krogi trdSJo, da se bo avstriljski kancelar dr. Schusch-n-igg sestal v petek v Florenoi z Musso-linijean in z državnim poditajnikom Suvichem. kar je »budilo t političnih krogih veliko zanimanje. Oba državnika ee že dalje časa mista videla in je ziato naravno, da bo Schuschnigg na svojem oddihu v Italiji poTabil priliko za izmenjavo misli z Mussolinijem, ki bo toneda po zaključit-Tii beneške konference, na kateri so razpravljali o »odunavskem pakt«, poseben pomen. Dunaj, 8. maja AA. Uradno se potrjuje, da pojde Schuschnigg r Italijo na oddih. je objavil vest, da je Mussollnl sklenil definitivno urediti avstrijsko vpra4anje že te dni, ko se bo mudil v Rimu francoski letalski minister Denaln, ki bo prispel v petek v Rim zaradi pogajanj za zaključltev franooako-ltaHJanskega pakta o vzajemni letalski pomoči. MusstoHnl namerava pnogfaelti za Italijansko obrambno mejo geografsko črto Pas»au-8alxburg-Kufstein. Skušal bo doseči, da bi v smislu francosko-ltalljanskega pakta o vzajemni pomoči moralo francosko letalstvo na ta način braniti tudi Avstrijo. Lavalova misija v Moskvi Drevi odpotuje francoski zunanji minister na konferenco v Varšavo, od tam pa v Moskvo Pariz, 8. maja. čw. Vsa francoska javnost kaže vedno večje zanimanje za La-valovo potovanje v VaTŠavo in Moskvo. Listi navajajo, da namerava Laval v Varšavi dognati v prvi vrsti stališče poljske vlade do francosko-Tuskega pakta o vzajemni pomoči in varnostnega sistema, ki naj bi se ustvaril na vzhodu Evrope. Prav tako bo skušal dobiti podrobna pojasnila o poljskih odnošajih napram Nemčiji. Laval je danes dolgo konferiral s poljskim poslanikom Chiapowskim, s katerim je končnoveljavno določil program svojih konferenc v Varšavi. Nato je sprejel italijanskega poslanika Pignattija, ki mu je po trditvah političnih krogov poročal o rezultatih posvetovanj v Benetkah med zastopniki Italije, 'Avstrije m Madžarske. Danes sta posetila Lavala tudi grški poslanik Politis in jugoslovenski poslanik dr. Spa-lajkoviaa iMatin« je bil namreč zadnje tedne eden izmed najbolj ogorčenih nasprotnikov francosko- njegove države iščejo pota k sodelovanju vseh pozitivno usmerjenih sil, katerim je pred očmi veliki cilj trajne konsolidacije domačih razmer, ki je pogoj veljave našega slovenskega rodu v državni politiki, a istočasno tudi gospodarskega, socialnega in kulturnega napredka naše ožje slovenske domovine. ruske pogodbe. Ostali francoski listi so se izjavili solidarne z »Matinom« in zahtevajo, naj se odklonitev vizuma prekliče. »Journal«, ki se je pridružil protestom novinarskih tovarišev, pravi: Tudi naš list je zadela podobna prepoved; toda čeprav bi se rusko poslaništvo premislilo in nam sedaj ponudilo vizum, ne bomo ne mi ne »Matin« poslali dopisnika v Moskvo. »Fi-garo« piše: Popolnoma se pridružujemo svojim tovarišem, ker smo mnenja, da je ta prepoved zadela ves francoski tisk. »Petit Parisien«, ki ima že dolgo časa svojega posebnega poročevalca v Moskvi, pravi, da se nikakor ne sme ustvarjati razlika med posameznimi francoskimi novinarji, ker bi se s tem žalilo dostojanstvo vsega francoskega tiska. Če bo rusko poslaništvo v Parizu vztrajalo pri svojem sklepu, francoski novinarji Lavala ne bodo spremljali v Moskvo. Enako izjavo je objavil tudi »Echo de Pariš«. Incident zaradi vizov poravnan Pariz, 8. maja. AA. Popoldne je bil urejen spor med sovjetskim poslanikom in velikimi pariškimi listi. Sovjetsko poslaništvo je namreč sporočilo, da ne bo nobenemu franceskemu novinarju odklonilo viza za potovanje v Rusijo. Neuspeh konference v Kovnu Kovno, 8. maja d. Z zaključitvijo pakta med baltiškimi državami in Rusijo o medsebojni pomoči se po sedanjih okoliščinah skoraj ne more računati. Zunanjepolitični razgovori ministrov baltiških držav, ki so bili včeraj v bistvu končanj, so pokazali skoro nepremostljive razlike v naziranjih Na konferenci ni prišlo do nobenega sklepa o raznih načrtih, ki naj bi zagotovili mir v vzhodni Evropi. Dočim sta se izrekli Estonska in Latiška za kolektivni garancijski pakt, se je pokazal pri Litvi vpliv možnosti, ki fei mogle nastati zaradi spora z Nemčijo o klajpedskem vprašanju. Litva je bila zaradi tega bolj na- klonjena ruskim predlogom, ki se jim je samo zaradi tega odpovedala, da bi ne spravila v nevarnost svoje zveze z ostalimi baltiškimi državami. Rumunija in francosko-ruski pakt Bukarešta, 8. maja b. Rumunski zunanji minister Titulescu, ki je imel že včeraj tri ure dolg raagovor s kraljem Ka-rokrcn, je bil danee v Sdnajfi zopet v avuli-encL Pri teh raagovorih je &lo predvsem za »taliSče Rumunije glede na nedavno sklenjeni pakt med Rusijo in Francijo od-nosno češkoslovaško. Gre za to, ali naj Rumunija podpira svojtt zaveznici Francijo in češkoslovaško Se nadalje v politiki napram Rusiji ali ne. Nemčija za mifitarizacijo porenskega pasu London, 8. maja. g. Po poročilu lista »Exchamge Telegraph« iz Berlina je nemška vlada sporočila angleški, italijanski in belgijski vladi, da je demilitarizirani in zaradi tega nezaščiteni porenski pas po za- Naročnina znafia mesečno Dtn — Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Rnafljeva ulica 5. Telefon 8122. 8128, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon tt. 2440. Celje, Stro8smayerjeva ulica fitev. L Telefon St. 60. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifL ključitvi fmncosko-rusko pogodbe ogrožen. Nemška vlada meni, da se mora demilitarizirani pas spraviti v stanje obrambe, ako Nemčija ne bo dobila od Velike Britanije točnega jamstva zlasti za primer, če bo ta pas ogrožen in Nemčija ne bo napadalka. Ureditev te zadeve bo v ospredju sedanje nemške politike in Hitler baje čaka na dodatne informacije, s katerimi bo v tej smeri izpopolnil za L5. maja na- javljeni govor. I Bruselj, 8. maja. AA. Zunanji mm is ter je izjavil, da niso resnične vesti v tujih listih, po katerih je nemška vlada intervenirala pri belgijski vladi zaradi demilitariziranega pasu med Nemčijo in Belgijo. Po teh vesteh je nemška vlada izjavila, da pomeni ta pas zanjo nevarnost v zvezi s francosko-ruskim paktom. Iste vesti pravijo nadalje, da je nemška vlada storila podoben korak tudi v Rimu in Londonu. Druga internacionala proti nemški zunanji politiki Bruselj, 8. maja. AA. Mednarodni urad socialističnega delavstva je sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za mobilizacijo svetovnega mnenja proti zunanji politiki Nemčije. Resolucija priporoča takojšnjo zaključitev evropske pogodbe o medsebojni pomoči in nenapadanju, ki naj bo dostopna tudi Nemčiji Nadalje pozdravlja podonavski pakt pod pogojem, da odkloni madžarski revizionizem in obnovo Habsburžanov. Razorožitvena konferenca naj takoj obnovi svoje delo. Borba proti nemškemu fašizmu pa 6e ne sme izpre-meniti v borbo proti nemškemu narodu. Nemčija sama kriva svoje osamljenosti Zunanjepolitična razprava v angleški lordski Zbornici — Anglija čaka na nemške protipredloge London, 8. maja. d. Na včerajšnji seji lordske zbornice je lord Dickinson predlagal, naj zbornica izreče obžalovanje, ker je vlada pristala na zasedanju sveta Društva narodov 16. aprila na resolucijo, ki obsoja ponovno oboroževanje Nemčije, ker je poudarila nasprotetvo med evropskimi narodi prav v trenutku, ko je treba podvseti vse za njihovo združitev v prijateljskem sodelovanju. Nadalje je predlagal, naj zbornica poaove vlado, da v soglasju z drugimi držsrvemi-ob-novi pogajanja z Nemčijo na podlagi, ki bo sprejemljiva za nemški narod in na kateri bo mogoče zagotoviti trajen mdr v Evropi. Po njegovem mnenju se mir ne more zagotoviti, dokler bo Evropa razdeljena v dro-ževaniu. Britanski dominjoni za politiko v okviru DN London, 8. maja. č. Včeraj je bila v ministrskem predsedništvu konferenca zastopnikov britanskih dominionov in članov angleške vlade. Na konferenci so se zbrali vsi vrhovni zastopniki angleških dominionov, med njimi ministrski predsedniki Kanade, Nove Zelandije, Južne Afrike in več indijskih maharažd. Angleška vlada je skušala na konferenci zvedeti za stališče, ki bi ga zavzeli posamezni dominioni v primeru, če bi kaka evropska kontinentalna država napadla Anglijo. Znano je, da sta južnoafriški general Hertzog in novozelandski ministrski predsednik Hordez ponovno izjavila, da bi dominioni ne smeli podpirati Velike Britanije, če bi se zapletla v kako vojno na evropskem kontinentu. Na tak način bi preprečili, da bi Anglija prevzela kakršnekoli obveznosti napram eni ali drugi evropski državi. Na konferenci sta zunanji minister Simon in ministrski predsednik Macdonald obširno poročala o mednarodnem političnem položaju. Po dolgi razpravi o ponovnem oboroževanju posameznih evropskih držav so bili sprejeti važni sklepi. >News Chroniclec poroča o njih, da so zastopniki dominionov dali angleški vladi svobodne roke v meji statutov Društva narodov. Anglija ne bo smela prevzeti nika-kih novih mednarodnih političnih obveznosti, razen onih, ki jih določa ta statut Vsako novo obveznost, ki bi jo angleška vlada prevzela v tem smislu, bodo morali dominioni naknadno potrditi. Čsl. kredit Rusiji Praga, 8. maja. d. Včeraj je prišlo pod predsedstvom finančnega ministra dr. Trapla in ob sodelovanju finančnega ministrstva do sporazuma med zastopniki ruskega poslaništva na eni ter višjim direktorjem dr. Preisom in generalnim direktorjem inž. Federerjem kot zastopnikoma bančnega in industrijskega konzorcija na drugi strani do sporazuma o kreditu Sovjetski uniji v višini 250 milijonov Kč, ki bo porabljen za nakupe blaga v Češkoslovaški. Do definitivnega podpisa pogodbe bo prišlo sredi prihodnjega tedna. Žrtve novega potresa na Formozi London, 8. maja b. Otok Formoza je zopet trpel zaradi potresa. Mnogo hiš je porušenih. Doslej so našli 19 mrtvih. Grčija proti ponovni oborožitvi Bolgarije Grki polagajo veliko važnost na konferenco Balkanske zveze v Bukarešti Atene, 8. maja. d. Ob odhodu Maksimosa na konferenco stalnega sveta Balkanske zveze v Bukarešto, je objavil list >Katime-rini« daljši članek, v katerem pravi, da morajo biti grški politiki oprezni zaradi bolgarskega zadržanja, ker je potrebno, da dobe vsa potrebna jamstva za ohranitev miru. Zato naj zahtevajo, da bo konferenca v Bukarešti zavzela v tem pogledu Jasno stališče in da bodo sklepi Balkanske zveze v soglasju s sklepi Male antante. Neodvisni »Estia« trdi, da je sedanji trenutek kritičen tako za Grčijo kakor za druge balkanske države, zaradi česar je potrebno, da so države Balkanske zveze bolj složne kakor kdajkoli. Priporoča grški delegaciji, naj si prizadeva, da bodo njene odločitve v soglasju s sklepi ostalih držav Balkanske zveze, zlasti glede na zahteve Bolgarske po ponovni oborožitvi, ker se za njimi skrivajo tudi zahteve po teritorialni reviziji, Odmevi v naših volitev inozemskem tisku Vsi inozemski listi beležijo izide nedeljskih volitev in ugotavljajo zmago liste g. Jevtiča Pariz, 8. maja d. »Le Petit Parisien« poudarja, da je Lista g. Jevtiča adružila na programu narodne obnove ljudi iz vseh dosedanjih taborov, ne le iz vseh starih strank, temveč tudi prvovrstne može, k: so dosedaj stali v politični borbi ob strani. Pod Jevtičevim nosilstvom so združeni stari radikali, demokrati, zemljorad-niki; tu Je minister Jankovič, ideolog kooperativne Ideologije, Voja Djordjevič, vodja zadružne organizacije, tu so slovenski bojevniki z g. dT. Marušičem, katerega močna osebnost je v Sloveniji združila okrog sebe tudi večino bivših pristašev dr. Koroščeve SLS, tu je tudi velik kontingent bivše Radičeve stranke pod vodstvom nejnega nekdanjega predsednika Karla Kovačeviča, nadalje muslimani iz iz Bosne Ln velika večina narodnih manjšin. Bukarešta, 8. maja AA. »Universul« ugotavlja, da so jugoslovenske volitve v Narodno skupščino končale z velikim uspehom g. Bogoljuba Jevtiča, predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra, in da je ta uspeh vidna manifestacija zaupanja jugoslovenskega naroda do osebnosti g. Jevtiča in afirmacija narodne zavesti jugoslovenskega naroda, k: želi biti zedinjen v današnjih mejah. G Jevtič je pri volitvah dobil zasluženo nagrado za svoje plodenosno delovanje, ki je v Jugoslaviji pridobilo velike simpatije in občudovanje. Uspeh g. Jevtiča je pa tudii velikega mednarodnega pomena. Ugled Jugoslavije se je v marsičem okrepil. Volitve so pokazale, da jugoslovenski narod odobrava notranjo in zunanjo politiko g. Jevtiča in je tako poudaril, da ta politika ustreza interesom jugoslovenskega naroda. List »Dimineatsa« prav tako priobčuje članek o jugoslovenskih volitvah in poudarja, da pomenijo te volitve za ta del Evrope dogodek prvega reda. »Vitorul«, organ vladne stranke, naglasa uspeh liste predsednika vlade g. Jevtiča in pravi, da bo skoraj soglasna zaupnica jugoslovenskega naroda še povečala ugled in stabilnost vlade g Jevtiča, da bo tako mogla neovirano nadaljevati svoj program narodne konsolidacije ter obrambe miru in mirovnih pogodb »Miskarea«, organ liberalnih disMentov g. Bratiana, pravi, da je treba videti v uspehu vladne liste izkazanje časti spominu blagopokojnega kralja Aleksandra, ki je žrtvoval svoje življenje za narodno in državno edinstvo. Jugoslovenski narod se je izrekel za jugoslovensko edinstvo. obenem pa je manifestiral tudi neomajno zvestobo svojemu mlademu kralju Petru n., čigar vladanje bi bilo brez podpore naroda v marsičem otežkočeno. List pravi na koncu, da se Jugoslaviji bližajo boljši dnevi, kar more Rumune samo veseliti. Sofija, 8. maja. AA. Sofijski listi tudi danes posvečajo posebno pozornost volilnim rezultatom v Jugoslaviji. Listi priob-čujejo na vidnih mestih poročila o končnih rezultatih in komentarje o volilni zmagi g. Bogoljuba Jevtiča, predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra. »Mir« priobčuje daljši članek, v katerem pravi: Jugoslavija prihaja v novo fazo notranjega političnega življenja, to pa ne pomeni povratka nazaj v strankarsko anarhijo. Volilni zakon mora obveljati in sicer ravno zaradi svojih ukrepov, da se iz parlamenta odstranijo vse stranke krajevnega značaja, ki zanašajo malenkostnost in ozkosrčnost v politično življenje. »La Bul-garie« priobčuje uvodni članek, v katerem pravi med drugim: Velika zasluga g. Bogoljuba Jevtiča je ravno v tem, ker je znal svojo domovino ohraniti na poti, ki jo je začrtal blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Uediniteli. Ta pot je pred vsem okreoitev državnega edinstva. Vlada g. Jevtiča je dosegla nesporni uspeh, ki ji zagotavlja popoino izvedbo širokega političnega programa. Atene, 8. maja AA. Grški listi pišejo obširno o parlamentarnih volitvah v Jugoslaviji. Pri tej priliki poudarjajo, da je g. Bogoljub Jevtič dosegel fmpozantno zmago in da je s to zmago okrepljena politika balkanske zveze, ker pomenijo sedanje volitve s svo\o zmago obenem konsolidacijo Jugoslavije, ki je glavni činitelj miru in sodelovanja na Balkanu. »Proja« pravi med drugim: Jugoslovenske volitve so zanimive in pomembne ravno sedaj, ko govore povsod o izpremembi parlamentarizma. Grčija se veseli zmage g. Bogoljuba Jevtiča, državnika, ki je započel politiko Balkanskega sporazuma. »Katame-rini« pravi, da so jugoslovenske volitve potrdile dosedanjo politiko Bogoljuba Jevtiča, politiko narodnega edinstva, ki jo je začrtal blagopokojni Velikii kralj in ki jo je prevzel g. Bogoljub Jevtič od pokojnega vladarja v njegovi zadnji uri. Grško ljudstvo spoštuje osebnost Bogoljuba Jevtiča z globokimi in iskrenimi simpatijami ker ve, d.a je predsednik jugoslovenske vlade glavni činitelj konsolidacije in miru na Balkanu. »Ikradini« piše: Ogromna večina jugoslovenskega naroda je pozdravila dosedanje delo odličnega državnika g. Bogoljuba Jevtiča za obnovo države. To Jevbiče-vo zmago pozdravlja s posebnim veseljem tudi Grčija, kjer uživa predsednik jugoslovenske vlade sloves najzanesljivejšega pobornika sporazuma in sodelovanja na Balkanu. G. Bogoljub Jevtič spada med iskrene prijatelje Grčije. Na podlagi te zmage bo moeel g. Botrah Jevtič zdaj 7 novim zamahom nadaljevati plodonosno delo za svojo lastno državo in za konsolidacijo celokupnega Balkanskega polotoka. »Tipos« začenja svoj komentar o volitvah v Jugoslaviji z besedami: Velika zmaea g. BoaroHwba Jevtiča je nov dokaz definitivne okrepitve .Tusoslavije obenem pa je izid jugoslovenskih voKtev velikeea pomena za politiko balkanskega sodelovanja in za grško-jugoslovensko prijateljstvo. Carigrad, 8. maja AA. Carterajisk? list »La Republioue« prinaša izpod peresa znane?* tT!rS>p«rn novmarln 'n Juna Zanaflija člsrpk o neebnos-M z Bogoljuba Jevtiča. predsednika istrskega sveta ln zunanjega ministra. članek Ima naslov »O prijateljski Jugoslaviji« in podnaslov »Odličen državnik in iskren prijatelj«, nato pa pravi: Predsednik vlade g. Bogoljiub Jevtič vešče vodi usodo prijateljske države in spravlja v sklad nacionalne pravice in interese Jugoslavije s častjo in vzvišenimi interesi človeštva. Vprašanje ali osebnost moža vpliva na politiko države ali ne, se je tu pozitivno odločilo. Vsak človek ima svoj poseben način dela. Po-namo državnike, ki so dali svoji nacionalni politiki pečat svojih velikih osebnih sposobnosti. Jevtič je brez dvoma izmed teh redkih diplomatov in si je že pridobil zgodovinski ugled ter si zagotovil odilično mesto tako na polju jugoslovenskega nacionalnega življenja, kakor v mednarodnih odnošajih v Evropi, ki se danes nahaja v velikih težkočah. Mi smo g. Jevtiču 'zrekli priznanje prav tako kakor tudi njegovim velikim sposobnostim že zdavnaj poprej. Mi ga tem bolj spoštujemo, ker je naš dragocen sodelavec v vzajemni zunanji politiki naših dveh dT-žav. To dejstvo še povečuje naše občudovanje njegove osebnosti, naše spoštovanje in našo -iskreno simpatijo do njega. V svojem govoru v Ljubljani je g. Jevtič obrazložil zunanjo poMtiko svoje države in izjavil, da je Jugoslavija pripravljena skleniti s svojimi sosedi vsak sporazum, ki bi zagotovil mir, in da je odločena doprinesti vse žrtve za obrambo pravic in interesov države, če bi bilo potreba. V teh besedah, ki jih je izgovoril eden izmed predsednikov vlade držav Balkanske zveze in ki je z njimi dal izraza tudi našim čuvstvom, ee vidi pregled politike Balkana in sosednjih držav. Nikoli nismo dvomili, da uživa ta spoštovani državnik spoštovanje prav tako v svoji državi kakor v inozemstvu. Prepričani smo, da bo nacionalna vlada g. Jevtiča po teh volitvah postala še močnejša. Berlin, 8. maja AA. »V51ikischer Beob- achter« priobčuje iz Beograda poročilo o končnem izidu jugoslovenskih volitev pod naslovom »Zmaga g. Bogoljuba Jevtiča«. List piše, da je dosegla lista predsednika jugoslovenske vlade in zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča veliko zmago. Dosegla ni samo relativne, temveč absolutno večino. »Munchner Neueste Nachrich-ten« takisto naglaša veliko zmago liste g. Bogoljuba Jevtiča. »Leip®iger Neueste Nachrichten pa priobčujejo poročilo o jugoslovenskih volitvah pod naslovom: »Vladna lista dobi 310 do 315 sedežev v parlamentu«. Rim, 8. maja AA. Sinočnji italijanski listi priobčujejo prva popolnejša poročila o izidu volitev v Jugoslaviji. Listi pni tem poudarjajo, da je lista g. Bogoljuba Jevtiča, predsednika vlade in zunanjega ministra, dobila ogromno večino. Obenem na- CIMEAN glašajo, da so se volitve vršile v popolnem redu in miiru brez posebnih izgredov. Dalje priobčujejo listi približne rezultate volitev in napovedujejo približno razmerje poslancev vlade in opozicije. Snočnja »Tribuna« pravi, da je zmaga Bogoljuba Jevtiča izraz zaupanja prebivalstva v njegovo osebnost in v njegove notranje in zunanje uspehe. »Stampa« v Turinu beleži med drugim, da so se na 11 voliščih morale volitve prekiniti. Tudi vatikanski »Osservatore Romano« priobčuje poročila o volilnih rezultatih in o pomenu Jevtičeve zmage Delo Glavnega volilnega odbora Beograd, 8. maja. n. Glavni volilni odbor je že sredi dela. Danes so prispeli še zadnji kurirji sreskih sodišč z volilnimi spisi iz svojih srezov, tako da je zbran sedaj ves material, ki ga Glavni volilni odbor potrebuje za osnovo svojega dela. Odbor ima vsak dan tri seje, kljub temu računajo, da bo imel opravka ves mesec. Jutri bo začel s pregledovanjem zapiskov o volilnih izidih na posameznih voliščih. Ker je teh zapiskov okrog 8000 — z vsakega volišča eden — bo že sam ta opravek trajal teden dni ali še več. Zato službene proglasitve, kateri kandidati so izvoljeni za narodne poslance, ni pričakovati pred koncem meseca. Imena novih narodnih poslancev bodo nato objavljala v »Službenih Novinah«. Minister čirič bo obdržal novosadski mandat Novi Sad, 8. maja. n. Iz Novega 9ada je odpotovala včeraj v Beograd posebna deputacija meščanov. Zglasila se je pri prosvetnem ministru dr. Stevanu Ciriču in pa prosila, naj obdrži poslanski mandat za mesto Novi Sad. Minister čirič je namreč kandidiral in bil izvoljen tudi v staropazovskem srezu. Minister je Novosadčanom obljubil, da bo zares obdržal novoeadski mandat odložil pa pazoviskega. Mandat v srezu Stari Pa-zovi bo pripadel Ciričevemu namestniku dr. Milanu Sekuliču. — Poljska »Legija mladih" Maršal Pilsudski in njegova mladinska organizacija -Vsak v svojo smer — Močni boljševiški vplivi — Izstop starešin in razpust »Legije mladih" Varšava, 6. maja. Poljska javnost je bila zadnje čase priča velepomembnih notranjepolitičnih dogodkov in uje pozornost je bila povsem obrnjena na svečano proglasitev nove ustave ter na glasove, ki so napovedovali novi volilni zakon. Slednji bo popolnoma izpremenil zunanje lice poljskega politih nega življenja, saj bodo njegove določbe pomenile temeljito uničenje vseh strank. Zato je skoro neopaženo šla mimo javnosti akcija, ki so jo vladni krogi naperili proti velevažni politični »Legiji mladih«, najvplivnejši organizaciji dosedanje vladne politične linije. Ostre korake proti »Legiji« je napovedal skupni izstop iz nje vseh odličnejših vladnih činiteljev, izstop, ki je bil nedvomno domenjen in ki daje vladi prosto roko, da z vso ostrostjo udari po »mladih«. Med izstopivšimi starešinami in pokrovitelji pokreta je cela vrsta bivših predsednikov vlade in bivših ministrov ter mnogo vplivnih politikov, n. pr. Valerij Slawek, brata Jendrzejewisza, U. Svrital-ski, T. Schatzel, Koscialkowski in drugi. Uradno poročilo, izdano o tem dogodku, pojasnjuje izstop starešin z navedbo, da »Legija mladih« ni izpolnila nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena, in da se je preveč oddaljila od ustaljenih moralnih in idejnih načel. Z izstopom tako odličnih činiteljev ostaja organizacija brez one učinkovite moralne in materialne podpore, ki je bila temelj njene moči in jamstvo za nieno nadaljnje širjenje. »Legija« jc bila ustanovljena takoj po majskem prevratu maršala Pilsudskega pod okriljem vlade in je dosegla svoj največji razmah v času. ko so bile v Poljski še zelo žisre in jake levičarske težnje. Znano je, da maršal ni ostal zmagovalec samo zaradi uspehov, doseženih v borbi na varšavskih ulicah, marveč v nič manjši meri zaradi generalne stavke, s katero so levičarske stranke, zlasti socialisti, pomagali Pilsudskemu, uvcrjeni, da bo maršal uvedel v državi levičarski družabni red. Samo zaradi teh nad so »Legiji mladih« pristopili desettisoči poljske radikalne mlar dine, ki je v maršalu Pilsudskem gledala bivšega socialista. Razen tega je režim vodil svojo borbo pred vsem proti desničarjem. proti na.odr' demokraciji in proti agrarnim strankam in je radikalna mladež istovetila to borbo s svojimi težnjami. Ko pa je maršal Pilsudski odločno krenil s te poti in ga je levičarsko odposlanstvo spomnilo na njegovo socialistično preteklost, ie maršal z brezobzirnim dovtipom deial drugom, da se je nekoč res vozil v rdečem vlaku, da pa je izstopil na postaji »Poljska samostojnost«; sodrugom ie dano na prosto voljo, da nadaljujejo vožnjo do postaje »svetovni socializem«. Ta odpoved socializmu je bila tako nedvoumna. da odslej nihče več ni račun«' na maršalove levičarske nazore. »Legija mladih« pa po zakonu o vztrajnosti ni mogla tako lahko kreniti s pota svoie borbe Nadaljevala je boi proti fevdalnemu vele posestvu, proti industrijskim kartelom in proti vsem uradno priznanim cerkvam. Maršal pa je bil krenil povsem nasprotno pot. Svojo oblast je naslonil na sporazum s fevdalci in na katoliško duhovščino, ve-leindustrija pa je sama pritisnila na njegovo stran, čim je videla, da se nekdanji sodrug otresa svojih levičarskih načel. V tej prehodni dobi se je v pomoč Pilsudskemu osnoval izvenstrankarski tabor, v katerem so bili tako levičarji, kakor desničarji, poborniki ateizma in pristaši uradno priznanih cerkva, veleposestniki in pro-letarci vseh odtenkov. Tako stanje stvari je tudi »Legiji mladih« omogočalo nadali-nje delo v radikalnem pravcu. Politični či-nitelji so z veseljern sodelovali z mladino, saj so imele starešine nalogo, da miadino umire in vzgoje za odločne podpornike novega režima, kar pa se starejšim ni popolnoma posrečilo. Tako vsaj kaže njihov korporativni izstop iz organizacije. »Legija« je izdajala osem listov in je tako imela močen vpliv na javnost, oso-bito na mladino in na proletariat. Konservativci so že pred dobrim letom zahtevali razpust »legije«, češ da je nevarna za obstoj države in družabnega reda. Vzporedno s tem pa je rastel razpor med starešinami, ki so dajali navodila, in med vodstvom »Legije«, ki ni hotelo poslušati ukazov. Zlasti v pogledu zunanje politike je »Legija« zavzela popolnoma nasprotno stališče, kakor je zahtevala vlada. Bila je odločno proti germanofilskemu kurzu ter zahtevala naslonitev na Rusijo. Kakor je bila »Legija mladih« prvotno zelo dobra podpora režima, tako se tudi v kasnejših časih ni v tem pogledu izpreme-nilo ničesar, le da so mladi služili režimu posredno in neprostovoljno. Njihov radi-kalizem in revolucionarne levičarske težnje so namreč močno plašile konservativce, zato so se slednji še bolj približali Pilsudskemu in se zatekali pod njegovo zaščito. Nobenega dvoma ni, da je bilo v legiji mnogo komunistov, vendar njeno delovanje ni bilo izrazito komunistično, pač pa močno revolucionarno. Zanimivo je, da je imela legija zelo intimne stike z narodno-demokratskimi % organizacijami, čeprav so te bile nezakonite in na skrivaj oborožene. To se da pojasniti samo z okoliščino, da je tudi mladina narodne demokracije v ostrem nasprotstvu z vodstvom organizacije in se zato čuti po nazorih sorodnejšo revolucionarnemu taboru mladih iz legije. Neposreden povod za izstop starešin iz organizacije je dala nedavna ogorčena kampanja mladih proti okolici maršala, češ da se je izneverila revolucionarnemu programu Pilsudskega in sedaj udobno sedi na svojih visokih mestih, na katere je prišla brez svojih zaslug in edino zaradi uspehov mladine. Ta borba se je vršila v tisku in po shodih širom vse Poljske pod geslom: »Slava maršalu, dol izdajalci njegovih idej« To geslo je postalo nenavad no popularno ter je osobito močno učin kovalo na mladino drugih strank s čimer ;e leciia neprestano naraščala in so se ji nridruževali ravno naiboH borbeni mladi ljudje. V legijskem časopisju so se nizali dan na dan napadi na odločilne politike, n katere so mladi člankarji imeli samo radikalne izraze, kakor izdajalci^ lopovska •odrg* in s lične. Zato so politiki začutili potrebo po samoobrambi. ter se umaknili ix »Legije mladih«, kjer so prej igrali vlogo zaščitnikov. Njihov umik je bil obenem znamenje, da bo vlada začela ostreje nastopati proti vročekrvni mladini in da se ne bo bala niti razpusta vplivne organizacije. To se je tudi zgodilo, toda verjetno je. da se zrevolucionirana mladina ne bo vdala, marveč bo svoje razruševal-no delo nadaljevala na skrivaj in prizadela režimu še mnogo preglavic. Nastopna avdijenca poslanika dr. Perica v Bukarešti Bukarešta, 8. maja. p. Novoimenovani jugoslovenski poslanik na romunskem dvoru dr. Ninko Peric je bil opoldne spro-iet v svečani nastopni avdienci pri Nj. VeL kralju Karolu Spremljal ga je prvi adjutant Nj. Vel. kralja Karola general Condiescu, pri avdijenci pa je bil navzoč tudi zunanji minister dr. Nikolaj Titule-scu. Poslanik dr. Perič ie izročil kralju svoja poverilna pisma. Pletllci v borbi za obstanek Ljubljana, 8. maja V dvorani Trgovskega doma so se danes popoldne zbrali pletilci iz vse dravske banovine k letni skupščini svojega strokovnega združenja. Zborovanje je vodil predsednik g. Henrik Franzl, ki je v obsežnem poročilu orisal položaj te najmlajše in najnaprednejše panoge na£e obrtne podjetnosti. Pletilci so s preteklim letom preživeli eno svojih najtežjih poslovnih dob. Zmanjšani kupni moči prebivalstva, občutnim bremenom javnih dajatev, široko razvitemu šušmarstvu in nelojalni konkurenci nekaterih podjetij se je tokrat pridružila še narava, ki je naklonila pozno in izredno blago zimo in tako ple-tilce prikrajšala še za razmah dela v glavni seziji. Pretežna večina članstva je bila zaradi tega v neprestani skrbi za vzdrževanje in obstoj svojih podjetij in je pod pezo teh okoliščin utrpela težko škodo. L« nekatera podjetja so lahko izrabila polovico svoje kapacitete, ostali pletilci pa so našli zaposlitve največ po dva do tri mesece v celem letu. To žalostno stanje najbolj zgovorno izpričuje gibanje prijav in odjav novih pletilskih obratov: proti 23 novim je bilo lani odjavljenih 40 starih obratov, v prvem četrtletju 1935 pa je sledilo 13 odjav, prijave pa nobene. V zvezi s tem težkim položajem pletilske panog« je g. predsednik obširno razpravljal o vzrokih, ki so zakrivili krizo. Navajal je zanimive, deloma drastične podrobnosti o naši davčni praksi in naglašal nujnost, da se davčni zakon revidira. Šu-šmarstvo cvete v pletilstvu zlasti zavoljo tega, ker mnogi, ki so bili primorani, odložiti obrt, iščejo zaslužka v izvrševanju obrtniških del brez koncesije. V času splošnega obubožanja ni proti temu zlu nobenih učinkovitih sredstev in upravičeno obstoji bojazen, da se bo šušmarstvo v bližnji prihodnosti še bolj razpaslo. V prizadevanju, da si pletilci sami vzajemno pomagajo v teh težkih dneh, se je na zadnjem občnem zboru sprožila misel, da bi člani združenja ustanovili povsem samostojno gospodarsko zadrugo, ki naj bi članom posredovala ugoden nakup sirovin in drugega materiala, obenem pa posredovala pri smotrni prodaji pletilskih izdelkov. Vkliub vsej dobri volji in ponovnim poizkusom pa ta misel na žalost ni prišla do uresničenja. Iskreno pa upajo pletilci, da je doba. ko je bilo resno in stvarno delo potisnjeno ob stran, končno že vendar za nami in da se bodo razmere v doglednem času izboljšale. O notranjem poslovanju združenja je izčrpno poročal tajnik g. Janko Popovič, ki je med drugim navajal nekai zanimivih številk o članstvu organizacije in stanju pletilske stroke v banovini. Medtem ko je za časa ustanovitve ob koncu 1932 štelo združenje 300 pletilcev in pletilj, je bilo ob koncu lanskega leta samo še 233 članov, ki »o zaposlovali 180 pomočnikov in 78 vajencev. Posebej je poročal tainik tudi o vprašanju obveznega socialnega zavarovanja obrtništva, od katerega rešitve zavisi v ogromni meri blagostanje vsega obrtniškega stanu. V času nezaposlenosti in minimalnega zaslužka pomeni bolezen v obrtniški družini veliko nesrečo, mnogokrat pa tudi propast podjetja. Se teije posledice pa ima prerana onemoglost ali nesreča v hiši. Zato združeni« upa, da bodo naši obrtniki kmalu prišli do zavarovanja. Pogosto se dogaja, da prodajajo nekatera podjetja pletilske izdelke po tako nizkih cenah, da onemogočajo drugim tudi najmanjši zaslužek. Takšna umazana konkurenca je mogoča samo ob pretirano nizkih mezdah in izkoriščanju delovne sile v nekaterih delih države. Naši pletilci se zato odločno izrekajo za uzakonitev minimalne mezde, ki bo tvorila temeljno podlago solidne in lojalne konkurence. O denarnem gospodarstvu združenja jo poročal blagajnik g. Martin Mahkota, na koncu pa je bila soglasno 6prejeta naslednja resolucija, ki jo bodo predstavniki združenja predložili na vseh odločujočih mestih: Davčni predpisi in uredbe so postale v toliki meri nejasne, da povzroča njih tolmačenje in izvajanje obrtništvu in vsem gospodarskim krogom velike težkoče. Prav posebno velja to za zakon o davku na poslovni promet, ki je bil ponovno noveliran, in so bile vrh tega izdane davčnim upravam razne izvršljive naredbe. ki niso bile objavljene. Pletilci zahtevajo, da se uvede temeljita revizija obstoječih davčnih zakonov, zlasti 7-akona o prometnem davku v smeri poenostavljenja in olajšanja. Proslava jubileja angleškega kralja v Beogradu Beograd, 8. maja. AA. Za srebrni jubilej angleškega kralja Jurija V. je priredil tukajšnji angleški poslanik sir Neville Chamberlain na Djurdjevdan večerjo, ki so se je udeležili Nj. Vis. knez-namestnik Pavle in kneginja Olga, sir Neville Hen-derson, angleški poslanik, Wilson, ameriški poslanik, predsednik vlade g. Jevtič s soprogo, vojni minister armijski general g. Peter Živkovič, finančni minister dr. Stojadinovič s soprogo, armijski general g. Marič, načelnik glavnega generalnega štaba, dr. Božidar Purič, pomočnik zunanjega ministra in mnogo drugih uglednih osebnosti. Osebne vesti Napredovanja in premestitve v državni službi Beograd, 8. maja. p. V višjo skupino so napredovali profesorji Adolf Ivančič in Fran Korbar na realni gimnaziji v Kranju, Mihajlo Kambič na II. realni gimnaziji v Ljubljani, dr. Gregor Žerjav in Ivan Ko-lar na državnem učiteljišču v Ljubljani, Otokar Žagar na realni gimnaziji v Kranju, Ljudmila Slivar na II. realni gimnaziji v Ljubljani, dr. Pavle Blaznik na realni gimnaziji v Celju, dr. Mirko Hribar na III. realni gimnaziji v Ljubljani, in Marij Hvala na realni gimnaziji v Murski Soboti. V višjo skupino so nadalje napredovali naslednji učitelji odnosno učiteljice: Anton Seme v Ljubljani, Antonija Šijanec v Razvanju, Rudolf Humar v Starem trgu, Lavoslav Arko v Mariboru, Fran Erker v Stopičah, Marija Čotar v Moravčah in Ljudevit Komar v Ponikvi. Premeščena sta Leopold Hiadnik iz Starega trga v Cerknico, Milica Martine z deške na dekliško meščansko šolo v Mariboru. — V finančni službi so napredovali pri tobačni tovarni v Ljubljani pomožna kontrolorja Martin Oblak in Dragutin Policer ter oficial Alojzij Novak. — Premeščen je za poverjenika finančne kontrole od glavnega oddelka v Ljubljani k glavnemu oddelku v Mariboru Rudolf Uranič. Odkritje spomenika Rudolfe Bukšeku Zagreb, 8. maja. n. Na velikem pokopališču so danes odkrili spomenik pokojnemu zaslužnemu in uglednemu članu zagrebškega gledališča, Slovencu Rudolfu Bukšeku, ki je umrl pred letom dni. Na pokopališču se je zbralo zelo mnogo ljudi, predvsem pa so prišli zastopniki gledaliških organizacij iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, zastopniki zagrebških Slovencev in drugi. Govorili so član dra-.e Hinko Nučič, zastopnik opere Drago Hr-žič ter vseučiliški profesor dr. Boris Zar-nik, ki je predvsem poudarjal, koliko je Bukšek s svojim delom poglobil kulturne zveze med Slovenci in Hrvatu Mednarodna konferenca za kazensko pravo Berlin, 8. maja AA. Nemška vlada je predlagala mednarodnemu odboru za kazensko pravo v Bernu. naj skliče 11. mednarodno konferenco za kazensko pravo za 5as od 18 dc 24 avgusta v Berlin V mednarodnem odboru za kazensko pravo je zastopanih 30 držav. Poklonitev diplomatov angleškemu kralju London, 8. maja. AA. Davi je kralj v spremstvu kraljice in vojvode Glouchestra i sprejel zastopnike diplomatskega zbora in britanskega imperija. V imenu diplomatskega zbora je kralja pozdravil brazilski poslanik, v imenu ministrskih predsednikov britanskega imperija pa Macdonald. Kralj se je obema zahvalil s krajšim govorom. Na povratku v buckinghamsko palačo so kraljevsko dvojico množice navdušeno pozdravljale. Kralj je bil oblečen v admiralsko uniformo. Angleška spodnja zbornica je danes soglasno sprejela predlog, po katerem bo kralju Juriju za 251etnico njegovega vladanja izročila adreso s čestitkami. Predlog so podpirali tudi voditelji delavske opozicije. Jubilejni fond, ki je namenjen socialnim ustanovam mladega pokolenja, je dosegel poldrug milijon funtov in stalno narašča. Prvi dan jubilejnih svečanosti »o prodali nad 30 milijonov jubilejnih znamk. Prva naklada znaša milijardo komadov Pricetek procesa o našicki aferi Zagreb, 8. maja. n. Pred osiješkim okrožnim sodiščem se prične jutri proces zaradi našičke afere. Kakor znano, je obtoženih 107 ljudi. Vsak izmed obtožencev ima svojo številko in ime na obtožni klopi. Doslej je prijavljenih 47 odvetnikov, ki bodo branili obtožence. Za ta proces vlada po vsej državi veliko zanimanje. Prvo gostovanje angleškega moštva v Jugoslaviji Beograd, 8. maja. p. Sinoči je imela uprava jNS sejo, na kateri je razpravljala o pripravah za balkaniado in določila trening za jugoslovensko reprezentanco. Dne 30. maja bo nastopila jugoslovenska reprezentanca v prijateljski tekmi proti moštvu uglednega angleškega kluba Everton. To je prvo angleško moštvo, ki gostuje v Jugoslaviji. Litovski protest v BerBnu Kovno, 8. maja AA. Litovska vlada je protestirala v Berlinu, ker so nekatera nemška letala letela čez obmejne pokrajine v Litvi. Knez Aleksander t Londonu London, 8. maja AA. Semkaj je prispel Nj. kr. Vis. knez Aleksander, sin Nj- kr. Vis. kneza-namestnika Pavla. Vremenska napoved Vremensko stanje 8. t. m.: S Skandinavije se spušča nov val hladnega ozračja preko srednje Evrope na jugovzhod. Dež in mrzlo vreme s snegom v Nemčiji in Avstriji V Skandinaviji mraz do —12. — V Jugoslaviji minimum Mrzle Vodice 4, maksimum Mostar 26. Novosadska vremenska napoved za četrtek: Ohlajenje z dežjem mraza ne bo. Zagrebška vremenska napoved sa danes: Pričakovati je postopno boljše vreme. Dnnajska vremenska napoved za četrtek: Kmalu zopet nekoliko boljše, toda 5e spremenljivo in zelo hladno vreme V noči od četrtka do petka zopet nevarnost slane. >JUTRO« Št. 106 3 Četrtek, 9. osatja 2935 Naši kraji in i|udje Prof. dr. Anton Dolar (Ob njegovi šestdesetletnici) Maribor, 8. maja Več kakor profesor nam je bil. Po navadi si je profesorju nelahko priboriti pri dijakih položaj, ki ga je on imel v razmerju do nas. Duhovni oče nam je bil, učitelj, voditelj. Ne samo v tistih učnih predmetih, ki morda niso vselej zanimali. Uvajal nas je v tista življenjska področja, kjer je znanje brez moči in more kvečjemu izkušnja pomagati. Zrnce za zrncem je polagal v mlada srca. Ne vsega naenkrat in v velikem. V malem dano se vsaja ▼ dušo in srce, v velikem mnogokrat mimo gre. Pri njem ni mogel predmet biti suhoparen. Tako fino in spretno je prepletal zgodovinske resnice in življenjsko sodobnost, da nam je bilo žal, ko je zvonec naznanil konec ure. Takšne uspehe in čudeže pri raztreseni mladini je mogel žeti zares samo vzgojitelj po božji milosti. Njegovo mladinoljubje mu je sijalo iz oči. Nikdar ga ni nosil na jeziku. Vse njegovo bistvo ga je razodevalo. In mi smo čutili!, da je to naš prijatelj, ki nam hoče samo dobro. V nas vseh brez razlike ie tlelo globoko spoštovanje do njega Pogled mu je bil prodren in ljudomil, v nastopu ljubezniv m očetovsko dobrohoten, napram vsem strogo pravičen. Zijali smo. ko bebo ga poslušali, tako nas je vse v pozornosti in napeti zbranosti prevzemal. Predno je še prišel k nam, smo slišali o njegovem gorečem domoljubju in junaštvu. Nikdar ga ni imel na jeziku. Čutili smo, da je ta naš vzgojitelj v delu marljiv in priden kakor mravlja, temeljit in sposoben kakor malokdo. Bil nam je kakor oče, vzljubili smo ga. Radi skromnosti, dobrote. resnice, ki jo je oznanjal in ki se radi niie ni nikdar bal prevzeti odgovornosti. Dravsko polje ga je dalo. Dne 9. maja 1875 se je rodil v Hotinji vasi pri Mariboru. hodil po stezah slovenskega študenta. in maturiral z odličnim uspehom na mariborski gimnaziji leta 1895. Na Dunaju. je bil v vrstah akademikov, ki so Kili na vse pripravljeni, če je šlo za narod in domovino. Ko ie po promociji leta 1001 krenil v življenje, se je njegov življenjski tok osredotočil v dveh centrih: v Celiu je oral ledino slovenske kulture, v Mariboru je vzgajal generacije in jih pripravljal v duhu in miselnosti, ki je doživela novembra meseca 1918 popolno zmago. Vzitrajno. sistematično je bilo to oblikovanje in klesan ie. Tihi tvorec vsega tega veličastnega procesa pa je skromen in tih ostal v ozadju. Vzgojitelj. Od leta 1902. do 1911. je bil profesor na samostojnih gimnazijskih razredih s slovenskim učnim jezikom v Celiu. od 191il pa na klasični gimnaziji v Mariboru, kjer poučuje še da-cea. širino in nepreglednost njegovega duševnega obzorja smo vedno občudovali. Slavljenec ie eden izmed redkih naobra-žencev, ki jih lahko uvrščamo v red »oli-historjev. Klasični filolog in slavist, psiholog m filozof, književnik in znanstvenik, teoretik in praktik. Vse to ga je usposabljalo, da je lahko vzorno ureieval predvojni celjski »Ilustrovani narodni koledar«, kjer ie okoli sebi zbiral Cankarja in Meska, Golarja in Moleta, Laha in Šor-lija, Puglja, Levstika in Novačana. Tudi kritik je bil in je objavljal svoje literarno zgodovinske kritike v »Slovanu« in »Ljubljanskem Zvonu«. Po vseh mogočih revijah in listih so raztreseni njegovi pretežno jezikoslovni prispevki, v mariborskem »Č*-. df»isu za zgodovino in narodopisje« pa jo onjkvil biografijo svojega rojaka in prijatelja Karla Glaserja. Ta biografija predstavlja vzor življenjepisa, sestavljenega s toploto, znanjem, spretnostjo, pa tud' taktnim kriticizmom. Književnik, jeziko- slovec, znanstvenik, kritik, estet. Politično se je udejstvoval v Celju ob ustanovitvi Narodno napredne stranke Med svetovno vojno je bil pod orožjem. Ob prevratu je bil najprej na Reki, od 9. novembra 1918 dalje pa je bival v Mariboru. Priključil se je generalu Maistru in je bil njegov adjutant, ob času koroškega plebiscita tajnik Narodnega sveta na Koroškem. Njemu je bilo poverjeno v usodni noči na 23. november 1918, da izvrši razorožitev centra mariborske zelene garde, ki je bil v Dravski vojašnici. Nalogo je izvedel točno po dobljenem povelju. To je sploh njegova stran: izvršiti, kar mu naložijo, s skrupulantno zanesljivostjo in točnostjo. Tudi v obrambo domovine in njene svobode se je izkazal z uspehom in svojo skromnostjo. Ko je naš veliki general Rudolf Maister nenadoma za-tlsnil svoje oči, so si Maistrovi borci soglasno izvolili njega za svojega predsednika in Maistrovega naslednika. Lepšega priznanja ni mogel dobiti. Vodnik in oče biti borcem in junakom narodnega generala. V idealizmu in optimizmu prihaja njegova 601etnica. Mlajši je od nas vseh, ki se nas tupatam loteva pesimizem !n ki mislimo, da je pesimizem mladost Visoke, sloke postave hodi po Mariboru in zbuja z vsem svojim ponašanjem in skromno preprostostjo spoštovanje in simpatije. Tako hodi po našem Mariboru eden izmed soustanoviteljev naše svobode in jugoslo-venskega Maribora. Neutruden je. Kakor da bi hotel dohiteti nekaj, česar še ni dohitel. V Profesorskem društvu ga vidimo v vodilnih vrstah in Ljudski univerzi, pri Posojilnici v Narodnem domu in Zgodovinskem ter Muzejskem društvu, v Dijaškem domu in pri Maistrovih borcih, načelnik Stenografskega krožka in mariborskega Filozofskega kluba. Kjer more sodeluje. Preko navadnih človeških zmožnosti sega to, kar pri njem vidimo in doživljamo. In koliko je še drugega, česar njegova skromnost izvedeti ne pusti? Maistrove »Spomine« urejuje, ki zahtevajo zaradi svoje obsežnosti ogromno dela in truda Takšen je profesor dr. Anton Dolar, ki slavi 601etnico rojstva. Mož poštenja in priljubljenosti, duha in srca, volje in akcije. Človek, dobričina. Se obilo desetletij mu želimo, ki nas je učil in oblikoval, vodil in rad imeL —c Priznanje delu za bratsko vzajemnost Ljubljana, 8. maia Občni zbor ljubljanske Jugoslov.-češko-•lov. lige, o čije delovanju smo poročali v včerajšnji številki, je imel v torek izredno presrčen značaj. Združen je bil z izročitvijo diplome častnega članstva prejšnjemu predsedniku lige g. ravn. Rastu Pustoslemšku in z odlikovanjem trojice zaslužnih liginih članov. Diplomo je izročil g. Pustoslemšku predsednik g. dr. Lgon Stare t daljšim nagovorom, v katerem je orisal plodovitno in uspešno delovanje novega častnega člana za slovansko vzajemnost, zlasti še za zbližanje s Čehoslovaki. Slavljenec se je ganjeno zahvalil za počastitev in izjavil, da je storil le svojo dolžnost in da ostaja neomajno zvest stari veri v slovanstvo. Zborovalci so zaslužnemu javnemu delavcu priredili navdušene ova-cije. Zatem je g. konzul inž. ševčik izročil red Belega leva gg. nadsv. Franu Gove-karju, dr. R. Krivicu in primariju dr. Mi-nafu. Delovanje teh odlikovancev je izčrpno orisal predsednik g. dr. Stare, a g. dr. R. Krivic je v imenu odlikovancev izrekel g. konzulu kot zastopniku češkoslovaške vlade poleg zahvale tudi zagotovilo, da bodo po svojih močeh nadaljevali delo, ki sega daleč nazaj in ki jim je naklonilo častno priznanje v imenu velikega vodje in prezidenta T. G. Masaryka. Sicer je bil občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov in več delegatov iz Maribora, Ptuja in Kranja, otvorjen s pietetnim govorom predsednika v spomin nesmrtnemu kralju-mueeniku. Poročila društvenih funkcionarjev so letos prvič, odkar obstoji liga, izšla v posebni brošuri, zato jih je občni zbor odobril brez podrobnega čitanja in soglasno. Posebna zahvala je bila izrečena na predlog g. dr. Krivica in ravn. Krofte iniciativnemu pred sedniku dr. E. Staretu zlasti še glede na njegovo uspešno predavalno turnejo po Češkoslovaški. Izvršile so se tudi volitve, ki so z majhnimi spremembami potrdile prejšnji odbor s predsednikom dr. Stare-tom na čelu. Takoj nato se je vršil občni zbor Izvr šilnega odbora JČ lig v naši banovini, ki je tžddsto imel bolj manifestanten značaj. Posebne omembe je vredna resolucija dr Stareta, ki predlaga, da naj se deklaracija o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Češkoslovaško vendar že spremeni v potrebno kulturno konvencijo. Nadalje poziva k sodelovanju za našo vzajemnost mladino, apelira na organizatorje javnih prireditev, da v večji meri upoštevajo slovanske avtorje, vabi k ustanavljanju gospodarskih sekcij in priporoča pravnikom delo za izenačenje zakonodaie slovanskih držav. V debati je tajnik mariborske lige prof. A. Oven sprožil nekatere upoštevanja vredne predloge. Občni zbor ljubljanske JČ lige je zopet pokazal, da je vzaj^mnostna misel pri nas čvrsto zakoreninjena in dobro organizirana. 41 praporov pomladita Jadranske straže Ljubljana, 8. maja Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani, katerega območje se krije z bivšo ljubljansko oblastjo, je s svojimi 66 ogranki eno najmočnejših nacionalnih društev v dravski banovini. V nedeljo bo ta važna organizacija, kakor smo že beležili, podala na svoji 13. redni oblastni skupščini izčrpno poročilo o svojem delovanju in razmahu. Skupščina bo ob 9.30 v ljubljanskem Trgovskem domu. Z njo bo združena velika in lepa manifestacija, kakor je Ljubljana zares še ni videla. Ob 11. se bodo na Kongresnem trgu zbrali pomladki šol, 41 po številu, in predsednik oblastnega odbora jim bo izročil zastave, ki bodo obenem svečano blagoslovljene. Povabljeni ®o k slovesnosti najuglednejši predstavniki in ljubljansko občinstvo prav gotovo ne bo opustilo prilike, da z mladino manifestira za smotre Jadranske straže, ki skuša postati tvoren čini tel j v narodno gospodarskih, zlasti pa v socialnih vprašanjih Slovencev in njihove mladine. Za uvod pomembnemu prazniku bo že v soboto zvečer pokazala naša mladina, s kakšno vnemo se pripravlja za svoj praznik in obenem za jesenske svečanosti, ko bo v Ljubljani kongres jadranskih stražarjev. Vsi pomladki JS. narodnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol v Ljub ljani priredijo v soboto zvečer ob 20. v unionski dvorani akademijo. Spored bo nedvomno zadovoljil in navdušil. Godalni orkester učiteljišča nam bo zaigral tri skladbe, mladinski zbor IL realne gimnazije zapoje tri pesmi, rajalni nastop bodo ■izvajale učenke z vadnice, I. dekliška meščanska šola in dijaki klasične gimnazije nam zapojo izbrane pesmi, mešani zbor in harmonikarji L državne gimnazije zaigrajo za zaključek L dela znano koračnico »V boi«. Po odmoru bo mestna ženska realna gimnazija s spremijevanjem radijskega orkestra zapela slovito Volaričevo pesem o slovenskih mladenkah, rajalni nastop na Chopinov valček bodo izvajale dijakinje učiteljišča, ples v narodnih nošah pa trgovska šola; nadalje bo zapel zbor IL državne realne gimnazije dve pesmi, enako dijaki učiteljišča. Zaključila bo akademijo viška meščanska šola z alegorijo in državno himno. A kar smo tu našteli, še ni ves spored. Vmes so še govori, de-klamacije in drugi nastopi. Mladina nam ne bi mogla odpustiti, če ji njenega truda in — strmeli boste! — njenega znanja ne poplačamo z dobrim obiskom in zasluženim priznanjem. Pa pojdimo torej v soboto zvečer v Union in v nedeljo dopoldne na Kongresni trgi Staroupokojenci novim poslancem Ljubljana, 8. maja Iz vrst staroupokojencev nam pišejo: Volitve so za nami in novi poslanci si sedaj gotovo vestno beležijo želje, prošnje in zahteve, ki so jih čuli za časa volilnega boja ter se pripravljajo, kako bodo na najboljši način izpolnili obljube in zagotovila, ki so jih dali volilcem in narodu. O nas staroupokojencih se je tokrat malo govorilo, ali zaradi tega naše vprašanje ni nič manj pereče, kakor kmečko, obrtniško ali katerokoli drugo. Se vedno životarimo ob svojih sramotno nizkih prejemkih. Bilo je naporov, da se nam krivi- Slab duh iz ust {e vsakemu zoprn, očrneli zobje pokvarijo nailepSi obraz. Obe ti dve lepotni napaki se odpravita ie z enkratnim čiščenjem t prijetno osvežujočo in okusno Chlorodont zobno pasto. Chlorodont da zobem ble&feč lesk slonove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8.-- Jugoslovanski proizvod. ca popravi, toda ob trdoglavosti nekdanjega finančnega ministra se ie vse razbilo. Vlada g. Jevtiča bo svojim novim poslancem gotovo rada ustregla ter uredila naše vprašanje, ki je že v vseh drugih državah več ali manj zadovoljivo rešeno. Ljubljana ima zdaj dva poslanca in g. dr Fux se je še posebej priporočil kot zastopnik javnih nameščencev in upokojencev. Z gotovostjo pričakujemo, da pridemo zdaj tudi mi bedni stari upokojenci na vrsto. Obljuba dela dolg. Vinogradnikom in sadjarjem, prizadetim po pozebi LJubljana, 8. maja. Ker se obračajo mnogi sadjarji in vinogradniki, ki so utrpeli občutno škodo po pozebi v sadonosnikih ta vinogradih, za nasvet in odpomoč, opozarjamo vse prizadete, da se najkasneje v teku 8 dni, ko so zapazili škodo, obrnejo ustmeno ali pismeno na katastrske uprave s prošnjo za odpis davkov. Zadeva je torej nujna in jo mora vsak oškodovani posestnik čim preje izvesti. Kmetijska družba v Ljubljani bo, čim se zberejo vsi podatki o poškodbah, a posebno spomenico opozorila oblasti na odpomoč hudo prizadetim kmetovalcem. Preiskava o napada na Bogenšperku zaključena Litija, 8. maja S popoldanskim vlakom sta litijska orož nika odpeljala v ljubljanske sodne zapore Leona Z., ki je prejšnji teden napadel gospodinjo Windischgratzovega gradu na Bogenšperku. O napadu smo obširneje po ročali; javnost se zanima za ta dogodek, kakor za malokaterega drugega. Zlasti silijo zdaj okoličani pa tudi izletniki na grad, kamor jih vabi pomladno okrašena dolenjska pokrajina, zgodovinsko torišče Valvazorja in romantično podkletje z edinstvenim vodnjakom, vsekanim v živo skalo. Prav zaradi velikega števila oglednikov je uprava zaenkrat prepovedala vsak obisk v gradu. Pred dnevi je zaključil sodnik g. dr. Kar-lovšek preiskavo o napadu na Marijo To-mažinovo in je izročil izčrpne poročilo ljubljanskemu državnemu tožilstvu. Na-padenka Tomažinova seveda še leži v ljubljanski bolnišnici in bo v kratkem zaslišana o podrobnostih napada. Fantu, ki ga je nagla jeza dovedla do težkega pregre-ška, bo potem kmalu sodilo ljubljansko sodišče. Sever jeva še ne more govoriti Ljubljano, 8. maja. Vprašanje, kdo je poizkušal umor nad Tončko Severjevo, še zmerom visi. Kakor smo poročali, je enega izmed osumljencev, ki se Je v kritičnem času mudil v Slomškovi ulici, policija izročila sodišču, Severjeva pa Se zmerom ni v stanju, da bi mogla kaj izpovedati, življenje so Ji na kirurškem oddelku reSfli in tudi glas se Ji je povrnil, vendar pa jeclja samo nerazumljive, lom-ljene besede, ker Ji je udarec težko poškodoval možganske centre. Kakor upajo zdravniki, si bo bolnica v nekaj dneh vendar toliko opomogla, da bo mogla pripovedovati o zločinu. Požari na Dravskem polja Ptuj, 8. maja. Komaj je nastopilo mak) toplejše vreme, že so spet začeli prepevati rdeči petelini po Dravskem polju. Vrsti se požar za požarom. Nedavno je nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnice Terezije Ozvaldove v Stopercih; ogenj je poslopje popolnoma uničil, škoda znaša 10.000 Din. Se veliko večji ogenj pa je nastal včeraj zjutraj ob pol 5. v Cirkovcih. Goreti je začelo gospodarsko in stanovanjsko poslopje Paja Martina. Ogenj se je zaradi vetra prenesel nato še na gospodarsko in stanovanjsko poslopje posestnika Jevše-varja Franca. Obe poslopji sta bili s slamo kriti in je ogenj hitro opravil svoje, čeprav so takoj prihiteli na pomoč domači gasilci Ker so bile vse zaloge v gospodarskih poslopjih prazne, znaša skupna KULTURNI PREGLED Mia čorak in Antisn Vujanič Ko se je Mia čorak pred tremi leti po dovršenem plesnem študiju vrnila iz inozemstva v Zagreb, je sama in v družbi Antuna Vujaniča, ki je takisto študiral plesno umetnost v Nemčiji, priredila v gledališču tri plesne večere. Vedno je bilo gledališče razprodano. Plesalca sta dosegla. kar triumfalen uspeh. Zagrebško občinstvo je z rekordnim obiskom večerov domačega plesnega para dokazalo, da zna pravilno ceniti umetnost svojih' najboljših mladih plesalcev. NaSe gledališče pa je bilo včeraj zvečer žaljivo slabo zasedeno. Sicer je res, da nas je pravkar ponovno zajel oster glasbeni val, toda odlična zagrebška plesalca bi kljub vsemu zaslužila več pozornosti. Mia čorak, kakor tudi njen partner An-tun Vujanič sta prešla strogo šolo klasičnega baleta in sodobne plesne umetnosti. Vsak posebej in oba skupaj sta v seriji skrbno izbranih in do potankosti izklesanih plesnih nastopov prikazala visoko kulturo svojega znanja. Brez zunanjih dekorativnih pripomočkov, barvitega ozadja, kričečih lu& in napadalnih kostumov, v golem plesu, z izražanjem uma ta srca, ki se jima brezpogojno vklanja vsak ud telesa, vsaka mišica uda, v čistih gibih in kretnjah, sta ta dve mladi, lepi, izvrstno trenirani telesi z največjo lahkoto — v tem pač tiči velik del plesne umetnosti — izvajali plese v smislu glasbenih umotvorov Chopina, Debussyja, Rebikova, Gou-nodja ter v sklepnem nastopu iz cikla »Na-redne pesmi in plesi« hrvatski ples šafra-neka - Kaviča, ruski ples Zojerkova - Gr-goSeviča in Svatovca Baranoviča. Mio čorak odlikuje gracitaost ta harmonična uravnovešenost njenega telesa, ki nikjer ne kaže hipertrofične muskulature. Ta kaj-krat kazi estetsko ubranost udov poklicne plesalke. — Telo Vujanča pa v nasprotju s Čorakovo kar kipi od krepko izdelanega mišičevja ter povzdiguje njegovo možatost, ne da bi kazalo več kakor tehnično dovršenega plesalca. Za svoja izvajanja sta mlada umetnika žela obilo živahnega priznanja. Vsakomur, Id se zanima za sodobno plesno, in to v prvi vrsti domačo umetnost, sme biti žal, da je ta zanimivi večer zamudil. Plese je spremljal operni oirkester pod vodstvom dirigenta A. Neffata. —č. Čltafte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Predavanje prof• £• Spektorshega Te dni je ob lepi udeležbi predaval v Filozofskem društvu univ. prof. dr. Evgen Spektorskij o temi: Sociologija in filozofija. Predavatelj je orisal odnos sociologije nasproti filozofiji in poudaril tri važne čini-telje v kulturni rasti: empirijo, teorijo, pravo razumevanje. Sociologija ne sme biti samo fenomenologija družbe, marveč nje ontologija, s tem pa nujno prehaja v filozofijo. Biti mora teorija, ki se naslanja na empirijo. Nato je predavatelj orisal razvoj sociologije v zgodovini. Za ta razvoj je zlasti značilno, da so sociologi zahtevali sociologijo brez filozofije, pa so sami v pravem smislu filozofirali. Druga značilnost je bila v tem, da so sociologi gledali na družbo kot telo, kakor starogrški filozofi na svet kot fizis. Tretjič so iskali v družbi socialni, ekonomski in geografski faktor po vzgledu starih grških filozofov, ki so iskali prapo-čela sveta. Zaradi tega, da sociologija ni hotela sprejeti izsledkov filozofije, dasi je sama postavljala filozofske probleme, je ostala na stopnji starogrške filozofije v šestem stoletju pred Kristusom. Pod tem vplivom so nastale tudi različne teorije v sociologiji, kakor so n. pr. fizicizem (telo), biologizem (družba je biološki organizem), psihologi-zem (družba je psihična substannca) in so-ciologizem (nauk o družbi naj bo zares nauk o družbi). Ker sociologi niso razmo-trivali družbe s filozofskega stališča, niso mogli priti do prave sociološke teorije in do pravih socioloških metod. Niti svojega predmeta niso mogli prav opredeliti. Napak starejših sociologov so se začeli zavedati šele mlajši sociologi, ki zahtevajo filozofsko usmeritev sociologije. S to novo smerjo bo dan šele pravi razvoj sociologije. Krst poljske opere v Ljubljani 0 »Zemrndi« in nje aprisoritvL Naše občinstvo bo zanimalo, kako je prišlo do uprizoritve poljske »Zemrude« v Ljubljani. Skladatelj Raoul Koczalski, ki sicer živi stalno v Parizu, je kot klavirski virtuoz dospel tudi v Ljubljano. Tu se je seznanil z ravnateljem Poličem. Zaigral mu je svojo najnovejšo opero »Zemrudoc, ki je ravnatelju tako ugajala, da jo je takoj sprejel v repertoar. Komponist Koezalski o »Zem-r u d i<: Nemški pisatelj Beno Zigler mi je bil prinesel libreto »Zemrude«. Posnet je po prastarih orientalskih pravljicah iz zbirke »Tisoč in en dane (med nje spada tudi >Turandot). Leta 1600 je prinesel to zbirko Franc Ditler iz Orienta v Pariz. Libreto »Zemrude« mi je tako ugajal, da sem ga koj sprejel in kakor v opoju pričel komponirati godbo. 28 dni sem delal skoraj neprestano, brez odmora, in sem izgotovil v tem času popolno skico za opero. V nfl sem skušal podati orientalsko atmosfero, ki jo dobro poznam, ker sem sam ponovno koncertiral pred perzijskim šahom v Perzi- škoda na poslopjih nekaj nad 30.000 Dm. Pravijo, da je ogenj nastal zaradi slabega dimnika. Orožniki hočejo dognati, ali je res bilo že ob pol 5. zjutraj tako močno zakurjeno ,da so švignile iskre iz dimnika in povzročile nesrečo Z naših gora Ljubi jima, 8. maja Zadovoljni lahko motrimo razvoj našega alpinizma. Mnogo smelega pionirskega dela je bilo storjenega v zadnjem desetletju. Osrednji odbor SPD v Ljubljani lahko, oprt na delavne podružnice in zlasti še na pionirsko gardo Skalašev, razvija obsežen delovni program. V propagandnem pogledu pa je treba izpolniti še marsikatero vrzel. »Planinski vestnik« v svoji lepi opremi in dobri vsebini še vedno terja večjega števila naročnikov, da bo lahko zadihaL Fotografske umetnine naših plezalcev in drugih zaverovancev, ki znajo v kamero ujeti najprelestnejše skrivnosti in lepote naše zemlje, se skrivajo po zasebnih albumih. Le redke najlepše ugledajo beli dan. Planinski koledar »Iz naših krajev« je že dvakrat prinesel zajetno zbirko izbranih posnetkov. Slednjič se je odbor SPD v Ljubljani sam odločil, da v velikem albumu poda javnosti zbor in izbor najlepših umetnin, kar jih je doslej v naših planinah posnela fotografska kamera. V zborniku »lz naših gor§« so sami znani naši amaterji-mojstri prispevali svoje najboljše. Po številu posnetkov v veliki meri gotvo tudi po kvaliteti sta najčast-neje zastopana Janko Skerlep in Janko Ravnik. Skerlep nam je predstavil Ratito-vec, Jalovec gledan iz Planice, zimsko vizijo Šmarne gore, pogled z Vojščice na Pcnce, Jalovec in Mangart, tišino Sv. Duha ob Bohinjskem jezeru, Triglav iz Vrat, zimsko podobo Velike Planine, Storžič » Kala, Vrtačo s Stola, Storžič izpod Košute, Okrešelj, mogočni Oltar in Veliko Ponco ter Planjavo in Ojstrico, ogledovano z Velike Planine. Prof. Ravnik nam je predstavil Verner nad Velim Poljem, ljubke narcise pod Golico. skupino Podrte gore z Vogla, svoje drago Bohinjsko jezero in Praprotnico pri Bohinju pod zimsko odejo, potem prelepo pomlad v Martuljku, Voje in samotni Robanov kot. S Kremžarjeve poti je posnel Skuto, liubko gorenjsko pokrajino pa ie poiskal pod Storžičem. Slednjič nam je pokazal še zimske čare Bohinja. Podvolov-ljeka in Vogla. Naš umetnik starega slovesa Fran Kra-šovec ie v svoji lirični mehkobi poiskal ovce pod Planjavo, severna stran; zamikala ga je pot v snegu in pomlad v Mat-kovem kotu. Dr. Pretnar je prinesel s svojega izleta na jug lep posnetek ob Prespanskem jezeru, Korabsko skupino in Perister s severne strani. Dr. Gušič nam predstavlja Sušičko jezro. Bobotov kuk ter Prutaš. Dr. Kajzelj je posnel Podrto goro in močno učinkovito odjugo nad Vrati, s strmo steno Splevtom v ospredju. Njegova Ojstrica je res vredna svojega imena, enako krepka sta Klek in Stol izpod Rošce. Dr. Brilej je prispeval Skrlatico in Visoko Ponco od Podkorena, malo. a oboie dobro. Fantastično Urbanovo špico nam je odkril Vilhar, Planinšek je prispeval poezije polno Jutro na Vršiču, Cveto Svigelj je poiskal nov Triglav, Jože Kovačič je fotografiral teloh in jutro na Roglji. Mirko Pečar nam je lepo predstavil staro znanko Logarsko dolino, Cizelj pa Pohorje v •nežnem ornatu. Že sama našteta imena sotrudnikov In motivov pričujejo o bogastvu albuma, ki zares zasluži vso pozornost in ne bi smel manjkati na nobeni družinski mizi. Razen amaterjev fotografov pa so prispevali planinske slike Hodnik (Jalovec). Klemenčič (Martuljek) in Koželj (Kočno in Grinta-vec). Večbarvne reprodukcije so sicer izvrstno uspele, ali šlo bi tudi brez niih. Vsekakor pa je album tak, da zasluži obširnejšo sodbo esteta in strokovnjaka, a od strani prijateljev prirode podpore z nakupom. Imaš prijatelja na tujem? Pošlji mu album »Iz naših gora! Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirilmetodar! ji in v Turčiji pred sultanom. V operi sem uporabil orientalske folklorne motive, ki sem jih podrobno proučil. Skušal sem podčrtati melodično linijo in ustvariti čim bolj pevne partije. V harmoničnem pogledu je opera nekoliko težja. Močno čislam Orient. Skomponiral sem tudi zbirko Goethejevih pesmi, ki obsega 21 samo- in dvospevov z naslovom »Der westostliche Div»n« in mnogo Hafisovih pesmi. Z zasedbo partij v operi »Zemruda« in potekom skušenj sem izredno zadovoljen, ker so vsi sodelujoči s srcem in dušo pri stvari in se mi zde kar idealni interpreti za svoje partije. Baletni mojster g. Golovin o »Zemrudi«: V operi »Zemruda« je izredno mnogo baletnih točk. Muzikalno so jako hvaležne m resnično dobre. Opera zahteva dve vrsti plesov: ritualne in narodne. Ritualni plesi v operi so: v začetku 2. slike »Molitev«, nato plesi, ki se plešejo pri poročni slavno-sti v čast ženinu in nevesti. To so: »Ples s pajčolani« (izvajata gdč. Remžgarjeva in Skalova), »Ples z rožami«, ki simbolizira združitev para (pleše zbor), »Poklonitev daril« (gdč. Smerkoljeva, Brcarjeva A.) in nato zaključni ples zbora. Druga grupa plesov pred mošejo obsega: »Ples z ogledali« (zbor), »Trebušni ples« (gdč. Smerkoljeva, Japljeva in Kurbosova) ter »Ples dervišev«, ki ga izvaja moški balet. Dirigent dr. S vara o »Zemrudi«: Najtežji problem živečih opernih komponistov je [risati opere za pevce in publiko. To je Raoulu Koczalskemu z njegovo opero »Zemruda« stoprocentno uspelo. Glavne vlo- Danes sijajna premiera ob 4., 7.15 in 9.15 Rezervirajte vstopnice! Tel. 21-24 Maurice Chevaller in Ana Dvofak ** ^^^ v prekrasni opereti, polni SOL A----- JUBEZNI Elitni kino Matica omače vesti ♦ Ban dr. Puc v Beogradu. Ban dir. Din-ko Puc je uradno odpotoval v Beograd in v petek 10. t. m. ne bo sprejemal privatnih strank. ♦ Romanje v Bolgarijo na grob sv. Save. Pravoslavna cerkev je letošnje leto posvetila češčenju svojega ustanovitelja sv. Sžve zaradi 700 letnice njegove smrti. Med razne svečanosti svetosavskega leta spada tudi romanje v Trnov v Bolgariji, kjer je sv. Sava umrl na svojem povrat-ku iz svete dežele. V starodavni cerkvi »Svetih 40 mučenikov« je bil pred 700 leti dne 19. maja (6. maja po starem koledarju pokopan in je njegovo truplo ostalo tam, dokler ni bilo preneseno v samostan Mileševo pri Prijepolju, ki obhaja, kakor znano, letos 700 letnico svoje ustanovitve. Pravoslavni romarji se bodo spominu sv. Save 19. t_ m. poklonili v trnovski cerkvi in jim je bolgarska vlada za potovanje po svojem področju že odobrila če-trtinsko vožnjo. Organizacija velikega romanja, ki bo imelo svoje postajališče tudi v Sofiji in Plovdivu, je v rokah protoje-reja beograjske stolne cerkve. ♦ Angleški aviatiki v Zagrebu. V ponedeljek popoldne sta pristala na borongaj-skem letališču v Zagrebu dva angleška aviona pod vodstvom Lindsaya Everarda. podpredsednika angleškega Aerokluba člana angleškega parlamenta in častnega člana zagrebškega Aerokluba. Na letališču so sprejeli ugledne goste odborniki zagrebškega Aerokluba. V toTek so se angleški zrakoplovci z vlakom odpeljali v Gospčč, kjer bodo tri dni lovili postrvi. V petek ee vrnejo v Zagreb, poteim pa bodlo odleteli v Sarajevo. ♦ Mnogo tujih gostov v Sarajevu. Sarajevska podružnica »Putnika« je v zadnjih dneh dobila od raznih inozemskih turističnih organizacij napovedi velikega obiska tujcev. Meseca junija bo Sarajevo obiskala tudi večja skuipina francoskih geologov, ki se bodo dalje časa mudili v naših krajih, njej pa bo sledila velika skupina norveških turistov, številni obiski tujih gostov so javljeni tudi iz Avstrije, češkoslovaške in Nemčije. ♦ Redne zveze Splita s severno-evrop-skimi pristanišči. Kakor že znano, je veliko p a rob rod no društvo »Oceania« že pred nekaj meseci uvedlo redno parobrod-no progo med pristanišči Jadrana in severne Evrope. To progo je društvo doslej vzdrževalo s svojim parnikom »Mrav«. Nedavno pa je društvo kupilo od Jugoslo-venskega Lloyda še velika parnika »Istok« in »Vid« ter ima tako sedaj možnost, da svoje proge še podaljša. Nova parnika sta že nastopila siužbo in bo tako v kratkem začela poslovati stalna in redna zveza Splita z vsemi najvažnejšimi severno-ev-ropskimii pristanišči. ♦ Službe ni list uprave dravske banovine od 8. t. m. objavlja pregled proračuna občinskih izdatkov in dohodkov ter proračunov izdatkov in dohodkov banovinskih podjetij, zavodov in ustanov, proračun bednostnega sklada, objave o pobiranju občinskih davščin in razno iz »Službenih no vin«. ♦ Zdravju in okrepitvi otrok je namenjen Ladislavovac v Crikvenici. Od 1. junija dalje sprejema otroke od 6 . do 13. leta, ki so sicer zdravi, a potrebni okrep-čila na morju. Vsako leto je več prosilcev, kakor jih more dom sprejeti, zato že zdaj opozarjamo starše, ki morebiti žele dati svoje otroke v ta dom. Za otroke državnih, banovinskih in občinskih uradnikov je dnevna pristojbina 20 Din, za ostale pa 25 Din. Kdor želi pojasnila, naj piše upravi Ladislavovca v Crikvenioi. ♦ Smrt zaslužnega duhovnika. V Kninu je umrl 791etni redovnik Nikola Matas. ki je 45 let služboval po raznih dalmatinskih župnijah ter si povsod pridobil največji ugled. Velike zasluge si je pridobil tudi kot prosvetni delavec, nekdaj pa je neomahljivo stal tudi v prvih vrstah narodnih borcev Dalmacije. ♦ Smrtno se je ponesrečil v ponedeljek dopoldne na cesti blizu Žirovnice 241etni mizar Ivan Resman iz Zgoš pri Begunjah. Peljal se je na motornem kolesu, a ker ni bil dovolj izkušen vozač, je treščil ob tla In obležal v krvi. Prepeljali so ga na dom in ga včeraj ob veliki udeležbi ljudstva pokopali. ♦ Stanovanje je oplenil doslej neznan vlomilec restavraterki Mariji Legatovi na Jesenicah. Odnesel je 55.000 Din gotovine in za 10.000 Din dragotln. ♦ Preurejevanje starodavne džamije. Po-verjeništva vakufa v Banji Luki je zbralo sredstva za popravila najvažnejših starodavnih muslimanskih svetišč na svojem področju. NajipTej bodo popravili Ferhad-pašiino džamijo, ki je najlepše in najstarejše muslimansko svetišče v Banji Luki. Ta džamija je stara že preko 400 let, popravljali pa je niso že več desetletij in bodo morali najprej napraviti popolnoma novo streho, ker je stara že razpadla. ♦ Nenavadna otmica. Ugrabljenja nevest ali »otmice« so v Herceg-Bosni in na srbskem jugu navaden pojav, ki ima svojo staro tradicijo. Pri Zenici pa je bila te dni izvedena fes nenavadna otmica. Ugrabitelj dekleta ali otmičar je bil namreč 60 letni vdovec, ugrabljena pa je bila 18 letna Latifa iz vasi Tičiči. Mladenka je obiskala svojo omoženo sestro v neki sosedni vasi, na poti pa jo je nagovorila neka stara žena, naj gre z njo v Zenico. Ta starka je bila dogovorjena s 60 letnim vdovcem čamiilom Huljubašicem, ki je potnici na poti prestregel ter dekle s silo posadil na konja in odvedel na svoj dom Sestanek sumljive starke z dekletom pa so vendarle opazili neki sorodniki in tako je bila nenavadna otmica po nekaj urah razkrita. Mlada Latifa se je čvrsto upirala pohotnemu starcu, ki ga sedaj zasledujejo orožniki. ♦ Pojoča žaga je danes v jazzorkestrih gotovo najpriljubljenejši instrument. O pojoči žagi poroča nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport in modo »Naš Val«. Omenjamo še članek »Šumi pri zvočnih igrah«, »Kako snemamo reportaže, kulturne in biološke filme«, »Westfalski Slovenci in Jugoslavija«, Sel Catinijev roman »Emilio Bereni-ni« in nadaljevanje Ču far je ve izvirne komedije »Ameriška tatvina«. Revijo izpopolnjujejo radijska tehnika in modna poročila z risbami. »Naš Val« je najboljša in najcenejša slovenska tedenska revija, ki stane mesečno komaj 12 Din. Zahtevajte še danes brezobvezno in brezplačno na ogled eno številko! Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana. ♦ Ne bo težka izbira! Omiiljenje davčnih in taksnih dajatev za motorna vozila je znatno poživilo kupčijo z avtomobili in motornimi kolesi. Ne sme se po za bi tli, da je bila ta trgovina že v katastrofalnem zastoju, šoferji in mehaniki avtopoprav-Ijalnic pa brezposelni. Zastareli nazori pri nas, da je avtomobil luksus, so že za nami. Ljubljanski velesejem, ki se otvori 1. junija, je dobro založen z avtomobili. Kupec ne bo imel težke izbire, saj bo našel veliko število tovornih in osebnih avtomobilov ter motornih koles svetovnih tovarn vseh mogočih oblik in velikosti, že do danes so prijavljeni naslednji modeli: Chevrolet, Pontiac, Buick, La Salle, Cadillac, Bedford, G. M. C., Vauxhall, OOs-mobile, M. A. N.-Diesel, Opel, Blitz, Daim-ler, Mercedes-Benz, Ohrys 20. akademijo s pestrim sporedom. Po akademiji ples. u— Ne pozabite, da predvaja ZKD v petek ob četrt na 3. veselo Leharjevo opereto »Carjevič«. Glavni ulogi sta dodeljeni tenorju Hansu Sdhnkerju in Marti Eggerthovi. Za smeh 6krbi Otto Wallburg. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. u— Lepa pustolovščina poslednjikrat v seziji na šentjakobskem odru v soboto ln nedeljo ob 20.15. To je sodobna komedija, prepletena skozi vsa dejanja z izvrstnim humorjem, da se bo občinstvo* dobro nasmejalo. Izvrsten tip nam poda ga Bučarjeva v vlogi stare nagubane babice. Nadalje igra gdč. Rlavorova milado nevesto, ki pobegne tik pred poroko z mladim simpatičnim bratrancem, katerega poda g. Han-žič. Nesrečnega ženina pa Igra gospod Vizjak. V ostalih vlogah nastopi skoro ves ansambel. Opozarjamo občinstvo, da si lahko ogleda slike te izvrstne komedije v izložbenih oknih. Prodaja vstopnic od sobote dalje v Mestnem domu. li— Zvezda ostane, kakor je bila. Spričo predloga, ki ga je stavila mestni občini umetniška žirija za spomenik blag o pokojnemu Viteškemu kralju, naj se blagopokoj-Zvezdi odstranijo, se je vnela v širšem delu javnosti živahna razprava o tem, ali naj Zvezda v resnici pade ali ostane Ka- r| Zvočni kino Ideal | Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer ANA MAY WONG ▼ prekrasnem filmu H A I T A N G Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Pišite takoj po oba brezplačna foto~ cenika DROGERIJE GREGORIč dr. z o. z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL. s kor vse kaže, uživa park, ki je od nekdaj priljubljeno shajališče starine in mladine, na mestnem magistratu vsaj toliko simpatij kakor med penzijonisti, ki se shajajo v toplih in hladnih dneh pri svojem vremenokazu. Mestni gradbeni urad, ki ima osnutek žirije že nekaj tednov v študiju, se o vprašanju še ni izrekel in po vsej priliki bo prišel predlog na eno prvih zasedanj mestnega sveta. Prav malo pa je verjetno, da bi mogli občinski možje, ki so kompaktno najvernejši predstavniki starega ljubljanskega duha, glasovati za padec starega drevoreda, ki je že od nekdaj ponos našega meščanstva. V tem znamenju je tudi mestna vrtnarija poslala te dni v Zvezdo večjo skupino de lavcev, ki urejajo nove cvetlične grede, da bo park postal mnogo živahnejši ta lepši. Spomenik blagopokojnenau vladarju bo torej bržkone stal sredi Kongresnega trga, kakor je bilo predvideno od kraja. Ribe skuše Din 9.— kg Sardele velike Din 12.— kg danes v trgovini OGEENC in na stojnici Pogačarjev trg. Nesrečen padec na stopnicah. Reševalci so bi!M včeraj dopoldne klicani na prvo državno realno gimnazijo, kjer se je v odmoru pripetila nesreča, ki bi bila utegnila terjati življenje mladega študenta. 131etni gimnazist Janko Lončar, sta uglednega tržaškega hotelirja in bivšega narodnega poslanca, se je v H. nadstropju šolskega poslopja igral ob ograji na stopnišču, pa je iznenada padel v globino do L nadstropja in obležal na kamnitih tleh. Nesrečnemu mladeniču se je pri padcu polomilo nekaj reber, dobil pa Je tudi notranje poškodbe. u— Lučko pred Materjo Božjo je razbil. Policija je imela včeraj opravka z mladim obrtniškim pomočnikom iz Rožne doiline, ki je zakrivil dvoje hudih nervoznih dejanj: v stanovanju svojega dekleta je lučko pred Materjo Božjo razbil, dekletu samemu pa je za eno noč vzel prostost in ji z nožem grozil, sebe in še nekaj drugih pa da bo postreljal z revolverjem. V resnici je imel človek dovolj razloga, da izgubi živce. Z dekletom je zaročen že nekaj let, prišlo je dvoje nezakonskih otrok, zunaj kriza, v srcu ljubosumje. Pa je prišel predisnočnjiim, da jo povabi k sebi na dom in se pomenita, kako vsa stvar stoji, šlo je za eno samo vprašanje: ali je pripravljena podpisati pred bogom in ljudmi, da on ni oče njenih otrok in da ne zahteva od njega nobenih alimentov. Preplašeno od groženj in nasilja je deMe šlo fn podpisalo papir. Zdaj bo prišla vsa reč še na sodnijo in tam mu bodo najbrž pri-bili alimente kakor amen v o5ena.Su. Po vrhu pa bo moral poravnati še majhen račun. LuOka pred podobo Matere Božje je bila vredna 75 Din. u— Neroden vasovalec, ki Je zašel v kokošnjak. V Hrenovi ulici, v bližini sre-skega načelstva, so ljudje včeraj na vse zgodaj doživeli senzacijo, kakršne so redke sredi mesta. Gospodinjo v eni temed hiš je okrog 4. ure zjutraj predramilo nenavadno glasno kokodajskanje kokoši, pa je stopila na noge, da pogleda, kakšen volk je zašel med nje. V kokošnjaku je naletela na mladega človeka, brezposelnega mizarskega pomočnika, ki je v temi lovil putke za vratove in tako sprožil ropot. V zadregi se je fant jei izgovarjati, da je čisto po nedolžnem zašel med perutnino, a je bil v resnici namenjen k dekli v kamro. Ko so ga pozneje pripel jaJI na policijo, je podobno pripovedoval, kako se je splazil čez streho sreskega nač^, stva na sosednje dvorišče, vztrajal pa pri prvotnem zagovoru, da je šel samo za ljubeznijo. Ker pa je svet nezaupen ln maloveren, bo moral še na sodišče. u— Pregled motornih vozli. V ponedeljek ob 14.30 bo poslednji letni pregfled motornih voail, ki niso pod plombo, v Ljubljani na Bregu štev. 20. — policijska stražnica (dovoz z Novega trga), in sicer za policijski okoliš in STesko načelstvo v ge so sila hvaležne, pevne in tudi igralsko interesantne. Melodika je sočna in mehka, vesele scene pa so polne pristnega glasbenega humorja. Komponist je jako skop v označbi agogike in pušča interpretu veliko svobode; ljubi rubate in zagone, plesi so orientalsko folklorni, zbori done izvrstno. Režiser prof. Šest o »Z e m rudi«: Prav rad imam to opero. Še nikoli nisem imel v rokah tako enotnega in učinkovitega libreta Glede na dogajanje, pestrost in celotno zasnovo je tako odličen, da bi ga igrali lahko brez vsakršnih sprememb kot dramsko delo. V režijskem pogledu sem podčrtal komični in groteskni moment v pravljičnem dejanju, ki bo pripomogel posameznim kreacijam in celoti do močnejšega učinka. Prolog opere je samo okvirna pesnitev, kjer pripoveduje princ o svoji ljubezni. To pripovedovanje vidijo gledalci v sledečih slikah na odru. Ker prolog ni bistvenega pomena za potek dejanja, sem ga črtal, sicer bi zavlekel opero v dolžino. Kakor rečeno: delo je dobro, muzika Devna in lepa, tako da sem režiral to opero z veseljem. In še eno: komponinst Koczalski je tako prijeten avtor, da si prijetnejšega sodelavca nisem mogel želeti. 0 razstavi Toneta Kralja r dunajskem Hagehundn so priobčile daljši referat tudi >Wiener Neuste Nachrichten«. Kritik poudarja, da od zadnje kolektivne razstave tirolskega monumentalnega slikarja Egger-ja - Lienza ni bilo na Dunaju videti tolikanj umetnostno izoblikovane monumentalnosti, kakor jo vidiš na kolektivni razstavi Toneta Kralja, ki ga kritik označuje za »stvar-jalnega oblikovalca nenavadno močnesra izraza«. Navajajoč kratke življenjepisne podatke, pravi med drugim, da je ta učenec Jana Šturse kot plastik najbližji Barlachu, Metznerju in Meštroviču, kot slikar pa je blizu Eggerju, toda »vse to ima pri njem lastno podobo, svoje obličje in svojo dušo«. >V njem živi prasila, pri njem imaš splošno človeško stran, pa tudi nacionalno.« Po daljši, za umetnika zelo laskavi karakteri-zaciji njegove osebnosti in dela omenja kritik dunajskega lista, da bo Tone Kralj razstavil tudi v Berlinu, Parizu in Amsterdamu. Raziskavanje jugoslovenskih naselbin v Porurju. Pred nekaj dnevi je bil v Munstru ustanovljen nov institut z naslovom »For-schungstelle fiir das Volkstum im Ruhrge-biet«. V delokrog novega znanstveno - domoznanskega instituta spada tudi westfal-sko ozemlje. Ena prvih nalog bo raziskavanje jugoslovenskih naselbin v Westfaliji glede njih naselitve, etnograskih in jezikovnih posebnosti itd. To delo bo vodil znani prijatelj Jugoslavije, glavni urednik dr Wilhelm Brepohl iz Gelsenkirchena. ki si je pridobil največ zaslug za novi institut. Med sodelavci bodo strokovnjaki z univerz v Munstru, Kolnu in Bonnu. Lipahov »Glavni dobitek« v češčini. Založba »Matice divadelni« (Gledališka Matica) v Pragi je pravkar izdala kot 2. zvezek svoje novoustanovljene zbirke »Knjižnice slovanskih dramatičnih avtorjev« Lipahovo veseloigro v treh dejanjih »Hlavni vyhra«, ki sta jo preložila Josip Borko in Oton Mi-narik. Slednji je veseloigro prire več nego v istem razdobju leta 1933., ko je bila depresija na najnižji stopnji. = Prijave ia preselitev obrtnih obratov. Ministrstvo za trgovino in industrijo je poslalo gospodarskim organizacijam okrožnico tele vsebine: Lastniki obratov po paragrafu 3. odst. 1. zakona o obrtih morajo preselitev svojega obrata na področju iste splošne upravne oblasti v predpisanem roku le prijaviti splošni upravni oblasti, ki o tem ne izda nobenega sklepa, marveč spremembo le zabeleži v svoj register. Šele na zahtevo stranke izda splošna upravna oblast predpisno taksiramo potrdilo o tej spremembi. To pojasnilo je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo zaradi tega, ker so neke upravne oblasti pobrale od lastnikov obratov poleg 5 dinarske takse za prijavo še 20 Din za sklep. = šušmarstvo na območju beograjske Obrtne zbornice. Beograjska Obrtna zbornica je izdala svoje letno poročilo za preteklo leto, v katerem med drugim navaja, da je na območju zbornice 32.659 pravih mojstrov in nič manj kakor 16.708 šušmar-jev (brezpravnih mojstrov). To so samostojni delavci, ki vršijo rokodelske posle skrivaj brez obrtnega lista in se izogibajo plačanju davka in ostalih dajatev. Največje število šušmarjev hna moravska banovina. Poročilo ugotavlja, da so bila upravna oblastva lani glede zasledovanja šušmarjev agilnejša in je bilo v nekaterih krajih do 95% ovadb zaradi šušmarstva za mojstre povoljno rešeno. Obrtne zbornice so izdelale in predložile na me: odaj-n>h mestih načrt zakona o šušmarstvu, V* na* bi omogočil uspešnejše zasledovanje š .šnarjev. = Plemenski sejmi za selekcioniramo govedo. Kr. banska uprava je z odlokom od 22. februarja 1935 odredila, da se vršijo v letu 1935. naslednji plemenski sejmi za selekcionirano govedo: 1. gorenjska ci-kasta (pinegavska) pasma: 15. maja v Kranju in 15. oktobra v Kranju; 2. ormoška dkasta (pinegavska) pasma: 2. maja v Ormožu in 26. septembra v Ormožu; 3. sivopšenična (pomurska) pasma: 3. aprila pri Sv. Juriju ob južni železnici in 3. novembra pri Sv. Juriju ob južni železnici; 4. svetlolisasta (simentalska) pasma: 25. aprila v Turnišču, 26. aprila v Pucon-cih tn 26. oktobra v Beltincih; 5. dolenjska sivorjava (montafonska) pasma: 15. aprila v Dobrepolju, 16. aprila v Ribnici in 22. oktobra v Velikih Laščah; 6. slovenska bela (marijadvorska) pasma: 25. oktobra v Slovenjgradcu in 2. novembra v Poljčanah. Te plemenske sejme prireja kr. banska uprava na osnovi § 35. zakona o pospeševanja živinoreje. Nihče ni upravičen prirediti še kakšne nadaljnje plemenske sejme. Sejmi se vodijo po začasnih sejmskih redih pristojnih selekcijskih zvez. = Plemenski sejem v Kranja se ne vrii dne 13. maja, kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno, temveč v sredo, dne 15. maja t 1. = Redni občni zbor Zveze gspodarskih zadrug za Jugoslavijo se bo vršil 2. junija ob 10. v posvetovalninci Delavske zbornice v Ljubljani. Borze 8. maja Na ljubljanski borzi sta devizi Newyork in London nekoliko popustili, v ostalem pa se tečaji niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.80 do 8.90. V zagrebškem privatnem pliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.8250, v angleških funtih po 231.33, v grških bonih po 31.75 in v španskih pezetah po 5.86. Na zagrebškem efektnem tržišču notira vojna škoda nespremenjeno 374 do 377 brez zaključka (v Beogradu promet po 374 do 375). Zaključek pa je bil zabeležen samo v 7% Blairovem posojilu po 68. Devize. Ljabljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2971.43 — 2986.03, Berlii 1756.08 — 1769.96, Bruselj 742.49—747.56 Curih 1421.01 — 1428.08, London 211.93— 213.99, Newyork 4357.20 — 4393.51, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.27 — 184.38, Trst 361.35 — 364.43. Avstrijski štiling v Drivatnem kliringu 8.80 — 8.90 Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 14.9550, Newyork 309. Bruselj 52.30, Milan 25.4750, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.175, Berlin 124.20, Dunaj 58, Stockholm 77.10, Oslo 75.10, Kobenhavn 66.75, Praga 12.9050. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd London 25.96. Milan 44.20, Newyork 535.71, Pariz 35.44, Praga 22.22, Curih 173.02, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 372 — 375, 7"'« investicijsko 78 — 79, 8% Blair 77 — 78, 7*/o Blair 67 — 68. 4°/o agrarne 47 — 48, 6»/o begluške 65 — 66. Zagreb. Državne-vrednote: Vojna Skoda 374 _ 377, za maj 373 den., za junij 372.50 do 375, za julij - avgust 373 den., 78/o investicijsko 78 den., TU Blair 67.25 - 67.50, 7«/» Drž. hipotekama banka 71.50 den., «0/r begluške 65 — 66; delnice: Priv. agrarna banka 233 bi . Trboveljska 125 bi. storti skrbite večkrat kakor fXL za samega, sebe.Da ohranimo motorje dalje časa porabne, jih dandanes skoro brez izjeme polagamo na gomi. Tudi Vi čutite pri hoji podobna pretresljaje. Skrbite tudi zase s tem, da nosite gumijaste podpetnike P A L AA A Takosizasigurate mir, udubnost in zdravje PALMA nositi — se pravi hraniti Dobe se pri vsakem devfjarfo • Jugoslovanski izdelek Beograd. Vojna škoda 37350 — 375 (374 do 375), za junij 373.50 — 374 (374), 7°'. investicijsko 78 _ 78.50 (78), 4«/o agrarne 47.75 _ 48.25, G%> begluške 65.75 — 66.25 (66), 8°/« Blair 78.50 bi., 7*/o Blair 66.50 do 6750 (66.50), 7°/» Drž. hipotekama banka 71 den. (72). Narodna banka 5700 den., Priv. agrarna banka 229 — 230.50 (229.50). Dunaj. Državne železnice 25.25, Alpine-Montan. 11.28. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 8. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 94.75, za julij 94.75, za september 95.50; koruza: za maj 89.25, za julij 81.3750, za september 76.25. + Winnipeg. 8. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 86.6250, za julij 88, za september 85. + Ljubljanska borza (8. t m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse tranco nakladalna postaja): pšenica: baška. 78 kg, po 127 — 129: banatska, 78 kg težka po 125 — 127; oves: slavonski po 97 — 99; koruza: baška po 71 — 73; banatska po 70 — 72; moka: baška in banatska >0c po 200 — 220; baška »2< po 180 — 200: baška >5« po 160 — 180; otrobi: baški debeli po 95 — 100. + Novosadska blagovna borza (8. t m) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška potiska 126 — 128; slavonska 127 — 129; baška in sremska 121—123; banatska 119 — 123. — Oves: baški, sremski in slavonski 86 — 88. — Jeimen: baški in sremski, 65/66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 — 140. — Koruza: baška in sremska 68 — 69; banatska 65 — 66. — Moka: baška in banatska >0g< in »Ogg< 190 - 212.50: »2< 170 - 192.50; >5« 150 do 172.50; »6« 132.50' — 145; >7< 107.50 do 112.50; >8« 80 — 85. - Fižol: baški in sremski beti. brez vreč. 2°/o 122.50—125. — Otrobi.* baški in sremski v jutastib vrečah 79 — 81; banatski v jutastih vrečah 77-79 + Budimpeštanska terminska borza (8. t m.) Tendenca slaba. Pšenica: za maj 15.63 — 15.65, za junij 15.42 — 15.44; koruza: za maj 11.77 — 11.80, za julij 11.45 do 11.46. PEBTOJJI DRAMA. Začetek ob 20 Četrtek, 9.: Zaprto. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Bunbury. C. Nedelja, 12.: Malomeščani. Izven. Izredno znižane cene od 14 Din navzdol. Torek, 14.: V času obiskanja. Premiera. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 9.: Zemruda. Premiera. Četrtek. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Hovanščina. Izven. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 12.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. ★ Krstna predstava opere »Zemruda«, dela komponista Raoula Koczalskega bo drevi za red Četrtek. Opero je zrežiral g. prof. Šest, muzikalno vodstvo ima dr. Švara. Zanimivo, pestro orientalsko insce-nacijo je napravil inž. arh. Franz. Igra obsega 5 6lik in prolog. Prolog se godi v puščavi, kjer počiva karavana. I. slika v Bagdadu v kadijevi palači, II. slika na domu Zemrude, III. slika v kadijevi palači, IV. slika na bagdadskem trgu, V. slika na vrtu kadijeve palače. Opozarjamo na to izredno zanimivo krstno predstavo, ki ji bo prisostvoval komponist Koczalski s soprogo. Zasedba >Zemrude«. Glavno žensko partijo Zemrudo poje ga. Gjungjenac, njen partner, princ, ie g. Gostič. Njuni partiji sta polni prekrasnih liričnih momentov. Posebno težko in naporno partijo Kadija igra in poje g. Primožič. G. Marčec je moral v naglici naštudirati in prevzeti partijo barvarja mesto obolelega g. Banovca. Ge. Poličeva, Kogejeva in Rakarjeva nastopajo v komičnih vlogah, gg. M. Rus kot Muvafak. • Zemrudin oče, Petrovčič kot kalif in Franci v učinkoviti vlogi kot partner ge. Poličeve. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 11. Lepa pustolovščina. Nedelja, 12.: Lepa pustolovščina. MARIBotttSKo ULKD4L1SCB. Zatetek ob 20 Četrtek, 9.: Prebrisani Amor. C. Znižane cene. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Poljska kri. Premiera. D. Zoper motnje v spanju klfučllo učinki kofeina ki raz^urtalo srce in živce. Kav- H g ie na;f^en~ iyi*tna *rn?lta prosta kofeina in popol ioma neš-ve v drž. reprezentanco. Navedeni igralki sta bili poslani v Zagreb zaradi skupnega treninga. Na znanje se vzame poročilo o medmestni tekmi Zagreb : Ljubljana, odigrani 28. t. m. v Zagrebu. SK Ilirija se obvešča, da je verificirano drž. country prvenstvo. SK Ilirija je dosegla drugo mesto s 25 točkami za Haškom, ki ie dosegel 11 točk. Obveščajo se vsi klubi, da je bila TKD Atena na seji savezne uprave 25. IV. na lastno zahtevo črtana iz rednega članstva JSŽS. TKD Atena je bila obveščena o tem s posebnim dopisom. S tem v zvezi se črtajo iz evidence verificiranih hazenašic in atletinj vse hazenašice in atletinje prizadetega kluba. Cita se s pravico nastopa 15. V. t. 1. pri vseh tekmah za SK Ilirijo hazenašica Bernik Fanči. Po sklepu podsavezne uprave se bo izvedel do 15. VII. zdravniški pregled vseh aktivnih hazenašic in atletinj. Vsem, ki do 15. VII. ne predložijo potrdil o zdravniškem pregledu, se bo podelila zabrana nastopanja na javnih tekmah. Zdravniški pregled organizira v Ljubljani podsavez sam, v provinci pa klubi, ki prejmejo- o tem posebna navodila. LZSP. Danes ob 20. v posebni sobi restavracije hotela Slon IV. redna letna skupščina LZSP. Pozivamo vse delegate klubov, da se skupščine gotovo udeleže. SK Železničar (kolesarska sekcija) obvešča vse člane sekcije, kakor tudi ostalo članstvo in prijatelje, da bo v nedeljo kolesarski izlet v Kamniško Bistrico. Zbirališče točno ob 7.15 na dvorišču gostilne Ka-čič, Tyrševa cesta. Radio Četrtek. 9. maja. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, vreme, obvestila. — 13.20: Moderna glasba na ploščah. — 14: Vreme, borza, spored. _ 18: Ribniška in druge take na ploščah. — 18.20: Slovenščina (dr. Kolarič). — 18.40: Cas, poročila, spored, obvestila. _ 19: Kmečki trio (Gregorc, Nachforg, Stanko). — 19.30: Mesečni politični pregled iz Beograda. — 20: Prenos iz Beograda. _ 21.30: Cas, poročila, vreme, spored. _ 22: V valčkovem taktu okoli sveta (Radio - orkester). Petek, 10. maja. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Proslava materinskega dne (L dekliška osnovna šola). — 12: Plošče. — 12.56: Poročila. — 13: Čas, vreme, obvestila. — 13.20: Radio-orkester. — 14: Vreme, borza, spored. — 18: Odmevi iz davnih dni (plošče). — 18.20: Sprehodi po stari Ljubljani (dr. R. Andrej-ka). — 18.40: Cas, poročila, spored, ob ve stila. — 19: Nemščina (dr. Kolarič). — 19.30: Nacionalna ura: Primož Trubar — začetnik slovenske književnosti in borec za jugoslov. literarno vzajemnost (dr. M. Rupel). — 20: Aljažev večer. Izvajata pevski zbor in orkestralno društvo Glasbene Matice (prenos iz Hubadove dvorane). — 21.30: Cas, poročila, vreme, obvestila. — 22: Operetna glasba (Radio - orkester in plošče). BEOGRAD 16.20: Celo. _ 20: Iz Zagreba. — 22.20: Plošče. _ ZAGREB 12.10: Plošče. — 20: Koncertni večer. — 22.30: Lahka godba. — PRAGA 20.50: Koncert rumunske glasbe. — 22.15: Plošče. — BRNO 20.50: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 23.05: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 15.40: Godba na pihala. — 16.10: Plošče. — 17.40: Materinske pesmi. _ 1950: Barska muzika. — 20: Dramski večer. _ 22.10 Pomlad v muziki. — 23JO: Regerjeve skladbe. — 24: Plošče. — BERLIN 20.10: Lahka glasba. — 21: Nepozabne besede in melodije. — 23: Klavir. — KONIGSJBERG 20.15: Plesni večer. — 22.15: Humor. — 22.30: Iz Stuttgarta. — STUTTGART 20.10: Orkester in solisti. — 24: Simfoničen koncert. — RIM 17.05: Vo-kalen in instrumentalen koncert. — 20.50: Komorna glasba. _ 21.30: Igra. — 22: Pester program. KotnraSH savez kralj. Jttfoalavfje, pod-savez Ljubljana, obvešča vse včlanjene klube, da bo v nedeljo »kupni enodnevni izlet v Kamniško Bistrico. Zbirališče z odhodom točno ob 7-30 z dvorišča gostilne Kačič na Tyrševi cesti. Prijatelji kolesarskega športa vabljeni. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na poznejši čas. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening za ligino moštvo. Zemljak gotovo. V petek ob 20. strogo obvezen sestanek za ligino in prvo moštvo v tajništvu. (Tyrševa c. 36.) — (Lahkoatletska sekcija.) Seja sekcijskega odbora v četrtek ob 20.30 v lovski sobi restavracije Slamič. Zaradi važnosti dnevnega reda — Nj. Vel. kralj je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad klubovo 15-letnico 8. do 10. junija — je prisotnost vsega odbora strogo obvezna. Odbor za proslavo 15-letnice. Seja odbora v petek 10. t. m, v lovski sobi restavracije Slamič. Ker je dnevni red zelo važen, se naprošajo vsi gg. za zanesljivo udeležbo SK Ilirija (hazenska sekcija). Ob 17JO obvezen hazenski in atletski trening za vse članice. Važno zaradi nedeljske prvenstvene tekme proti Gorenjcu in bližnjega drž. lahkoatletskega prvenstva družin. Pri vseh treningih se sprejemajo nove članice. Izlet smučarske sekcije SK Ilirije v Podkoren. Smučarska sekcija Ilirije priredi v soboto izlet v Podkoren, kjer bo na družabnem članskem sestanku zvečer oficielno zaključila letošnjo smučarsko sezono. Na tem sestanku bodo razdeljena darila. ki so jih priborili njeni člani pri letošnjih tekmah. Po oficielnem delu bo prosta zabava. Sekcijsko vodstvo vabi na izlet vse aktivne sekcijske članice in člane. Dobrodošli pa so tudi ostali klubovi člani in prijatelji Ilirije. Odhod je v soboto ob 15.40 z glavnega kolodvora. J. A. S. O. Danes ob 18. odborova seja na tehniki. SK Slavija. Danes ob 20.30 strogo obvezna odborova seja v restavraciji Slon. — Zaletel gotovo. SK Trbovlje. Danes ob 19. strogoobve-zen sestanek vseh igralcev in odbornikov v klubskem lokalu. Tudi za 1. 1935 Je vsak »Jutrov« naročnik zavarovan za primer smrtne nezgode pri »Jugoslaviji« zavarovalni družbi v Ljubljani Posroj: točno plačevanje naročnine i UGODNA PRILIKA za nakup avtomobila Buick NajprijetnejSe letovišče na morju muU HOTEL VILA LUCIJA Aleksandrovo na otoku Krka Pension od Din 50 naprej (vse takse vštete) Sezona od 1. maja do SO. septembra- Restavracijska terasa nao ^mim morjem Hotel Je last renomi-rane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku ah pa pri direkciji hotela 141 IŠČE SE SAMOSTOJNA VRTNE SOLNČNIKE izdeluje Bela Fett-mann, Zagreb Ma-sarykova cesta 9. Prevzema tudi preobleke Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik. Poizkusile ta 3 dnevni recept za lepoto LIMUZINE i! Na ogled dva i! dni v garaži Stupica, Slom- jI škova ulica 6. 4407 CITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA uspehov en oglas ▼ »JUTRU« ABC LJUBLJANA Medvedova cesta 8 teL 2444 (poleg Gor. kolodvora) Krize ne občutite, ako kupujete vse dobro ohranjene predmete pri nas! Zelo ugodno prodamo: 2 kompletni jedilnici (ena zelo težka, druga lažja), spalnico iz trdega lesa, pianino črn, zelo dobro ohranjen, razne orig. japonske in kovin, vaze in nastavke, krasni izdelki. Vseh vrst pohištva in oprem, šival, strojev, kolesa, umet. in antične predmete itd. Oglejte si neobvezno našo zalogo! V prodajo sprejemamo stalno vse dobro ohranjene predmete! Kadar se na filmskem platnu pojavi lice kake lepe filmske zvezde, tedaj ste lahko prepričani, da zapeljiva lepota njene polti ni golo naključje. Njena skrivnost je lahko tudi Vaša. Vaša koža lahko postane prav tako divna kakor je njena in to v času komaj 3 dni. Nova krema Tokalom, bele barve (ni mastna), vsebuje gotove dragocene sestavine, med katerimi je tudi sveže posneta smetana in olivno olje. Če uporabljat« to kremo enkrat ali dvakrat dnevno, bo dobila Vaša koža novo svežost. Krema Tokaloa osvežuje in beli kožo ter hitrejše kakor vsako drugo sredstvo odstranjuje razširjen« znojnic«, zajedale«, raskavost in vse drug« kožn« napake. Varaj« pa tudi pred nesnago in prahom, osvežuje in čisti kožo ter je tako najboljša podloga za puder. Poizkusite ta enostavni recept še danes in brez skrbi boste lahko primerjali svojo polt s poltjo filmskih zvezd. ki popolnoma obvlada srbohrvaščino in nemščino. Ponudbe pod »Perfektna ste-nografinja« na ogL odd. »Jutra«. 4399 MOŠKI, 'd trpite na seksualni nevra-steniji, oziroma na impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE Prospekte na zahtevo. Cena Din 110. Razpošiljamo diskretno. Lekarna De-lini, Beograd, Knez Mihajlova št. L Oglas registriran pod S. br. 382/1934. Izgubljen prst vendar rešena noga "Botečme nog so vedno nevarne" pravi zdravnik Preglejte svoje noge še aocojt Iščite naslednje simptome; rdečica in občutljivost med prsti, koža na nogah je lahko vlažna, razpokam ali luskin ast a z neprijetnim vonjem in neznosno srbečico. Ce se to zanemari, lahko nastane nevarna bolezen nog. To je nekdo moral plačati z izgubo prsta, predno je pričel z primernim zdravljenjem. Ukrenite takoj, kar je potrebno. Pomočite noge v toplo vodo, kateri ste dodali dovoljno količino Saltrait Rodella, da je voda postala bela. Ta močno antiseptična kisi-kova kopelj za noge učinkuje takoj. Kisik prodre v znojnice ter uničuje tisočere skrite kali. Vnetje takoj preneha, razpokline pa zacelijo. Ta zdravilna sol predre do korenin kurjih očes. Id jih labko potem brez bolečin s prsti odstranite. Debela koža pa se tako zmehča, da jo labko odstranite z nohtom. Ta kk&ova kopelj za noge abnavlfa krvni obtok, krepi slabotne sklepe ter vrača »dravj« bolnim nogam. Saltrat Rodell a« prodaja v vseh lekarnah, drogerijah 'm parfum erij ah po neznatni ceni. BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Neumann, service 10-H, Zagreb, Boškovičeva uL 44. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo Jih bili deležni ob težki izgubi najboljšega moža in očeta, gospoda FINK VELIČANA vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in vsakemu posebej najprisrčnejša zahvala. Posebna zahvala še deputaciji Ljubljanskega Sokola in starosti gospodu Bogomilu KaJ-zelju za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto 11. t. m. ob uri v cerkvi sv. Petra. 4410 Globoko žalujoči: Pavla ln Vida Fink. Kameuifi križ pod šmarno goro Iz časov francoskih vojn na Kranjskem Kar naenkrat, — čuj! — kaj je bilo to? Ob strani ceste ob grmovju je zaslišal gias, kakor bi zdihoval ranjeaec. Popotnik je začuden in prestrašen mirno obstal in poslušal. Toda vse je bilo tiho in baš je hotel nadaljevati svojo pot, ko je zaslišal isti glas, zdaj pa popolnoma razločno. Deloma radovednost, deloma misel, da nekdo potrebuje njegove pomoči, sta ga ganili, da je zapustil cesto in se previdno • splazil do onega mesta, odkoder je prihajal glas. Gosto grmovje je oviralo njegovo pot, toda ponovni klici, vedno bolj razločni, so mu kazali smer. »Kdo potrebuje pomoči?« Glas je izdajal onega mladeniča, ki smo ga bili spoznali v tihotapski koča. »Kdorkoli ste, prijatelj ali sovražnik, pomagajte mi na noge, zakaj ranjen sem in sem zgrešil pot; sicer se pa itak komaj ganem!« Tako je govoril mlad, popolnoma Iz-Srpan glas Noč je bila temna kakor v rogu 'e težko se je mladenič dotipal do ranjenca »Dajte mi roko in naslonite se na mene; z združenim4 močm bova poskusila hodit4 naprej, dokler ne prideva do človeškega bivališča.« »Preden m? nudite pomoč, vas moram opozoriti na nevarnost, ki se JI Izstavlja te, če vas dobe z menoj. V tem pogledu va® nočem varati. Torej vedSte, jaz sem — Francoz!« »Nič za to! Vi ste ranjeni ln potrebujete pomoči. Najprej vam hočem zavezati vaše rane, kolikor mi bo pač mogoče.« »Moja rana nI huda. Sicer sem Jo pa že sam obvezal za silo in vam bom lahko sledil. Zelo vam bom hvaležen, če me boste spravili v francoski tabor.« »To je žal nemogoče! Ne glede na to, da so vaši tovariši že zelo daleč, sem tudi Jaz tujec v tej deželi. Pač pa vas hočem spraviti nekam, kjer boste popolnoma na varnem.« Po teh besedah Je mladenič pomagal Francozu na noge in oba sta počasi nastopila pot skozi goščavo. To Je bila zelo naporna pot, tako za ranjenca kakor za vodnika, ki je bil nežne postave in še zelo mlad Medtem so se razmaknili oblaki. in zadnji krajec je obseval od dežja premočeno zemljo Ranjeni Francoz se je zaman trudil, da bi videl svojega vodnika v lice. zakaj ta Je bil tesno zavit v svo? plašč Iz njega Je gledala le roka, na ka tero se je opiral ranjenec To je bila zek nežna in mehka roka Ranjenčevo lice pa kolikor ga Je mogla obsevat' bled« mesečina, je bilo lepo ln 6e dokaj ml« do, četudi Je kazala sicer močno obrab tjena uniforma kapitansfci čin. Ko ga Je naš vodnik zagledal, je vidno vztrepetal. • Počasi sta se pomikala vodnik in ranjenec naprej in sta morala večkrat počivati, zlasti še, ker Je šla pot v breg. Končaio, po treh urah velikega napora, sta se približala tihotapski koči, iz katere se Je tudi zdaj svetila vabljiva luč. Ko sta vstopila, sta se dvignila dva še navzoča stanovalca. Urno sta zigrabila za orožje, ko sta zagledala neznanca v uniformi. Francoz ee je ob tem prizoru močno prestrašil, zakaj mislil je, da je padel med roparje; vprašujoče je pogledal svojega vodnika. Ta je uganil njegove misli in rekel: »Nič se ne bojte, g. kapitan! Tukaj ste na varnem. Kako je z vašo rano?« »Sicer me še vedmo bold, pa ne bo nič hudega. Napor hoje in izguba krvi sta me seveda močno oslabila. Le toliko m! dovolite, da prebijem noč tukaj!« Vodnik je tiho govoril s tihotapcema, ki sta radovedna motrila ranjenega Francoza. Nato sta prinesla odeje, na katere se je kapitan vlegel, in mu še dala steklenico vina in mesa. Kmaln so zaspal! vsi razen rešitelja, ki je razgrnil svoj plašč, se postavil trtk spečega Francoza in ga dolgo časa opazoval. »Ti torej,« je začel s pritajenim glasom, »ti si sin onega krvavega psa, ki je spravil mojega očeta na šafot in prisilil mojo mater k begu! TI si tudii tisti, k' me še adaj zasleduje, ker ti je z mojo smrtjo zagotovljena bogata dediščina Kako čudna so pota usode, ki so naju orivedla semkaj* Kako sladko spava. ne da bi slutil nevarnost, v kateri se naha Ja. ne da b-' videl Damoklejevega meča nad seboj! Kako lahko delo mi bo, da ga bom pog-ubil! Treba mi je le, da ga zapustim, in po njem bo. Ura maščevanja je prišla in imam pravioo, da poplačam sinu, kar je prizadel oče meni. Toda brez moči iu orožja je; sramota bi bila, če bi se jaz na tak način maščeval. Moje maščevanje mora biti, četudi nič manj kruto, vendar bolj plemenito.« Po teh tiho izgovorjenih besedah se je odvrnil in zatopil v globoko premišljevanje. Kmalu je zasijala jutranja zora in posvetila na vrhove bližnje šmarne gore. Franooski kapitan, najlbrž zaradi bolečin svoje rane, je začel postajati nemiren in se je končno prebudil. »Vsta-nite, če vam je količkaj mogoče, zakaj tukajle niste popolnoma varni. Ko eem včeraj ogledoval okolico, sem našel tu gori votlino, in če vam bo do vašega popolnega okrevanja bivanje v njej všeč, pojdite z mano, preden se bo popolnoma zdanilo in se bosta moža zbudila, tako bova prišla še pred sončnim vzhodom ne-opažena do votline.« S temi besedami Je ponudil Francozu roko in mu pomagal na noge. Zapustila sta v jutranjem mraku kočo, ne da bi jih videla tihotapca tn odšla skozi goščavo po strmi poti navzgor. Ranjenec se je pustil brez volje in odpora odvesti, četudi si je od bolečin grize! ustnice. Po polurni težavni hoji se je prikazala skalnata ste na in pod njo v grmovju in skalovju skrita votlina Pri vhodu se je ranjenec one mogel zgrudil ter je imel njegov vodnik največjo muko, da ga Je spravil naprej Ta mu je v votlini v naglici pripravil le žišče iz mahu In trave, potem pa se Je odstranil in kmalu spet povrnil s hrano in svežimi obvezami Nato. Je bfl neprestano dan ln noč pri ranjencu, katerega je privedla nastopi vša mrzlica 6koro do smrti. Dolgo časa je vi6el med življenjem in smrtjo. Le svoji mladostni naravi, še več pa nežni in požrtvovalni oskrbi svojega strežaja, ki pa. je stalno rakrival svoje lice, se je moral zahvaliti, da se je obrnilo njegovo stanje na boljše. V tem času je imel mladenič priliko, da je mogel občudovati vztrajnost svojega varovanca v prenašanju najhujših bolečin kakor tudi njegovo srčno dobroto. Ti vtisi niso prešli brez sledu, temveč je postajal mladeniču bolnik od dneva do dneva dražji. Ta pa tudi nd prezrl nežne skrbi svojega strežaja, h kateremu ga je poleg vsega še nagibalo neko drugo, neumljivo čuvstvo. Kmalu mu je postal neizogibno potreben, tako da si je skoro želel še daljše bolezni, le da bi imel ie dalj časa ljubeznivega strežaja pri 8ebi. * čez nekaj dmi se je čutil francoski kapitan tako trdnega, da je s pomočjo svojega rešitelja lahko zapustil votlino. V senci košate bukve sta sedla na trato. »Dragi prijatelj in dobrotnik,« je pričel bolnik, »dolgujem vam že toliko, da vam nikdar ne bom mogel povrniti vaših velikih dobrot. Im niti ne vem imena svojega rešitelja! Kadarkoli pozvedujem po njem, se mi izogibate. Prosim vas, odložite vaše skrivnostno ponašanje in dovolite mi, da le enkrat vidim vaše lice, k! mora biti angeljsko!« »Vse vam rad dovolim, le to vas prosim. ne silite v mene; izpolnitev vaše že lje bi bila. tako slutim, vam ln meni v pogubo Le prehitro bo prišel trenutek zakaj, kakor hitro boste zvedeli za m*-skrivnost, se bova morala ločit!.« DALJE K. L. Stevenson: 25 SAINT-1TVES Prigode francoskega ujetnika na Angleškem Besede so mu zamrle v tolstih prsih, le z ustnicami je Se gibal; videti je bilo, kako se trudi, da bi ponovil svojo prošnjo. Moja jeza se je bila polegla, a ne moj gnus. »Pustite to komedijo; niti na misel mi ne hodi, da hi yas ubil. Potrebujem vas!« Olajšanje se je zasvitalo na njegovem podlem obrazu. »Vse — vse, karkoli ukaže te,« je zajavkaL Vse je velika beseda — moral sem trenutek pomisliti. »Kaj mislite o tem?« sem vprašal dedca. »Ali hočete reči, da mi boste odkrili vee, kar veste ?< Malopridnežev »da« je zbudil v meni take občutke, da bi ga bil najrajši zadavil. »Vem, da je udeležen pri tej stvari gospod de Saint-Yves. Njegovi papirji so nas spravili na vašo sled. Ali privolite v to, da nam izdaste vsa ostala imena? »Da, da, kakopak!« je vzkliknil. »Ves spisek vam dam! In vmes so imena, ki jih je dragoceno poznati. Pred sodnijo bom pričal.« »Da bodo vsi obešeni razen tebe, prekleti lopov!« sem odvrnil. »Zapomni si enkrat za vselej, da nisem ne vohun ne birič. Gospod de Saint-Yves mi je sorodnik — po njegovem naročilu sem tu. prav res, gospod Burchell Fenn, lepo ste se obnesli! Nu, spravite se pokonci. Vetanite, ostudni mrčes!« Okorno se je pobral. Ves onemogel je bil, in to je bilo moja sreča, zakaj po pravioi moram reči, da ee Se nisem čutil čisto pomirjenega. Dedec je bil izdajalec, veega zmožen: umoriti me je bil poizkusil, in jaz mu nisem bil samo izpodbil nakane, ampak sem ga bil celo razkrinkal in opsoval. Ali je bilo modro ostati v njegovi ^oblasti? Pri tisti priči bi mu jih bil primazal še nekaj s palico in mu obrnil hrbet, če me ne bi zadrževala izkušnjava, videti Francoze, ki sem vedel, da so t moji bližini, in če me ne bi bilo toli nestrpno mikalo govoriti z njimi. Če sem pa hotel videti rojake, sem moral najprej skleniti mir z gospodom Burchellom Fennom, kar ni bilo lahka reč. »Hm,« sem dejal, »to je bila zadevica, ki ne verjamem, da bi se upali bahati z njo. Mislim, da vam ne bi bilo v veliko veselje, če bi vas spominjal nanjo, in po pravici vam rečem, da sem jo voljan pozabiti Nu, poizkusiva! Spravite svojo pištolo, ki ime zelo 6lab duh. In zdaj storiva, kakor da se srečava prvikrat. Dober dan, gospod Fenn! Prišel sem po naročilu svojega sorodnika, vikonta de Saint-Yvesa.« »Res mislite tako? Ali smem verjeti, da ste voljni pozabiti najino pravkaršnjo istorijo?« »I seveda,« sem odvrnil. »Ta istorija je samo dokaz, da je vaša vnema večja od vaših moči. Mladi niste več, to je tisto!« »Rotim vas, gospod, ne izdajte me vikontu; saj ne tajim, da sem za trenutek izgubil pamet, a vendar je bila samo beseda, gospod, ki bi bila utegnila v razgretosti vsakomur uiti, in s tem je bilo že končano.« »Prav!« sem rekel. »Le pomirite se.« »Vidite, tolikanj se bojim, da me vikont ne bi n&pak 6odil! Zakaj posel je v denarnem pogledu tako ugoden, da si boljšega ne morem želeti, le razburljiv je, gospod — strašno razburljiv. Starca me je storil, prezgodnjega starca. Morda ste že sami opazili, gospod, da moje noge niso več tako krepke, kakor so bile. Kolena in sajja, to dvoje me tare. Ali prepričan sem, gospod, da govorim z gentle-manom, ki ni zmožen zanetiti med dvema prijateljema razdora.« »Tudi jaz tako mislim, popolnoma pravilno me sodite,« sem odvrnil. »Res nepotrebno se mi zdi, da bi se v poročilu, ki ga pošljem vikontu, ustavljal ob taki malenkosti.« »S tem mu samo ustrežete — saj ne zamerite, da se drznem govoriti o tem — prav gotovo da. Če bi vas bil le že prej poznal' Ali vam smem ponuditi vrč domačega piva? Dovolite! Tod, prosim! Srčno sem vam hvaležen — jako me veseli, da morem biti gentle-manu, kakršen ste vi, gospod, na voljo; in razen tega še vikonto-vemu sorodniku. Bogme, to je rodbina, ki se lahko ponašate z njo!« Bog mi odpusti greh! Ogabni človek, ki je še prhal in hropel od svojega zavratnega napada, je bil že spet ponižen in petolizno domač kakor star služabnik. 12 Saint-Yves najde dva rojaka Kakor hitro se mi je zazdelo mogoče — in zazdelo se mi je šele, ko je Burchell Fenn spet prišel do sape in se mu je vrnila dobra volja — sem ga povabil, naj me seznani e francoskimi častniki, ki bodo poslej moji tovariši na poti. Kakor se je izkazalo, sta bila dva; in srce mi je od veselja poskočilo, ko sem se približal vratom. Našel sem ju v prostorni sobi, ki je gledala na dvorišče. V kotu je ležalo na tleh kakih pet žimnic in na njih zmešan kup posteljnine; zraven žimnic je bil umivalnik s koščkom mila. V zadnjem koncu sobe je stala vegasta kuhinjska miza in nekaj slabih stolov. Razsvetljevala je izbo kar četvorica oken, za kurjavo je pa imela 6iromašno mrežico za oglje, ki so jo bili postavili v velikanski starinski kamin in na kateri se je neznosno kadilo nekaj kosov premoga. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« l^jS«. Duco« ličanje in tapetništvo v Domžalah. Istotam ugodno naprodaj tovorni avto znamke »O b e v r o 1 e t«. s 4 cilindri, vožen samo 36 tisč km, v generalno prenovljenem stanju. 8872-10 Večji pisalni stroj podarim tistemu, kdor mi preskrbi stalno službo. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod »Vesten in za nesljiv 100«. 9075-2 Trg. naobražena gospa išče mesto blagajničarke, poslovodinje ali kontori-stinje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč 26«. 9031-8 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta iifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Din. Kolesa si oglejte pri tvrdki Ivan Jax in sin. Ljubljana. Goeposvetska c. 2. Cena od 1000 Din naprej. Istotam vam Je na razpolago tudi mehanična delavnica. 8777 11 Rabljena koksa damska in moška poceni naprodaj pri »Promet« — nasproti križevniške cerkve. 91ili5-lil m n Samo odraslim pošljemo novi katalog 3 nazvan »Sola ljubezni« sreč« la obojestranskega zadovoljstva t zakona. Katalog je opremljen t interesaotniml slikami Iz speci jalnih področij bigi -jenskih pripomočkov v ta konskem življenju kot a. pr. ionska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in drage intimne specijalltete za zakonsko tivljenje. Pošlje no diskretno, zaprto, brez zunanjega naslova tvrdke. kot priporočeno pismo proti povzetja za Din 17.50 Zelr t a a I m I v prospekt »MoSkl. nspeb takoj!« pošljemo proti povzetju ta Din 17.50. »Solo ljubezni« — m »Moški uspeh takoj!« skupaj pošljemo proti povzetju ca Din 29.50 Zastopstvo »Salns«, Zagreb 2-Jo.. Samostanska al. 19. 1940-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več parcel za stavbišča, pri kolodvoru Vižmarje prodam pod ugodnimi pogoji. Pojasni-dafp Andrpj Kretrar v St. Vidu št. 59. 1650-20 V Poljčanah oddam v najem hišo s 4 sobami, predsobo, kuhinjo, velikim podstrešjem, gospodarsko poslopje, vrt in sadno drevje, za 250 Din mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lep dom«. 8977-30 Hišo s trgovino z vso zalogo io Inventarjem prodam zaradi preselitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna«. 8651-20 Hišo na zelo prometni točki ob glavni cesti, v industrij skem kraju na Gorenjskem prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 8600-20 Parcelo cca 2000 m8, v krasni legi prodam po zmerni ceni — tudi proti mesečnemu odplačevanju. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Novo mesto«. 908S-20 Dobra zemlja se dobi brezplačno. Poizve se pri tvrdki DolnifaT & Richter, Ljubljana, Zvo-narska ulica. 9137-20 Hranilno knjigo Mestne hranilnice v Ljubljani, zamenjam za Ba.no vinsko — 200.000 Din. Ponudbe na oglasn; oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Banovinska«. 9017-16 Kupim knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske, z vlogo do 50.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sporočite ceno«. 9001-16 Prodam knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske, od 55.000 Din — proti sigurnemu jamstvu in mespfnemu odplačevanju. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sigurnost 55.000«. 8985-16 Beseda I Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din Lepo spalnico izvrstno, radi selitve prodam za polovično ceno. Na ogled med 17. in 18. — Bežigrad 16. 9118-12 Beseda 1 Din, davek 2 Oin. ta šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši tnesek 17 Din Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore. Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor prilo žite 3 Din » znamkah. 161-16 V polni vrednosti prevzamemo bTanilne knjižice Kmetske posojilnice (večje vloge) proti varni vknjižbi, obrestovanjn in mesečnemu odplačevanju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Industrija«. 8390-16 Dam posojilo 300.000 Din v knjižici Kmetske posojilnice — na dobro vknjižbo proti mesečnemu obročnemu odplačevanju, pod ugodnimi poboji. — Interesenti naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posojilo«. 9164-1« Konkurze poravnave plačanja dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, dav čne zadeve, revizije, bilan ce in vse druge trgovsko gospodarske posle izvede in zvedeniška mnenja od daja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani, Komenskega nlica štev 17 (Za pismeni odgovor S Din v znamkah.) 9114-16 Knjižico Zadružne gospodar, banke z vlogo 18.000 Din prodam proti gotovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gospodarska«. 9135-16 Obupanka išče 6000 Din posojila ali giranta. Vrnitev po dogovoru. Ponudbe pod »Hitro« na oglasni oddek-k Jutra. 9131-16 Beseda I Din. davek 2 Din. ia šifro ali Jaianie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3 Beseda 1 Din. davek 2 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši tnesek 17 Din Trgovino s špecerijskim, kolonijal-nim blagom, deželnimi pridelki in mlinskimi izdelki takij oddam v najem radi selitve. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Dobro vpeljana trgovina v industrijskem mestu Gorenjske«. 9016-17 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajrmje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Lokal na prometnem kraju Kranju oddam. Naslov vseh poslovalnicah »Jutra« 9079-119 Pridelki Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din 1000 kg krompirja !«pega, proda Ivan Kuralt, valjčni mlin, Domžale. 9072-38 \L Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gost. oseb. pravico iščem takoj za Ljubljano. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Rabim«. 9116-30 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek i 7 Din. Hočete imeti lasten dom? Hočete biti brezplačno zavarovani za življenje? Zastonj Vam pošljemo vsa pojasnila — ako nam pošljete znamko za o'"ovor. »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova ul. 8 8000-31 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje aaslova Din. Najmanjši znesek 17 Dia Moderno stanovanje 2 velikih sob, kopalnice in drugih pritiklin takoj oddam v sredini Ljubljane. Vprašati v društvu posestnikov, Salendrova ul 6. 0003-21 Dvosob. stanovanje lepo in solnčno, E kopalnico ter balkonom, takoj oddam v Zg. Šiški 200. 9105-21 Enosob. stanovanje oddam i junijem stranki brez otrok v Trnovem — Mivka 27. 9aaa-ai Dvosob. stanovanje v centru mesta oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9069-31 Elegant. opremljeno dvosob. stanovanje z vsem komfortom, kopalnico itd., v strogem centru, najlepša lega, oddam 8 1. junijem boljšemu gospodu sli poročenemu paru brez otrok. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Udobno stanovanje«. 9129-31 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 2 Dlo. ta šifro ali dajanje aaslova S Oin. Najmanjši znesek 17 Oin Prazno sobo takoj poceni oddam stalnemu gospodu ali gospo dični v Čopovi ulici št. 10 9007-28 Sostanovalca poceni sprejmem k akademiku v lepo sobo. Privoz št. 18. 9084-23 Sobo lepo opremljeno takoj oddam enemu ali dvema gospodičnama ali gospodoma Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9113-23 Sobo lepo ln solnčno, oddam gospodični ali gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9081-23 Visokopritlič. sobo solnčno, s posebnim vhodom, parketirano, v novi hiši oddam v Milčinskega ulici 62, Ljubljana VU. 9101-S8 Enosob. stanovanje manzardno, oddam « L avgustom Ogledati med 10. in 12. ter 15. in 18. uro na Bleiweisovi ce«t' 9'TI. 9108-21 Dvoriščno sobo veliko, z 2 posteljama, v centru mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 9078-23 Lepo sobo opremljeno, zelo poceni oddam 2 osebama ali zakoncema, z uporabo kuhinje. Ceglai, Hrenova ulica 17. 9128-23 Sobo takoj oddam gospodu ali gospodičnama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 9130-23 Živali Beseda 1 Din, davek 2 D' , ta šifro ali dajanje oaslova 5 Dia Najmanjši tnesek 17 Dia. Prima štajerska perutnina pitane kokoši, kokoži za juho, piščanci (pohanci in za pečenje), pitani z mlekom v lastnem pitališču — vedno po konkurenčnih cenah v zalogi. Stalni odjemalci dobe poseben popust Kmetijska družba v Ljubljani, prodajalna: Igriška ulica 3 (za dramo), telefon 31-05, odnosno 37-56. 91652-27 Razno Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Telefon premog DRVA in KARBO- paketi jy- SCHUMI Dolenjska cesta Uspeh za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutro vih« oglasov 1 MOJSTRA ZA PLETENJE na 1 leto dni za podučevanje domačih moči v samostojnem delu sprejmem. Mora dokazati vsaj 10 let prakse ter samostojnost v desiniranju in kreiranju modelov. Pismene ponudbe pod 40398 na Publicitas d. d-, Zagreb, Ilica 9. 4403 Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je zapustila naša ljubljena mati Neža Jeriaa v starosti 86. let. Pogreb se bo vršil dne 9. maja ob 17. uri v Dol. Logatcu. Laze-Dol. Logatec, 8. maja 1935. Žalujoči: Franc in Jože, sinova; Marija in Ivanka, hčeri, vnuki in vnukinje. 4406 || Občina Ljubljana S Mestni pogrebni zavod Potrtih src naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš predobri oče, gospod JOSIP KRAŠOVEC Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 10. maja 1935, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Einspielerjeva ulica št. 27, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. maja 1935. 4409 ŽALUJOČI OSTALI. čast! Prav je, da tako rečemo, kadar govor o Brylcreem-u! Kje bi sicer imeli fiksativ za lase brez gumijevega lepiva, ki ne drži samo frizure v redu, marveč tudi istočasno pospešule zdravstveno stanje las? Brylcreem tudi uravnava zmršene lase, a jih ne srpime, ne zapira znoinie, marveč omogoča koži na glavi prost dih in preprečuje tvorbo prhaja in hrast. To boste opazili na rasti Vaših lasi J$RYi_(MEM Fiksativ za lase brez gumijevega lepiva t Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Dr. Josip C. Oblak naznanja v svojem Imenu ln v imenu svoje sestre Ljudmile ter celega sorodstva prežalostno vest, da mu je umrla njegova preljuba mati, gospa Jerica Oblak roj. ČERNE v 86. letu svoje častitljive starosti. Na zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 9. maja t. L ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Dalmatinova ul. št. 15, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Gradec, dne 8. maja 1935. 4405 i«r*?!»Jje Davorin Ravljen. — Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Za Inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubi jan,