46 1-2 KRONIKA 1998 Časopis za slovensko krajevno zgodovino Anka Vidovič - Miklavčič Poglabljanje češkoslovaških in slovenskih odnosov ter oživljanje socialističnega gibanja v okviru "Masarykovih proslav" v letih 1937 in 1938 Vlada Milana Stojadinovča, ki se je počasi od- daljevala od politike Male antante in gradila pri- jataljske in gospodarske vezi z nacistično Nemčijo, je vse bolj kazala profašistično usmerjenost in se s tem tako v notranji kot v zunanji politiki odda- ljevala od demokratične drže, ki jo je v srednji Evropi tako zavzeto branila članica Male antante - Češkoslovaška republika. Vendar takšna usmeritev v visoki vladni politiki ni odločujoče vplivala na slovensko ljudstvo, saj je, kot je že znano, tudi v letih prihajajoče mednarodne krize zvesto izpo- vedovalo svojo solidarnost do tistih, ki so bili žrtve nacistične agresije, zato je toliko bolj stalo ob strani ogroženi češkoslovaški državi. Glede na zastavljeno obravnavo, ki je zamejena na leto 1937 in 1938 moremo prav leto 1937 ozna- čiti za pričetek poglobljenih prijateljskih odnosov med Češkoslovaško republiko in Jugoslavijo ozi- roma Slovenijo. 5. aprila tega leta je prišel na prvi uradni obisk v Jugoslavijo "vredni naslednik" dr. T. G. Masaryka predsednik Češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš. Kot predstavnik demokratične države je poleg uradnih ceremonialnih sprejemov doživel tudi "sprejem, ki more biti samo izliv pri- srčnih občutkov ljudske duše in ga more biti de- ležen samo tisti, kdor prihaja spoštovan, ljubljen in težko pričakovan". V osebi dr. Beneša so pozdravili vse tisto kar predstavlja demokratična ČSR. Pred- sedniku bratske države so ljudske množice pove- dale, da je tudi njihov ideal "ljudska svoboda in socialna pravičnost".^ Tako je tedaj zapisala soci- alistična Delavska politika, ki bila v tem času na- sploh močno naklonjena notranji in zunanji po- Utiki ČSR. V tej obravnavi, v kateri bomo nekoliko osvetlili odnose jugoslovanskih, predvsem pa slovenskih so- cialistov (socialne demokracije) do češkoslovaške so- cialne demokracije, bomo predvsem opisali značaj "Masarykovih proslav",^ ki so v mnogočem pripo- ^ Delavska politika, XII, 7. aprila 1937, št. 28. ^ Na te opozarja v svojem delu Marjeta Keršič-Svetel, Češko-slovenski sliki med svotovnima vojnama. Zbirka Zgodovinskega časopisa 14, Ljubljana 1996, str. 24, 25. mogle h globljemu razumevanju politične in gospo- darske demokracije, kot podlagi socialne pravič- nosti. Kmalu za obiskom dr. Beneša v Beogradu, ki je nameraval okrepiti politiko Male antante, je po dolgih letih sledil obisk predstavnika češkoslovaške socialno demokratske stranke. V Slovenijo je prišel socialistični narodni poslanec, predsednik "Svaza horniku"- "Zveze rudarjev" v Češkoslovaški repub- liki in podpredsednik "Mednarodne unije rudar- jev" v Londonu Karel Brožik. V našo državo je pri- šel na povabilo socialističnega gibanja v Sloveniji, da bi se udeležil VI. rednega kongresa Zveze ru- darjev Jugoslavije 25. aprila istega leta v Celju. Zveza je bila ena najbolj trdnih in preizkušenih organizacij in je delovala v Sloveniji pod okriljem socialistične Strokovne komisije oziroma v državi v okviru Ujedinjenega radničkega sindikalnega save- za Jugoslavije (URSSJ). Ob omenjenem obisku K. Brožika je Delavska politika zapisala, da pomeni ta obisk "pričetek razvoja najbolj prijateljskih in naj- prisrčnejših odnošajev med našim delavskim giba- njem in delavskim gibanjem v ČSR... druži nas so- cialistična zavest in volja ter čvrsto hotenje, da v boju proti fašizmu in diktaturi zmaga demokracija in zašije svoboda vsem narodom".^ Te besede pa niso izzvenele le kot izopoved uradne dobrodošlice. Kongres je potekal v Celju v dvorani F. Vodlana (gostilna pri Kapucinskem mostu). Vzdušje je bilo tovariško in K. Brožika so navdušeno sprejeli. Zbrane delegate iz 16 podruž- nic in 15 članov uprave je v pozdravnem govoru nagovoril v češčini. Toda prišlo je do incidenta, ko je dr. Avgustu Reismanu prevod pozdravnega go- vora v slovenščino zabranil tam navzoči zastopnik policije. To se je zgodilo prav v času, ko se je jugoslovanska parlamentarna delegacija mudila v Češkoslovaški.^ Brez zapletov pa je še ta dan bilo zborovanje v veliki dvorani celjskega Narodnega doma, kjer naj 3 Delavska politika, XII, 24. aprila 1937, št. 33. 4 Delavska politika, XII, 28. aprUa 1937, št. 34. 111 1-2 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 bi bilo po poročilu Delavske politike okrog 1500 zborovalcev. Prišli so delavci ne le iz Celja, marveč tudi iz Štor, Laškega, Sevnice, Zabukovice in Liboj. Brožik jim je predstavil uspehe gibanja pri uveljavljanju socialne zakonodaje v ČSR in vpliv socialne demokracije v javnem življneju nasploh. Češkoslovaški narodni poslanec je bil lepo sprejet tudi v Mariboru in Trbovljah. Na zborovanjih so akterji socialističnega gibanja v govorih in v zaseb- nem razgovoru s K. Brožikom razlagali položaj socialističnega gibanja v državi in posebej v Slo- veniji, pri čemer so ugotavljali kakšne prednosti ima delavstvo v ČSR. Josip Petejan je tako v uvod- nem predavanju v Mariboru med drugim poudaril uspešno delovanje socialne demokracije v ČSR, Masarykove zasluge za demokratično in svobo- doljubno državo ter pomen Brožikovega obiska "za gojenje najožjih stikov med delavskimi gibanji dveh bratskih držav".^ Na "ogromnem zborovanju" v Trbovljah, kjer so tudi slovesno zaključili omenjeni kongres, je Brožikov govor, ki ga je prevajal dr. Avgust Reis- man, izzvenel v pravo manifestacijo skupne volje za boj proti fašizmu, za demokracijo in svobo- doljubno ČSR.6 O pravkar omenjenih zborovanjih je kmalu za- tem pisala Delavska politika, da teh navdušenih manifestacij "ni nihše organiziral in pripravljal, am- pak so bile spontan izliv čustev in hotenja velikih delavskih množic...".^ Na politično-strankarskem področju so se po- globili odnosi ob in po kongresu češkoslovaške socialne demokracije, ki je potekal od 14. do 16. maja v Pragi. Poleg številnih drugih delegatov "bratskih strank" iz evropskih držav, sta se kot predstavnika socialističnega gibanja iz Jugoslavije udeležila dr. Živko Topalovič in Josip Petejan. Bila sta tudi sprejeta pri prezidentu dr. E. Benešu. Poleg tega je tik po kongresu na velikem zbo- rovanju stranke 19. maja v tedaj največji praški dvorani "Lucerni" pred več tisoč glavno zbrano množico, med drugimi evropskimi predstavniki socialnodemokratskih strank, govoril v slovenščini J. Petejan.^ Po vrnitvi v domovino je Petejan tudi govoril o poteku in vtisih s kongresa v Pragi na velikem socialističnem shodu v Zagrebu v začetku junija tega leta.^ Socialistični tisk je poveličeval češkoslovaško socialno demokracijo, ki zanje velike simpatije vseh demokratskih držav v Evropi, obenem pa je nagla- šal velik pomen tesnejših vezi tudi v prihodnosti. Dr. Avgust Reisman, vnet privrženec Masarykovih \ idej (Fototeka Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana) Vsekakor so kongres Zveze rudarjev Jugoslavije in navzočnost češkoslovaškega predstavnika ter zborovanje v Mariboru, Celju in Trbovljah, nadalje udeležba slovenskih oziroma jugoslovanskih pred- stavnikov socialističnega gibanja na kongresu češ- koslovaške socialne demokracije v Pragi v mno- gočem prispevali k poglobljenim medsebojnim sti- kom in okrepili vzajemno sodelovanje. Poleg tega pa so upali, da bodo pripomogli k trdnejši zuna- njepolitični orientaciji, ki jo je krojila Mala antanta. Tako bi tudi socialistično gibanje v Podonavju in posebej na Balkanu postalo pomemben dejavnik v Socialistični delavski internacionali, ki je propa- girala socialno pravičnost, demokracijo, boj proti fašizmu in mir med narodi. V tem kontekstu moremo v ožjem smislu vključiti glede na vsebinsko zasnovo in sam potek tudi žalne slovesnosti ob smrti T. G. Masaryka, ki so predmet obravnave v tem prispevku. "Masarykove proslave" ^ Delavska politika, XII, 28. aprila 1937, št. 34. ^ Ibidem. ^ Ibidem. 8 Delavska politika, XIII, 22. maja 1937, št. 41. 9 Delavska politka, XIII, 9. junija 1937, št. 46. Smrt T. G. Masaryka 14. septembra 1937 je so- cialistični tisk slovesno zabeležil. Delavska politika je npr. zapisala, da Masaryk ni bil le prvi prezi- dent Češkoslovaške republike, marveč je "njegovo 112 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino ime danes spojeno z imenom demokracija". Demo- kracija je bilo s polno vsebino geslo njegovega vla- danja. Delavska politika je spomnila, da je bil Ma- saryk naklonjen Jugoslovanom še pred prvo sve- tovno vojno, imel je tudi "prav prisrčne stike z jugoslovanskim dijaštvom" v Pragi, kot npr. z A. Dermoto, D. Lončarjem in drugimi. Tudi zdajšnji jugoslovanski socialisti vidijo v njem utelešenje svojih idealov o demokraciji in iskreno žalujejo za njim.^0 v naslednji številki je med drugim zapi- sano, da je Masaryk borec za socializem, četudi ni bil marksist, v boju se je zavzemal za človeške in s tem delavske pravice, njegova zasluga je tudi v tem, da je mnogo prispeval k demokratičnim in etičnim temeljem na novo nastale Češkoslovaške republike. Jugoslovanki in slovenski socialisti ga imajo za vzgled in zato naj "v teh težkih časih vsakdo po svoji moči posnema njegove krepo- sti..."" Ob praznovanju devetnajstletnice ustanovitve neodvisne češkoslovaške države, (28. oktobra 1918), je Delavska politika v uvodniku zapisala, da je Češkoslovaška republika ponosna na Masa- rykovo delo, ki je v državi utrdil demokratično vladavino, uveljavil socialno politiko in državljan- ske svoboščine. "Lahko trdimo", nadaljuje pisec, "da je Masarykova načela o demokraciji in social- nosti sprejela cela generacija češke inteligence in delavstva, kateremu je bil Masaryk vedno iskren svetovalec in prijatelj." Ob sklepu pa je poudaril, da je Češkoslovaška republika "najlepši zgled svo- bode in demokracije, ki garantira zdrav razvoj in čimboljše politične in socialne razmere."^^ Poleg tega, da je pri Naši založbi leta 1936 izšla Masarykova Svetovna revolucija, ki jo je socia- listični tisk tolplo priporočal svojim zaupnikom, je ta zdaj prinašal tudi Masarykove misli in izreke. Obenem so potekale, kot je Delavska politika pi- sala, "žalne manifestacije" oziroma "Masarykove proslave" v številnih industrijskih središčih in tudi na podeželju. Med prvimi je bila manifestacija v nedeljo, 19. septembra v Kranju, v okviru društva Vzajemnost, kjer so sicer že načrtovanemu predavanju o soci- alni zakonodaji in delavskem tisku dodali še sve- čano obeležje. Dr. Avgust Reisman, nekdanji Ma- sarykov učenec, ki je leta 1915 v Pragi končal študij prava, v socialističnem gibanju pa se zlasti zavzemal za uveljavljanje socialne zakonodaje,^"^ je v slikovitih besedah predstavil osebnost in delo T. G. Masaryka. Zlasti je poudaril njegovo gledišče o ]° Delavska politika, XII, 15. septembra 1937, št. 74. 11 Delavska politika, XII, 18. septembra 1935, št. 75. 12 Delavska politika, XII, 30. oklobra 1937, šl. 87. 1^ Primerjaj Delavska politika XII, 18. septembra 1937, št. 75; Delavska politika, 25. septembra 1937, št. 77; 6. ok- tobra 1937, št. 80; Ljudski glas, III, 1. oklobra 1937, št. 10. 1^ Delavska politika, XIV, 29. avgusta 1939, šl. 99. pomembni vlogi izobrazbe v delavskem gibanju, ob tem pa dejal, da tudi "naše delavstvo stremi za tem", da bi v socialno-političnem oziru in v uve- ljavljanju demokracije "doseglo češkoslovaško de- lavstvo". Viktor Eržen, urednik Delavske politike je primerjal položaj delavstva pred 30 leti v tedaj še "pugarskem Kranju" in zdaj, "v proletarskem Kranju z vso svojo okolico" ter ugotavljal, da je zdaj sicer delavstvo številnejše, vendar še vedno nezavedno in neorganizirano, predvsem mu manj- ka izobrazbe in premalo se zaveda pomena de- lavskega tiska.1^ V Kranju je potekala še ena pro- slava na čast Masaryka, ki jo je priredila Vza- jemnost 24. oktobra. O Masaryku je govoril Ve- hovec, recitirali so Antona Tanca (psevdonim To- neta Mačka) "Slava Masaryku", pri glasbenih toč- kah pa je sodeloval pevski zbor gasilske čete na Primskovem.l^ Mariborska Vzajemnost je priredila žalno mani- festacijo 22. septembra v dvorani Delavske zbor- nice. Na slovesnosti je sodelovala godba Glasbe- nega društva železniških delavcev in uslužbencev. Spominski govor je imel dr. A. Reisman, v katerem je med drugim orisal Masarykov odnos do socia- lističnega delavstva in njegov sistem filozofije. Za popestritev je Pepeljak predstavil Toneta Mačka prozo o Masaryku. "Masarykove proslave" so se nadaljevale še vso jesen leta 1937, pozimi in tja do pozne pomladi 1938. Bile so odmevne in so delavstvu dajale po- gum in voljo za uveljavljanje svojih pravic, demo- kracije, bile pa so tudi odsev povezanosti in so- lidarnosti socialističnega delavstva. Odmevna proslava je bila v Dolu pri Hrastniku 26. septembra, na pobudo delavca Kemične tovar- ne v Hrastniku J. Oberčkala. Sprva je bilo mišljeno le predavanje o delavski zaščiti a je hkrati bila tudi spominska slovesnost za Masarykom. Udeleženci so bili delavci kemične tovarne, rudarji, steklarji pa tudi kmetje in obrtniki. O Masaryku, njegovem življenju in delu je predaval dr. Reisman, zatem je nanizal pereča vprašanja socialne zakonodaje pri nas in jih primerjal s češkoslovako delavsko zako- nodajo. V. Eržen pa je govoril o starostnem za- varovanju in še o nekaterih vprašanjih, ki so zani- mala tamkajšnje delavce. Te proslave so, kot bomo še omenili, pripomogle tudi k povečaju števila no- vih naročnikov Delavske politike, v Dolu pri Hrastniku se jih je priglasilo kar 24.Med novimi naročniki sta bila tudi gostilničar P. Šentjurc iz Dola pri Hraniku in pa trgovec in gostilničar Kozole v Marnem. Poročevalec je na koncu pribil. ]^ Delavska politika, XII, 25. septembra 1937, št. 77. 16 Ibidem. 1^ Delavska politika, XII, 27. oktobra 1937, št. 86. 1° Delavska politika, XII, 25. septembra 1937, št. 77. 1^ Delavska politika, XII, 29. septembra 1937, št. 78. 113 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 da bo "naše delavstvo" obiskovalo le takšne lokale, kjer imajo naročeno Delavsko politiko.-^'' Sledila je proslava 2. oktobra v "Celjskem domu" v Celju, organizirala jo je tamkajšnja Vzajemnost. Poroče- valec je zabeležil, da so prišli na proslavo "pre- prosti delavci in delavke, nameščenci in nekaj in- teligence". Tudi tu, kot na drugih proslavah, je bil slavnostni govornik dr. A. Reisman, godba celjskih železničarjev pa je zaigrala češko himno "Kje dom je moj" in na koncu proslave še Marseljezo. Po- ročevalec je tudi zapisal, da je ta komemoracija imela za celjsko delavstvo, še "poseben pomen in vlila... novega poguma za nadaljnje delo, zaupanje v samega sebe, v samoizobrazbo ter ponos na svojo pripadnost delavskemu razredu."^1 V Zasav- ju sta bili dve proslavi, prva v Trbovljah 10. ok- tobra in v Zagorju ob Savi 17. oktobra. V Trbovljah je slovesnost začel trboveljski župan in predsednik tamkajšnje Vzajemnosti Jakob Klenovšek, prisoten je bil tudi podnačelnik okrajnega odbora v Laškem dr. Ogrizek. Na povabilo Vzajemnosti je bil kot častni gost prisoten zastopnik češkoslovaškega konzulata, dr. Martinek. Na slovesnosti je predaval dr. A. Reisman, ki je z vseh plati orisal življenje velikega demokrata in borca predvsem za delavske pravice.22 V Zagorju je potekala proslava na pobudo de- lavsko-kulturnega društva "Naprej". Po Reismano- vem orisu Masarykovega dela za ČSR je, kot je poročevalec zapisal, udeleženo delavstvo sklenilo, da bo hodilo po poti Masarykove demokracije, za dosego svojih ciljev. Tudi tokrat so slovesnost za- ključili s češkoslovaško himno, zaupnik Delavske politike pa je nabral nekaj novih naročnikov.^^ V Mežiški dolini so potekale proslave v Črni in Guštanju (današnjih Ravnah). V Črni so proslavili Masaryika v nedeljo 24. oktobra, kjer so "naši ru- darji z ženami in s svojo mladino napolnili veliko dvorano nad Knezovo gostilno". Raušer je prebral pismo konzulata ČSR v Ljubljani, v katerem opra- vičuje odsotnost njihovega zastopnika na proslavi in obenem izraža upanje, da se bo ob drugi pri- ložnosti mudil med delavstvom. Pač pa se je pro- slave udeležil zastopnik okrajnega načelstva v Dra- vogradu, podnačelnik Šega. Na komemoraciji, ki je trajala "polne tri ure" sta govorila Reisman in Eržen. Na koncu so se rudarji "v lepem številu" naročili na Delavsko politiko in "zbrali čedno vsoto" za tiskovni sklad, z željo, da bi njihovo glasilo izhajalo trikrat na teden.^ Istega dne po- poldne so v "Sokolskem domu" v Guštanju "zelo slovesno" počastili spomin na Masaryka. Bilo je veliko udeležencev poleg delavcev tudi njihovi družinski člani, zlasti mladina. Po Reismanovem govoru, ki je med drugim pozival, naj delavstvo sledi načelom velikega državnika, je godba tovar- niških nameščencev, ki jo vodi dirigent Kostwein zaigrala češkoslovaško himno. Po predavanju Er- žena je mešani pevski zbor Vzajenosti zaključil slovesnost s pesmimi "Slava delavstvu", "Bratje le k soncu svobode" in "Marseljezo".^ V Mežici in Prevaljah sta obe Vzajemnosti priredili spominsko svečanost 7. novembra, obe prireditvi sta bili lepo obiskani. V Mežici je veliko rudarjev prišlo na proslavo kar naravnost z dela. Po predavanjih dr. Reismana in Eržena na obeh proslavah, so zatem udeleženci iz Guštanja na kolodvoru "z ubranim petjem, ki je privabilo mnogo občinstva", pričakali odhod vlaka. Tudi po teh proslavah so delavci zbrali "večjo vsoto" za tiskovni sklad, nekateri pa so postali novi naročniki Delavske politike.^^ Savinjska dolina se je prav tako oddolžila spo- minu "velikega Masaryka", proslave so potekale dopoldne 31. oktobra v Libojah pri Petrovčah in istega dne popoldne še v Zabukovici. Poročevalec piše, da se je zlasti v Zabukovici, kjer imajo "svo- jega socialističnega župana" udeležilo veliko rudar- jev, žena in mladine, ki so napolnili veliko dvo- rano pri Niku Skobernetu. Tudi tu sta bila go- vornika dr. Reisman in Eržen.^^ Ptujska Vzajemnost, ki ji je oblast za dve leti zaprla dvorano, zato pa je tudi kulturno delo za- stalo, je imela 4. novembra na željo tamkajšnjega delavstva spominsko svečanost. Po uvodnem po- zdravu društvenega predsednika Gabrijela je Reis- man v dveurnem predavanju prikazal Masarykov odnosu do delavstva še pred prvo svetovno vojno, ko se je vztrajno potegoval za njihove pravice in vzpodbujal delavce k samoizobrazbi.^ Vzajemnost v Ljubljani je priredila svoj prvi prosvetni večer v jesensko zimski sezoni 12. no- vembra, ki je bil posvečen Masarykovemu spomi- nu. Pripravili so bogat spored, dr. Dragotin Lon- čar, nekdanji masarykovec, tedaj pa aktiven v kmečko-delavskem gibanju okrog Slovenske zem- lje oziroma Slovenske vasi, vnet privrženec dr. V. Mačka, je govoril o umrlem prezidentu ČSR kot vzgojitelju in človeku, zatem je Isop recitiral T. Mačkovo Spomin Masaryku. Sodeloval je tudi sim- fonični orkester "Zarja" pod vodstvom dirigenta Borisa Bana, predvajali so dela B. Smetane, P.I. Čajkovskega in A. Dvoržaka. Svečanosti, ki je bila v dvorani Delavske zbornice so se udeležili poleg tajnika češkoslovaškega konzulata v Ljubljani dr. Martinčka še "številno zastopstvo" Jugoslovansko- 20 Delavska poHtika, XII, 9. oktobra 1937, št. 81. 21 Delavska politika, XII, 6. oktobra 1937, št. 80. 22 Delavska politika, XII, 13. oktobra 1937, št. 82. 23 Delavska politika, XII, 20. okotbra 1937, št. 84. 24 Delavska politika, XII, 27. oktobra 1937, št. 86. 25 Delavska politika, XII, 30. oktobra 1937, št. 87. 26 Delavska politika, XII, 10. novembra 1937, št. 90. 27 Delavska poUtika, XII, 3. novembra 1937, št. 88. 28 Delavska politika, XII, 10. novembra 1937, št. 90. 114 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Češkoslovaške lige v Sloveniji in pa Československe obce v Ljubljani.29 Kot je poročala Delavska poli- tika je ljubljanski Radio, ki je bil v rokah kato- liškega tabora, odklonil prenos te proslave.^O Na Teznu pri Mariboru so počastili spomin na velikega češkega državnika v petek 12. novembra pri Feliču. Med drugimi se je udeležilo precej mlajšega delavstva, po predavanju dr. Reismana je zelo uspešno nastopil pevski zbor tamkajšnje Vza- jemnosti, pod vodstvom pevovodje Sterleta. Delav- ska politika je pohvalila navdušenje večinoma mla- dih pevcev, ki so navzlic nočnemu delu, žrtvovali svoj prosti čas kulturnemu udejstvovanju.^1 V Borovnici so se udeležili spominske sveča- nosti lesni delavci 14. novembra, v prostorih pri Petrovčiču. Tudi tu sta predavala dr. Reisman o Masaryku in Eržen o socialni zaščiti pri nas ob primerjavi z drugimi demokratičnimi državami, predvsem s ČSR.'^^ jvja Jesenicah je bilo predavanje večkrat omenjenih predavateljev 21. novembra, ki je, po poročilu Delavske politike "izzvalo med jese- niškim delavstvom največjo pozornost in zadovolj- stvo". Že naslednjo nedeljo 28. novembra je sledilo predavanje na Javorniku v dvorani pri Koniču. Ta vzpodbudna predavanja so bila, kot je kasneje Delavska politika zapisala, prav dobrodošla, saj je delavsko gibanje v tem času na Jesenicah in Ja- vorniku "prebolevalo težko krizo". Zato so takšne prireditve potrebne, da delavstvo dvignejo iz malo- dušnosti in da "vlijejo novo vero v moč skup- nosti".^^ V istem, radovljiškem okraju, je bila to nedeljo slovesnost v Lescah, delavci in delavke so se zbrali v lepem številu v svojem lokalu pri Kat- rineku. Za delavstvo v Lescah je poročevalec za- pisal, "da vlada med njimi prava sodružnost in domačnost, ki delavstvo nerazdružno poveže, da je sposobno vztrajati in pripravljati pot do uspe- hov". Tako kot na Javorniku so tudi v Lescah pridobili nekaj novih naročnikov za delavski tisk, ki "ima v Lescah že lepo število prijateljev in pri- jateljic".34 V nedeljo 5. decembra so počastili spo- min prezidenta-državnika v Slovenski Bistrici. Če- tudi so v soboto tamkajšnji delavci veselo miklav- ževali in "nekateri potegnili prav do ranega jutra", so se dopoldne zbrali v hotelu Beograd delavci ne le iz Slovenske Bistrice, marveč tudi iz bližnjih in pa oddaljenejših vasi. Poleg predavanj dr. Reisma- na in Petejana, sta Kranjc in Blažič sodelavce vzpodbudno pozivala, da se zvesto oklenejo dela v Več o tem društvu Marjeta Keršič-Svetel, Češko-sloven- ski stiki med svetovnima vojnama. Zbirka zgodovinske- ga časopisa, 14. Ljubljana 1996. Primerjaj Delavska politika, XII, 10. novembra 1937, št. 90; ibidem, 17. novembra 1937, šl. 92. 11 Delavska politika, XII, 20. novembra 1937, šl. 93. II Delavska politika, XII, 20. novembra 1993, šl. 93. Delavska politika, XII, 4. decembra 1937, šl. 97. ^ Delavska politika, XII, 4. decembra 1937, šl. 97. strokovni in kulturni organizaciji in pa da agitirajo za razširitev Delavske politike. Dopoldansko slo- vesnost je popestril tamkajšnji delavski pevski zbor.25 V Ribinici na Pohorju so se spominu Masaryka oddolžili 19. decembra. Veliko udeležencev pro- slave se je v pretesni dvorani zbralo v gostilni Pur. Prišli so od blizu in daleč kamnoseki iz granitnih kamnolomov, Žagarji in lesni delavci, njihove žene in mladina. Slovesnost pa je organizirala tam- kajšnja podružnica strokovne organizacije Zveze stavbinskih delavcev Jugoslavije, ki jo vodi Anton Ambrož. Poleg tega, da je dr. Reisman delavcem predstavil življenje in delo Masaryka, je na primeru krivičnosti podjetnika do nezakonskih mater v bližnjem Josipdolu zagovarjal enakoprav- nost z zakonskimi materami in pojasnjeval njihove pravice v okviru zakona o zaščiti delavcev. V. Er- žen pa je razlagal razmerje delavcev do strokovne organizacije in do delavskega tiska. Kot poseben uspeh so zatem zabeležili 51 novih naročnikov De- lavske politike.36 V Kočevju, kjer je že usihajočo dejavnost privržencev socialističnega gibanja znova prebudila Vzajemnost in strokovna organizacija-podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije, so imeli slovesnost 12. decembra. Pisec je zabeležil, da društvo Vzajem- nost, katerega člani so bili predvsem mlajši delavci, zadnje čase "krepko deluje", prav tako je čutiti trdnost organizacije rudarjev, ki jih vodi sodrug Hoegler. Omenjena predavatelja sta tudi v Ko- čevju vzbudila potrebo po samoizobraževanju, kar se je pokazalo tudi s tem, da se je večje število de- lavcev in zlasti delavk naročilo na delavski tisk.^^ Dne 2. januarju 1938 so se spominjali češkega državnika v Sv. Lovrencu na Pohorju in 9. janu- arja v Senovem pri Reihenburgu. V Sv. Lovrencu je bilo delavstvo dokaj organizirano in privrženo socialističnemu gibanju. 31. oktobra je bil usta- novni občni zbor podružnice Zveze stavbinskih delavcev Jugoslavije,^^ 7. novembra pa je bilo v dvorani gostilne "Pri Jelenu" zborovanje kovinar- jev, ki so bili organizirani v vsedržavnem Savezu metalnih radnika Jugoslavije in so zaposleni pri tvrdki Kieffer. Na zborovanju so se veselili uspeha zaradi uspešno sklenjene kolektivne pogodbe, pri čemer so tudi ugotavljali, da so delavci v veliki meri naročniki socialističnega tiska, medtem ko je v katoliški Zvezi združenih delavcev zelo malo or- ganiziranih tamkajšnjih delavcev.^^ Tudi proslava o Masaryku je glede na vsebino predavateljev dr. 35 Delavska politika, XII, 11. decembra 1937, št. 99. 36 Delavska politika, XII, 15. decembra 1937, št. 100; ibi- dem, 22. decembra 1937, št. 102. 37 Delavska politika, XII, 18. decembra 1937, št. 100. 3° Delavska politika, XII, 6. novembra 1937, št. 89. 39 Delavska politika, XII, 13. novembra 1937, šl. 91. 115 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Reismana in Eržena, izzvenela v duhu delavske solidarnosti. Za tamkajšnje delavstvo je tudi zna- čilno, da je Delavska politika med njimi kar dobro razširjena. Omenimo naj še, da je bil zatem v nedeljo 9. januarja ustanovni občni zbor Vzajem- nosti, kjer se je sestanka udeležil tudi Anton Tanc iz Maribora in razlagal pomen kulturno-prosvet- nega dela za delavstvo. V izvoljenem odboru je bilo tudi več "starih borcev za delavske pravice", najbolj pa se je odbor navduševal za ustanovitev pevskega in dramatskega odseka in prirejanje pre- davanj.^" Bržkone ne bo odveč če še zapišemo, da je bil redni občni zbor matičnega kulturno-prosventega društva Vzajemnost 16. januarja 1938 v Ljubljani, na njem so ugotavljali, da so se ga udeležili dele- gati iz 25 društev, sicer pa je vključenih v kulturno zvezo Vzajemnost 36 društev tja od "Črne na Koroškem pa do doli do Notranjske".^^ Ugotav- ljamo, da so v glavnem krajevna društva Vzajem- nost prirejala svečanosti o Masaryku, ki so se zvrstile skoraj do poletja leta 1938. Vzajemnost v Hrastniku je priredila za delav- ske žene predavanje dr. Reismana v nedeljo 6. februarja, predavatelj je orisal poglede T. G. Masa- ryka na žensko vprašanje in na delovanje Masary- kove žene v javnem življenju, predavatelj Eržen je razlagal "naše predpise o pravni zaščiti žene v Jugoslaviji." Adolf Jelen je ženam govoril o materi- vzgojiteljici. Poročevalec je zapisal, da se je tega predavanja udeležilo "impozantno število delav- skih žen in steklarjev", pri čemer se je pokazalo tudi požrtvovalno delo njihovega sodruga Beutla. Prireditvi je "dvignil razpoloženje" nastop delav- skega pevskega zbora.^^ V Senovem pri Reihenburgu in v Sevnici ob Savi je bilo predavanje 13. februarja. V Senovem je delalo zaradi razširitve Trboveljske premogokopne družbe kar 300 rudarjev. Na nedeljski prireditvi so se zbrali, po besedah poročevalca, v velikem šte- vilu s svojimi družinami v Delavskem domu, "da so bili prostori kar pretesni". Na začetku je ru- darska godba pod vodstvom Ferda Karata zaigrala češkoslovaško himno in delavsko himno-lnterna- cionalo. Poročevalec je zapisal, da je ljudstvo v tej dolini na predavanju dr. Reismana prvič nekoliko več slišalo o življenju, delu in boju Masaryka za uveljavljanje socialne pravičnosti in demokracije, sprva še pod Avstrijo in zatem v novi državi Češkoslovaški republiki. Sledil je t. i. "socialni te- čaj", ki ga je vodil Eržen, najprej je govoril o socialiü zaščiti delavstva pri nas, zatem pa je v razgovoru s prizadetimi delavci pojasnjeval njiho- ve pravice in jim dajal napotke za njihovo uve- ljavljanje.^^ V Sevnici se je prireditev razvila "po svoji udeležbi in poteku v pravo ljudsko mani- festacijo",'^* bila je v kinodvorani Sokolskega doma, organizirala jo je podružnica Splošne delavske zveze. To je bila mlada organizacija, saj še pred dvema letoma v Sevnici ni bilo socialistično orga- niziranega delavstva, prve pobude je dal s svojo ženo in s svojimi pristaši Ivan Škerl. Poleg delav- stva je bilo navzočih tudi nekaj ljudi iz meščan- skega sloja. Pred predavanjem dr. Reismana o nam že znani temi, je po uvodni besedi Juteršnik prebral še pismo češkoslovaškega konzula v Ljubljani ing. Minovskega, ki se je opravičil zaradi odsotnosti. Oba predavatelja, tako dr. Reisman kot Eržen, sta pritegnila poslušalce in prepričevala delavce o pomembnosti strokovnega organiziranja, iz;obraževanja in kulturnega udejstvovanja v okvi- ru socialističnih organizacij. Ne le v Senovem tudi v Sevnici je Delavska politika dobila" lepo število novih naročnikov".*^ Dalj časa nezadovoljni rudarji v državnem rud- niku Velenje, kjer je vodstvo slabo izvajalo de- lavsko zaščitno zakonodajo, so se v polnem številu udeležili spominske svečanosti. To je organizirala 20. februarja tamkajšnja podružnica Zveze rudar- jev s predsednikom Polancem. Poleg poklonitvi spominu Masaryka naj bi se rudarji tudi podrob- neje seznanili s svojimi pravicami. Dogajalo se je namreč, da je generalna direkcija državnih rud- nikov v Sarajevu njihove pravice kršila, tako da so velenjski rudarji morali poseči po tožbi. Na pro- slavi so v napolnjeni dvorani hotela Rak v Velenju sprva poslušali Reismana o Masarykovih pogledih na reševanje socialnega vprašanja in njegovi pod- pori stavkajočim rudarjem v Kladnju leta 1900, Eržen pa jih je poučeval o delavskih pravicah v naši državi. Po slovesnosti se je prijavilo kar 25 novih naročnikov Delavske politike.*^ Potem ko je Delavska politika s sliko obeležila rojstni dan Masaryka (7. marec) je Vzajemnost v Litiji, ki jo je vodil Vuk, tega dne pripravila lepo proslavo. Po predavanjih Reismana in Eržena je na novo ustanovljeni tamburaški zbor zaključil tam- kajšnjo slovesnost. V obmejnem Marenbergu, zdaj- šnjih Radljah, so se zbrali delavci na proslavi tudi iz okoliških občin tako iz Mute, Vuhreda, "s hribov iz zapuščenih grap in celo iz Sv. Antona na Po- horju". Poročevalec te proslave je tudi zapisal, da je bilo med zbranimi delavci "nenavadno veliko število analfabetov, mladih in starih trpinov s hribov, ki se niso nikdar učili pisati in ne brati". *0 Delavska politika, XII, 8. januarja 1937, št. 3. (napoved); ibidem 12. januarja 1937, št. 4. 41 Delavska poUtika, XII, 19. januarja 1937, št. 6. *2 Delavska politika, XII, 26. januarja 1938, št. 8 (napoved); ibidem 12. februarja 1938, št. 13. *3 Delavska poUtika, XII, 16. februarja 1938, št. 14. 4* Ibidem. 45 Delavska politika, XII, 19. februarja 1937, št. 15. 4° Delavska poUtika, XIII, 23. februarja 1938, št. 16. 116 2 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Vse to naj bi po mnenju pisca prispevalo k veliki nevednosti, ki da je največja sovražnica delavstva. Zato je toliko bolj potreben v teh obmejnih krajih splošen pouk o delavski socialni zakonodaji. Pre- davanje je organiziral "zavedni privrženec" socia- lističnega gibanja kamnosek Gradišnik iz Vuhreda. Po predavanju Reismana in Adolfa Jelena so se delavci glede na to, da imajo zelo nizke mezde, odločili, da bodo zahtevali "po vseh gostilnah, ka- mor zahajajo" naročitev Delavske politike, toda navzlic temu se je nekaj delavcev pridružilo novim naročnikom.^7 Dne 3. aprila je potekalo predavanje v Selnici ob Dravi, ker tam ni bilo niti strokovne organi- zacije niti kulturnega društva, so bili pobudniki domači privrženci socialističnega gibanja, ki so tudi z letaki pozivali delavce na udeležbo. Prireditev je bila v gostilniških prostorih pri Doplerju. Navzoči so bili tudi delavci iz tovarne dušika, lesni delavci, zidarji in tekstilci iz Ruš in viničarji, prišli so delavci celo iz Fale in Bistrice pri Limbošu. Reis- manov oris osebnosti in delovanja nekdanjega češ- koslovaškega prezidenta je, kot poroča pisec, na- vdušil udeležence, spoznali so, da brez strokov- nega organiziranja in delavskega tiska ne bo moč uspeti. Zavedali so se, da je potrebna prav tu na obmejnem območju trdna solidarnost. Eržen jim je razložil uredbo o minimalnih mezdah, ki je izšla 12. februarja 1937 in ki je omejevala svobodno re- ševanje delavskih vprašanj ter poleg drugih uredb težila h korporativnemu urejanju mezdnih vpra- šanj, nadalje zakon o starostnem zavarovanju in še neketere predpise socialne zakonodaje. Vse to je vplivalo na delavstvo, da je sklenilo, da bo čimprej ustanovilo društvo Vzajemnost.^^ Sodeč po Delavski politiki je bil med zadnjimi "Masarykovimi proslavami" shod v Razvanju 22. maja v gostilni Pukel. O velikem zanimanju je go- vorilo med drugim to, da so bili med udeleženci tudi tisti delavci, ki so "vso noč bili pri reševalnih delih v poplavljenih Rušah". Kot ponavadi sta predavala Reisman in Eržen, ki sta uspešno tudi pridobila nekaj novih naročnikov za Delavsko po- litiko,49 ta je s koncem aprila 1938, pričela izhajati trikrat tedensko. Zadnje predavanje o Masaryku je bilo še na Fali in sicer 29. maja, kjer sta delavcem predavala Eržen in Petejan. Med drugim sta poudarjala tudi pomen rasti svobodnih strokovnih organizacij med slovenskim delavstvom in potrebo po razširjenem delavskem tisku. Udeleženci so nato zbrali v tis- kovni sklad okrog 88 Din.^^ Velja omeniti, da so poleg Masarykovih proslav 47 Delavska politika, XIII, 2. aprila 1938, št. 27 4« Delavska politika, XIII, 9. aprila 1938, št. 29. 49 Delavska politika, XIII, 24. maja 1938, št. 45. 50 Delavska politika, XIII, 2. junija 1938, št. 49. v tem času vzporedno v nekaterih krajih prav živahno potekala še predavanja o socialni zaščiti delavstva, ponavadi sta predavala dr. A. Reisman in Viktor Eržen. Po priključitvi Avstrije k nacistični Nemčiji pa so bila tu in tam predavanja še o ob- rambnen zakonu, ki ga je sprejela Češkoslovaška republika.51 Dr. Reismanu, ki je v opisanem času vztrajno obiskoval organizacije in predaval delavstvu o liku pokojnega T. G. Masaryka, se je maja 1938 s pis- mom zahvalil konzul ČSR v Ljubljani inž. Minov- sky. Obenem mu je posredoval prek učitelja Drlyja 50 izvodov objavljenega govora dr. E. Beneša ob krsti Masaryka v obliki brošur, s prošnjo naj jih razdeli organizacijam in zaslužnejšim akterjem so- cialističnega gibanja, ki so pripravili spominske svečanosti.52 Vsekakor so t. i. "Masarykove proslave" zelo razživele socialistične organizacije tako strokovne pod okriljem Strokovne komisije za Slovenijo kot društva pod okriljem kulturno-prosvetne matice Vzajemnost. Pripravljale pa so posredno tudi svoje privržence za prihodnjo organizirano strankino de- lo, saj je 23. oktobra 1938 v Celju v Unionski dvo- rani potekala 111. konferenca poverjenikov Delav- ske poli tike.53 Vodstvo socialističnega gibanja tako v Sloveniji kot v Jugosloviji namreč še vedno ni opustilo misli na obnovitev njihove stranke, ki naj bi jo legalno prinesla obljubljena demokratizacija političnega življenja. S tem upanjem je navzlic te- mu, da je režim decembra 1940 razpustil Stro- kovno komisijo (Ursove sindikate) živelo, usmer- jalo in bodrilo svoje privržence še tik pred april- skim zlomom 1941, torej v času vlade generala Dušana Simoviča. Sicer pa ugotavljamo, da so največ proslav pri- redila krajevna društva Vzajemnost, ponekod tudi z bogatim glasbenim vzporedom, sledijo podruž- nice strokovnih organizacij in zanimivo je, da so bili pobudniki proslav ponekod tudi posamezni akterji socialističnega gibanja, predvsem tam, kjer ni bilo socialističnih organizacij. Omenjene pro- slave so razgibale delavstvo, ga seznanjale z de- lavskim gibanjem v ČSR in z obstoječo delavsko socialno zakonodajo v Jugoslaviji, ki pa se je čestokrat v praksi grobo kršila. Zato so takšni "so- cialni tečaji", ki so največkrat sledili spominski svečanosti v veliki meri pripomogli, da so se de- lavci in delavke na konkretnih perečih vprašanjih poučili in dobili zavest, da je moč s trdno orga- niziranostjo marsikaj doseči. Širše gledano so proslave bolj ali manj seznanjale delavstvo "z Ma- sarykovo dediščino", vlivale pogum in samozavest ob spoznavanju velikega državnika in vzorruka 51 Delavska politika, XIII, 2. junija 1938, št. 49. 52 Delavska politika, XIII, 24. maja 1938, št. 45. 53 Delavska politika, XIII, 25, oktobra 1938, št. 108. 117 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 demokracije in ga s tem približale delavstvu. Pri- pomogle so, da so privrženci socialne demokracije (socialistov), v kriznem času, v mesecih pred za- četkom druge svetovne vojne (priključitev Avstrije k Nemčiji, münchenska kriza, razpad ČSR) spo- znali pravo vrednoto boja za demokracijo in globlji pomen narodnobrambega gibanja, četudi je to tedaj potekalo bolj ali manj pod okriljem posa- meznih idejnopolitičnih taborov oziroma strankar- skih struktur. ZUSAMMENFASSUNG Die Vertiefung der tschechoslowakisch-slo- wenischen Beziehungen und die Belebung der sozialistischen Bewegung Im Rahmen der "Masaryk-Kundgebungen" in den Jahren 1937 und 1938 Im Rahmen der vertieften Freudschafts- beziehungen in der zweiten Hälfte der dreißiger Jahre des 20. Jahrhunderts in der Zeit der so- genannten sozialistischen Bewegung in Slowenien und der tschechoslowakischen Sozialdemokratie spielten die sogenannten "Masaryk-Kundgebungen" eine bedeutende Rolle. Nach dem Tod von T. G. Masaryk im September 1937 fand nämlich eine Reihe von Gedenkkundgebungen statt, deren Initiatoren entweder die Ortsvereine Vzajemnost, eine fachlich-gewerkschaftliche Organisation, oder einzelne Akteure der sozialistischen Bewegung waren. Zur gleichen Zeit wurden mancherorts auch sogenannte "soziale Kurse" veranstaltet. In einer Übersichtsdarstellung sind Daten und Orte der Kundgebungen, die vom September 1937 bis zum späten Frühjahr 1938 stattfanden, angeführt. Zu den Gedenkfeiern leisteten jedesmal auch Dr. Avgust Reisman mit einer Rede sowie Chöre und Solisten einen Beitrag, während meistens Viktor Eržen, Redakteur der Delavska politika, den Anwesenden die Arbeiterschutzgesetzgebung in Jugoslawien darlegte. Die Referenten setzten sich in ihren Reden für eine Erweiterung des Abonnentennetzes der Delavska politika ein, wobei sie mancherorts guten Erfolg hatten. Während man die Arbeiterschaft in den Kundgebungen mit Leben und Werk des großen Staatsmanns der tschechoslowakischen Republik bekanntmachte und dadurch "Masaryks Erbe" beseelte, wurde der demokratische Geist gestärkt und das Bewußtsein von der Notwenigkeit einer nationalen Schutzbewegung wachgerufen, vor allem nach dem Anschluß Österreichs im März 1938 und nach der Sudetenkrise im Herbst 1939. 118