\
j vojneTondei	p VT Al P A\iT^ ^ '"TP vojnetonpei I
^ BUT »lovenski dnevnik	Jh* J&. Jm* ^m*. J^i J&* v	J^s/ -JL. Slovene Daily j§Ir" BUY I
mM	EQUALITY	° mM
JHrnmSm Oglasi v tem listu	Best Advertising
j J«^— »o uspešni	NEODVISEN DNEVNIK za SLOVENSKE delavce v ameriki	j Medium jp^
Volume xxvi.—leto xxvi.	Cleveland, ohio, Wednesday (sreda), december 29,1943	številka (number) 303
Kdo je Tito1" Pomemben uredniški članek v listu %w York Post99
Vplivni list "New York Post" * objavil v ponedeljek 27. de-(^nbra naslednji uredniški čla-
aek:	?
I Mnogo ljudi, ki niso nikdar1 \ ""teli navade, da bi se udajali . ®rezmiselnim iluzijam, prihaja- (jj do zaključka, prav k a k o r; ^ ^uis Adamič, da bi maršal Ti- ^ izšel iz te vojne kot eden; ^ "ajvažnejših evropskih voditeljev.	*
Njegovemu glavnemu stanu,	^
" se nahaja nekje v jugoslo-	c
a^skih gorah, sta že prideljeni	c
'°jaški misiji Velike Britanije	t 111 Zedinjenih držav. Na poti tja !e nahaja tudi ruska vojaška
Hisija.	r
Tito je v Jugoslaviji vposta- £ vlado, ki poseda vse lastno- s suverenosti, in kakor se po-'°ča, je sporočil kralju Petru in j "fegovi zamejni vladi, da osta- % ,3ejo zunaj, dokler jih ljudstvo c 5e pokliče nazaj.	s
, Mnogo ljudi, ki so se v pro- c ;'°sti udajali političnim iluzi- j je vsled tega razjarjenih, t Vzarjajo, da je vlada kralja j\ etra še vedno priznana kot le-1P Tinina vlada Jugoslavije od r sfrani Britanije, Amerike in! £ foigih vlad Združenih narodov.] Ogorčeno izjavljajo, da je Ti- ^ komunist, in hočejo vedeti, ^ ^o je ta Tito, ki je nenadoma r pstal tako velik.	r
I t
1 ljudstvo je našlo odgovor r
.	r
Odgovor je čisto preprost. Ti- -
to je nekdo, čigar pravo ime je £ J°sip Brozovič, in živ krst bi t IjWs ne vedel zanj, ako bi ne T Wa ogromna večina ljudstva v j ugoslaviji, ne glede na versko j p politično prepričanje, prijavljena nuditi mu svojo na-: dušeno in udano podporo, in j Jo bi ne bila rastoča armada, pi danes šteje 250,000 bojevni- ( H pri volji slediti mu skozi ] ^speratno vrsto kampanj. ] j Na kratko povedano, Tito je ; ]fe&omenalen produkt dinamične ■ ;v°lje enega ljudstva za osvobo-ptev in prostost. Jugoslovanih ljudstvo je pred dvema le- ■ iskalo vodstva. Tito ga je dal. Stvar je v resnici či-enostavna. Naj tisti, ki sedaj izražajo °bžalovanje nad tem vodstvom, {^mislijo nazaj in se vprašajo, \ ^kšno vodstvo smo mi in An-Šleži nudili kot alternativo. Bi-je seveda vodstvo kralja Pe-in njegovih ministrov, ki so v razkošju živeli v Londonu, in ■ j^m pošiljali poročila o genera-^ Mihajloviču. Naloga gen. Mihajloviča je da s silo zatre "nevarna Mitična gibanja", in predvsem K da pripravi in ohrani svoje : sile za dan, ko bodo prišli za-
vezniki
in prinesli odrešitev. . To je bilo vodstvo, katero se k nudilo narodu, ki se ni bal ne ^uk ne smrti, niti uničenja svo-Sh domov in svojih prijateljev! In
kakšne koristi bi imelo jugoslovansko ljudstvo, ako bi Cedilo takemu vodstvu?
Ne dobilo bi ljudske vlade, ^rnveč nazaj bi zopet dobilo j državo balkansko monarhijo, feŽim istega kalibra kot ga je "bela Romunija pod kraljem ! Karlom in Grška pod kraljem JUrjem — to se pravi, monarhe, glede katerih morajo celo 11 jih prijatelji radi ali neradi ^iznati, da so bile v najbolj-®em slučaju diktature, v naj-j 8labšeta pa politično banditstvo.
Naši voditelji se znajo učiti J
Elementarna sila, ki je pro-	c
ducirala jugoslovanskega Tita	v
iin francoskega de Gaulla, se ne	r
da zanikati. To je sila, katero	]
I je prav tako nemogoče zatreti	r kot se ne da zatreti žive vode.
1	Pomoč, katero sedaj pošiljamo	r Titu, je razveseljivo znamenje,	j-da je priznanje tega fakta konč-	l no prodrlo tudi v Londonu in	c Washingtonu — kjer je naša	£ vlada še pred manj kot letom	r dni s toliko nežnostjo negovala	c ono drugo zgodovinsko kuriozi-	t teto, Otona Habsburga.	r
c
Nasi voditelji so se v teku e-nega leta mnogo naučili. Dogodki sami so jih prisilili, da so	i se morali zelo hitro učiti.	t
r
Nas veseli, da se učijo. Am-	^
pak zdi se nam, da je tempo še	j vedno prepočasno. V času, ko je
celo Franco gotov, da bo naša	|
stran zmagala in je torej začel	' delati liberalistični ropot in iz-
puščati republikanske jetnike,	' bi po našem mnenju tudi naši j voditelji morali nastopati, ka-
Ikor da so uverjeni, da bo de-	\
mokratična stran dobila zma-	I
go.	"	c
C
To bi ne pomenilo samo, da . bomo dajali pomoč Titu, tem- , več da bomo tudi brez odlaša- { nja pokazali vrata Badogliju in s dali polno priznanje Francoske- t mu osvobodilnemu odboru. Ravnati moramo v duhu prihajajoče demokratične zmage, kakor 1 so začeli ravnati celo sovražni- , ki demokracije. Gotovo ni nobe- . nega vzroka, zakaj naj bi oni ^ hitreje videli, kaj prihaja, ka- ^ kor mi sami.
(
BO VELIK KRES! ,
i
Enkrat te dni bo na "dumpu" A ob jezeru zažganih 20 vagonov s božičnih drevesc, za katere ni ' bilp kupcev, deloma, ker je bi- J la zaloga prevelika, deloma pa 1 vsleg tega, ker so prodajalci 1 kak teden dni pred božičem na- ^ vili cene in s tem mnogo kupcev 1 odpodili. Zahtevalo se je po pet | dolarjev ali celo več za dre- 1 vesca, ki se jih je prejšnja leta 1 dobilo za več kot polovico manj. ' Erie železnica ima na roki 12 vagonov neprodanih drevesc, -Nickel Plate železnica pa je vr- 1 gla sedem vagonov drevesc na ; prazno zemljišče pri E. 40 in : Woodland, odkoder se jih je na ■ , zahtevo ognjegasnih nadzorni-L kov spravilo na "dump" ob jezerskem obrežju. Mestni service direktor Samuel David je odre-„ dil, da se drevesca zažge, Čim se posuše, razen ako bi kdo med Ji tem dobil kako boljšo idejo. ,
x
Epidemija ošpic
Mestni zdravstveni komisar
2	dr. Harold J. Knapp poroča, da
a	t
je bilo včeraj javljenih 77 no-j vih slučajev ošpic (measles), in ' da je število s'tem narastlo na 530. Ta bolezen, katere žrtve so 11 povečini otroci, se pojavi v velikem obsegu vsako tretje leto, pravi dr. Knapp, in letos imamo 0 baš tako leto. Poročanih je tudi 50 novih primerov pljučnice, e kar je zvišalo skupno število te n bolezni na 178. Influenca je do-n segla 295 slučajev, z 21 slučaji, '* ki so bili j avl j eni včeraj, am-0 pak dr. Knapp sodi, da večina slučajev sploh ni javljena, kaj-j- ti v splošnem se "flu" v Cleve-j- landu letos pojavlja v mili 1 obliki.
Amenkanci imajo J tajna orožja v rabi proti sovražniku J
WASHINGTON, 28. dec. —' Mornariški tajnik Frank Knox' je danes izjavil, da so ameriška1 tajna orožja v rabi proti Nemcem in Japoncem. Govoreč o uspehih ordnančnega urada mornariškega departmenta, je Knox na časnikarski konferenci rekel:
"Na polju novih, oziroma taj- ' ni h orožij mornarica nikakor ni počivala. Zlasti Japonci so imeli priliko občutiti uspešnost J orožij, ki so zelo izboljšana,! akoravno navidezno nespreme- I njena. Toda Japonci kot Nem- a ci so občutili uničenje, ki jim je bilo zadano z njim nepoznanimi orožji, iii bodo to občutili tudi v bodoče."
Knox je rekel, da se je letos izvežbalo dvakrat toliko pilotov kot lani, in da ima danes mornarica petkrat toliko pilo-
ii
toy kot jiji je imela pred dvema; letoma. J --I
Balkanski sentiment J za kralje se ohladil j
I C
- !t
Ankara, Turčija. — Poroče- r
valeč "N. Y. Times," Joseph M. Levy, piše v svojem članku z;^ dne 19. decembra, da liberalno £ gibanje po vsej balkanski zemlji Evrope vznemirja vse one^ kralje in politikaše, ki upajo, ^ da bodo po vojni ponovno vzpo- ^ stavili svoje režime v svojih bi v- ^ ših deželah, kjer so vladali.
Člankar pravi, da se polemični potresni sunki v Evropi registrirajo in zaznavajo, kakor £ hitro se završe, in takih sunkov } je doživela Evropa že precej, ( odkar je Nemčija prisiljena, dai( vodi obrambno namesto napadalno vojno ali defenzivo.
Poročevalec zaznamuje pred- ( vsem sunek, ki je bil zaznamo- j van na Bolgarskem, kjer je de-!( sertiralo 16,000 vojakov redne'! bolgarske armade, ter vzelo s, seboj puške in večje zaloge mu-| nicije. Ti vojaki so postali ge-;J rilski bojevniki, ki so prizadeli ' Nemcem in lutkarski bolgarski' vladi mnogo preglavic. Pred ' kratkim je pet tisoč teh vojaških dezerterjev stopilo na stran jugoslovanskih čet maršala Tita.
Dobro informirani krogi v Ankari so pripravljeni staviti deset proti enemu, da ne bodeta nikdar več sedela na svojih tro-j nih balkanska kralja Grčije in I Jugoslavije. To prevladujoče mnenje pa ni zgolj posledica nedavnega osnovanja provizo-rične vlade v Jugoslaviji, ampak izvira še bolj iz vesti, ki prihajajo iz krajev, kateri so še pod nemško okupacijo v Grčiji in Jugoslaviji. Na podlagi teh vesti je kaj lahko soditi, da po tej vojni ne bo kronanih glavj na Balkanu.
Sicer se. legitimisti na Mad-J žarskem že ogrevajo za povra-tek Otona Habsburškega, toda vsa ljudstva južne, vzhodne in centralne Evrope so trdnega publičanskega mišljenja ter nasprotna kraljem. Imeti hočejo ljudsko vlado—vlado iz ljudstva, za ljudstvo, in taka Vlada upajo, da jim bo mogla prinesti boljše razmere ter dvignenje življenjskega standarda za delavce in kmete.
Iz vseh krajev Evrope razen iz Madžarske in Holandske, prihajajo podtalna poročila, ki kažejo mogočno željo ljudstev, da se otresejo nacijskega jar-1 ma, a obenem pa je ravnotako močna želja, da se izvedejo po
ITALIJANI BODO SPRE-! JETI V ARMADO
Naborne komisije v Cie-velandu so dobile naročilo iz Washingtona, da se poslej ialiko sprejema k vojakom italijanske podanike, ki so bili do sedaj klasificiram kot sovražili tujci. Korak je bil podvzet, ker se Italija sedaj priznava kot "sobojevnica" zaveznikov.
RUSI NiSOVEC DALEČ OD MESTA mmmk
V	petih dneh se dobili nazaj polovico ozemlja, ki so ga naciji zavzeli v teku šestih tednov
MOSKVA, 29. decembra. — Rusi so včeraj v naglo napredujoči ofenzivi na kijevski fronti prekoračili reko Teterev in zavzeli mesto Korostišev, ki leži 16 milj vzhodno od Žitomira.
"Istočasno nadaljujejo s prodiranjem proti Romuniji, od katere so oddaljeni. še samo 116 milj.
O velikih uspehih se poroča tudi s fronte v Beli Rusiji, kjer so ruske čete tekom včerajšnjega dneva pobili 1,500 Nemcev in zasedli več naseljenih krajev. Na enem sektorju se nahajajo-Rusi še- samo sedem railj od Vi-tebska.
Besen napad odbit
Globoko na jugu v dnjeper-skem kolenu je bilo v navalu ruskih sil v okolici Kirovograda ubitih v ostrem boju tisoč Nemcev. Nemci so vodili napad s pehoto in veliko silo tankov, ki se je razbila ob smrtonosnem ognju ruske artilerije.
Na kijevski fronti je sovjetska ofenziva, ki je v teku že šest dni, iztrgala Nemcem najmanj polovico ozemlja, katerega so naciji zasedli tekom šestih tednov svoje proti-ofenzi-ve, v kateri so doprinesli silne žrtve v življenjih in materijalu.
URADNICE KROŽKA ŠT. 2
PROG. SLOV.
Na letni seji krožka št. 2 Progresivnih Slovenk so bile izvoljene sledeče uradnice za prihodnje leto: Predsednica Cecelia "Subel j, podpredsednica Frances Gorshe, tajnica-blagaj-ničarka Mary Zakrajšek, 1038 A d d i s o n Rd., zapisnikarica Frances Gorshe, nadzornice: Josephine Skabar, Antoinette Turk in Catherine Bradač, zastopnica za Klub društev SND Agnes Žagar, za letno konferenco SND Cecelia Subelj. Seje fce vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v dvorani št. 1 Slov. nar. j doma, St. Clair Ave.
NAŠLO SE JE
V	okolici E. 67 St. se je našle umetne zobe za spodnjo čeljust Kdor jih je zgubil, jih dobi nazaj, če se zglasi na 1079 E. 6^
' St.
ZADUŠNICA
Jutri ob 8. uri zjutraj se b( v dbrkvi sv. Vida vršila zadušni ca za pokojnega Frank (Lindy! Merharja, v spomin 14. obletni ce njegove smrti. Prijatelji ii sorodniki so vabljeni, da si j opravila udeležijo.
, končani vojni socialne reforme - Nikjer ne marajo nazaj več te > ga, kar so imeli v pogledu vlad. ) pred vojno.
j Pismo iz Londona
Mr. Frank Race, ki vodi po- J znano mlekarno pod imenom; Mayflower Dairy, na E. 158 St., t je pred kratkim prejel sledeče pismo od svojega nečaka Danila Race, ki je doživel mnogo britkosti, predno se mu je posrečilo pobegniti iz Berlina, kamor je bil poslan na prisilno delo, v London. Njegov pismo j ki je bilo pisano 12. oktobra j t. L, se glasi: ! Dragi stric:
Zvedel sem slučajno tukaj v j Londonu od enega jugoslovan-! skih mornarjev za Vaš naslov, pa sem odločil, da Vam takoj n pišem.	z
Torej, naprej, da se Vam predstavim: Jaz sem Danilo £ Race, sin edinec, Vašega brata P Josipa iz Trsta. Nisem imel prilike, da Vas vidim, ker mislim, jj da ste v Ameriko šli še prej ko n sem se jaz rodil, t. j. 1913 leta, rj glede Vas pa sem samo čul go- v voriti in vse, kar sem vedel, je ^ bilo to, da imam "strica" v Ameriki.
s<
Mati mi je umrla, ko sem ^ imel 6 let, a v Trstu sem ostal jj vse do mojega 16. leta, ker pa z. pri Italijanih ni bilo življenja, g( sem odločil, da se preselim v Jugoslavijo ,kjer sem tudi ostal vse do letos, živel sem v Zagre- • bu in v Beogradu.	lc
V Zagrebu sem bil pri sestri j-, moje pokojne matere in tam sem se izučil v fini mehaniki, a p pozneje sem specijaliziral v iz- v delavi manometrov in sličnih malih aparatov. V tem mestu fl sem ostal skoro 10 let in tam g sem tudi bil kot poslovodja v eni tovarni "vodomero," pozneje pa sem šel v Beograd. Tam b sem začel delati samostojno; h imel sem malo tovarno za izde- d lavo vodomerov.	b
Delo mi je šlo dobro, strojev sem imel še precej, in vse je do- s bro izgledalo, ko je izbruhnila vojna. Nemci so prišli v Beo- t grad in kaj se je pri tej priliki t pri nas dogajalo, to Vam je si- f gurno znano iz časopisov. No, ^ hvala Bogu, da sem ostal živ. I Nemci so mojo delavnico in stroje takoj pobrali, a pozneje tudi mene, kakor tisoče drugih poslali na prisilno delo v Nemčijo, in namreč prav v Berlin. s Na mojo srečo sem v Berlinu ^ ostal vsega 5 mesecev, prilike so tam bile kritične, a vendar J se mi je posrečilo zbežati iz te-j
■	ga pekla.	z
Iz Berlina sem zbežal v Pariz,
■	a iz Pariza v Španijo, iz Španije " na Portugalsko. Na Portugal-1 skem so mi Angleži pomagali, " da sem prišel v London. To se-! veda ni bilo tako lahko, ali glav-1 no je, da sem ostal živ.
' Sedaj se nahajam tukaj v 1 " Londonu že mesec dni in mi- 1 " slim, da bom dobil eno delo v 1 neki industriji za aeroplane. 1 ~ To je v kratkem nekaj o me- 1 ni, tako da me malo bolje poznate. Zelo rad bi vedel kaj o '
11
Vas, pa upam, da bom dobil kakšno sporočilo od Vas.
O naši rodbini mi ni prav nič znano, odkar se je vojna začela. Največ me briga za strica Ludvika, ki je bil v Kranju, sedaj; ^ pa so tam Nemci, in kakor sem čul, so tudi tam ti fašisti terorizirali na čisto srednjeveški način.
o Dvakrat sem poskušal zve-. deti za strica Ludvika potom . Rdečega križa, ali vse zaman. . Kaj se pa v Rodiku godi, in dol pri nas, pa je sedaj tukaj nemogoče zvedeti.
Na žalost ne vem, če ste Vi _ starejši ali pa mlajši od mojega® e. očeta. No, vseeno upam, da ste e- še vedno "junak" in zdravi, in le Vam od srca želim, da tako še dolgo ostanete. Pisal bi Vam še
Amenkanci potopili 112 japonskih ladij
l-	-
° Med ladjami, ki so jih potopile a ameriške podmornice, je tudi
J japonska križarka
i-
v, Gen. Douglas MacArthur poroča, da so ameriški 'j marini, podprti s'tanki, po hudih bojih na Novi Gvineji ^ zavzeli linijo, ki je samo miljo in pol oddaljena od strate-0 gičnega rtiča Gloucester, kjer imajo Japonci važno zrako-
o nlnvispp
Na drugih prostranih sektor-*-h pacifične fronte, so bomb-1 ki glasom naznanila morna- > škega departmenta, zopet;: Drizorili napad na Marshall o- j •čje, medtem ko so ameriške )dmornice prodrle globoko v )vražne vode in so pogreznile l nadaljnih japonskih ladij, ki; h Japonci krvavo potrebujejo j i zalaganje svojih posadk, ki | ) raztresene širom Pacifika. >
37 letal zbitih V najnovejši zračni bitki v ižnozapadnem Pacifiku je bi-sestreljenih 37 japonskih leti v bližini Arawe na Novi Bri-miji, medtem ko je ameriška: 2hota vrgla nazaj sovražniko-3 protinapade.	I
;ONVOJI BODO POSLEJ OLJ VARNI
Iz Stockholma se poroča, da
0	izguba bojne ladje "Scharn-orst" najbrže prisilila Nemce, a bodo morali nehati rabiti ojne ladje v napadih na onvoje na poti proti Murman-ku. Priznanje Berlina, da je Scharnhorst" sam bil smrtni oj, se tolmači kot dokaz, da je ila sestrska bojna ladja "Tir-itz" močno poškodovana v ka-
1	prejšnji akciji, morda v na-| adu iz zraka.
Demokratski sporazum
Demokratski councilmani so s snoči na posebnem sestanku, i ga je sklical vodja stranke :ay T; Miller zedinili, da bodo lasovali, da Michael Lucak iz 8. varde postane predsednik bornice, državni poslanec John \ De Righter pa se izvoli za lestnega klerka.
Kultura
PEVSKI ZBOR SLOVAN V petek ob 6. uri zvečer se 'rši vaja pevskega zbora Slo-ran v Slov. društvenem domu la Recher Ave. Pevci so proše-li, da so točno na mestu. V blagajno Slovana sta darovala ^rank Podboršek $5.00 in John falen $1.00, za kar se jima od-)or iskreno zahvaljuje.
NE BO SEJE
Podružnica št. 39 SANS za 3t. clairsko okolico ne bo imela redne seje ta mesec, pač pa se bo prihodnja seja, ki bo obenem letna seja, vršila dne 28. januarja 1944 v navadnih prostorih, članstvo in zastopniki so pro-šeni, da to upoštevajo.
marsikaj, ali sedaj je vojna, ir so se prilike tudi kar se tiče pošte zelo spremenile.
želim Vam in celi Vaši družini vse najboljše in pa prav lepe vse pozdravljam, posebno p£ Vas. Vaš udani nečak Danilo.
1 Raphael Street, S. W. 7 London.
Ameriška zračna sila je na-laljevala z bombardi r a n j e m Marshall otokov v srednjem Pacifiku že devetnajsti dan. V iedeljo so ameriški bombniki "azbijali zrakoplovsko bazo in uko pri Wotje otočju, kjer je ailo vrženih 50 ton bomb.
Med potopljenimi japonskimi adjami je bil' en japonski ruši-ec, dva velika tankerja (ladje za prevažanje olja), dva transportna parnika, in sedem tovor-lih ladij. Izza napada na Pearl Harbor so ameriški submarini rorpedirali 536 japonskih ladij, 3d katerih se je najmanj 386 aogreznilo.
Naši
fantje-vojaki ★ ★
, Pfc. Tony Delost, sin Mrs. Delost, 19418 Arrowhead Ave., je prišel domov na dopust iz za-padnih indijskih otokov. Na svoje službeno mesto se vrne 5. januarja.
ROJAK V NEZGODI
Snoči med 9. in 10. uro se je rojaku John Kramarju, ki vodi vinarno na St. Clair Ave. in e: 53 St.. pripetila nesreča na St. Clair Ave. in e. 63 St. Mr. Kramer se je že par dni počutil bolj slabega zdravja, in snoči se je podal v Kominovo lekarno po zdravilo. Ko se je vračal proti domu, ga je prijela omotica in je prišel s svojim avtom v koli zi j o s poulično železnico. K sreči ni dobil večjih poškodb ne on ne avto. Odpeljan je bil v Mt. Sinai bolnišnico, toda kot se poroča, je izven nevarnosti, in se najbrže že danes vrne na svoj dom.
PISMO IZ DOMOVINE
Potom Rdečega križa je Mrs. Jennie Šile, stanujoča na 19703 i Kildeer Ave., prejela iz stare ! domovine pismo, ki je bilo po-; slano iz Jurjevice pri Ribnici i preteklega avgusta. Domači pi-jšejo, da so vsi živi in zdravi, j Pozdrave pošiljajo tudi njeni i sestri Mrs. Mary Ivane, 1099 e. i 68 St., in bratu Joe šilcu, ki ži-: vi v Ontario, Canada, in je ravno te dni na obisku v Cleve-
i landu. j -
POGREB
j Pogreb pokojnega Thomas : Vršaja se bo vršil v četrtek ob 10. uri zjutraj iz Grdinovega i pogrebnega zavoda v cerkev sv. ,' Vida in nato na Calvary pokopališče.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published bj THK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ANI) PUBLISHING CO 6331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-15 Iuued Every Day Except Sundays and Holiday! SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out ol Town:	,
(Po raznačalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
for One Year — (Za celo leto)________________________»6.5u |
for Half Year — (Za pol leta)_____________________________________ 3 n
for i MontbJ — (Za S meiece) ______________________________________________ 2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pofttl v Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)__________________________»7.50
for Hall Year — (Za pol leta)____________________________ <
Por I Month« — (Za 3 mesece)___________________________2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Conn trle«: (Za Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države):
Fo> One Year — (Za celo leto)_______________S8 0<
Por Half Year — (Za pol leta) _________________________________________________..._______4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland Ohio, under the Act o t Congress of March 3rd, 1879.
Izčrpek iz govora Louis Adamiča v
Carnegie dvorani
_
Louis Adamič, predsednik Združenega odbora juž-no-slovanskih Amerikancev, je imel dne 22. decembra t. 1. govor v znani Carnegie dvorani v New Yorku ob. priliki obletnice sodne obravnave zaradi požiga Reich-staga. Kot znano je bil eden glavnih obtožencev na tej obravnavi Bolgar Dimitrov, ki so ga dolžili naciji, da je podtaknil ogenj. — Adamič je razvil okrog osebnosti' Dimitrova zanimiv govor, ki se delno glasi:
"Vprašan sem bil, da danes tu govoiim zato, ker delujem in podpiram enega najsijajnejših razvojev te vojne, razvoj, ki je Dimitrovega kova—jugoslovanski partizanski odpor in revolucija pod vodstvom Tita.
"Ne vem, če sta se Dimitrov iz Bolgarije in Tito iz Jugoslavije kedaj srečala; najbrž sta se. Dimitrove vezi in interesi v Jugoslaviji so bili tesni, ker njegova žena, Ljuba Ivoševič, je Srbkinja. Vendar pa ni niti važno, če sta se sploh srečala; skupnega imata mnogo.
"Dimitrov je pri obravnavi v Leipzigu pokazal presenetljivo pogumnost in značajnost in. je takorekoč dosegel prvo zmago nad fašizhiom. Bi!a je to moralna zmaga osebnega poštenja—triumf človeškega značaja, poguma in principov—spričo teh svojstvenosti Dimitrova, je njegovo ime zaslovelo po svetu z brzino pomladne sapice, ki prinaša nade lepših dni.
"Tito in Dimitrov posedujeta iste svojstvenosti značaja in poguma, toda obenem ju odlikuje še diuga kvaliteta—odločnost in drznost naprej korakajočega človeškega progresa. Oba sta bila in sta nodtelja idej in principov za boljšo bodočnost.
"Pogum in srčnost, kot vemo, so posedovali tudi ple-menitniki, ki so bili obsojeni na giljotino. Pisatelji in zgodovinarji so pisali o njih nastopu pred obrazom smrti in so peli slavo njih plemeniti neustrašenosti. Kljub temu, mi ne bi preklicali njih usmrtitev". Zakaj ne? Zakaj gledamo z rafličnim občutjem na pogum in srčnost francoskih plemenitašev in z velikim občudovanjem na Dimitrove in Tite? Pogum za pogum, drznost za drznost— v bistvu se srčnost obojih ni razlikovala. Morala je biti torej tu neka druga primes, drug faktor, ki je delal razliko.
"Pl0menitaši so pripadali preteklosti, redu, ki je uiniral; njih pogum, značaj, naziranje in poštenje duha se je sukalo okrog jedra, ki se je bistveno že ločilo od glavnega toka življenja in človeške zgodovine.
"Dolga doba zgodovine nam kaže, kako se je v teku časa, včasih komaj vidno, završila sprememba, ki je določala število in tip takozvane elite. Zgodovinski tok se je polagoma, a gotovo usmerjal proti enakopravnosti—proti stremljenju, da se iz temeljne želje po enakopravnosti ustvari po vsem svetu nekaj, kar bo več, kot lepa in gola fraza.
"Za uresničenje tega je treba boja, pogumnega in značajnega boja mož, kot sta Dimitrov in Tito, ter drugi i njima slični posamezniki, ki pripadajo, kakor karakter v knjigi Lillian Hellmanove, tistemu nevzdržnemu in ; često nevidnemu toku socialnega razvoja, ki pušča za j seboj vse, ki se boji novih potov in se počuti bolje v stalnih vodah in privajeni okolici. Življenje samo pa se ve-, dno ravna po zakonu spremembe. In zato so posamez-; niki kot Tito in Dimitrov sila, ki posega s svojo pogum-nostjo in drznostjo v samo osrčje tega toka. in pritegne za seboj množice, vkljub pomislekom in nezaupnosti, ki jo moida posameznik čuti do samega sebe in do drugih. { V času krize se nekaj instinktivnega zgane v nas, da sle- j dirno Titom in Dimitrom—kakor je to izrazil napram meni oni dan neki človek, ki je dejal: 'Nič ne vem v resnici o tem človeku, Titu. Toda on je sijajen! On me ab- j solutno vsega prevzema!'
"Pogum mož, kot je Tito ali Dimitrov, je pogum mož, ki se ne boje bodočnosti in se ne brigajo za svojo osebno usodo. Njih principi so vznikli iz neomajne vere i v človekovo enakopravnost in njih značaj je skovan iz človeškega dostojanstva, na katerega ne stavijo monopola, ker vidijo dostojanstvo človeka v slednjem člove-škem bitju—izvzemši oni človeški element, ki je v stanju ! razpada in korupcije.
"Dimitrova zmaga nad fašizmom se je završila pred desetimi leti v sodni dvorani v Leipzigu. Obtoženec se je obrnil proti svojim tožiteljem in jim je vrgel v obraz ob-dolžitev, ki je prisilila Nacije, da so Dimitrova oprostili in mu dovolili odhod v Rusijo. Dimitrov je s svojim odločnim aktom povzročil val protestov po vsem svetu in naciji so ostali s svojo justico vred osmešeni, medtem, ko je Dimitrova občudoval ves svet.
"Titova zmaga nad fašizmom je prišla v času, ko je bila Jugoslavija pocl nacijsko okupacijo. Vkljub okupaciji, iztrebljevanju prebivalstva, ter notranjih verskih in strankarskih bojih, katere je podžigala predvojna jugoslovanska režimska vlada z namenom, da si ohrani odprto pot za povratek in za zopetno vzpostavitev svoje nedemokratične predvojne oblasti, so Tito in njegovi partizani ter drugi nevojaški pristaši gibanja završili dvoje stvari hkrati. Zadržavali so 15 do 30 osiških divizij v Jugoslaviji in obenem so združili večino jugoslovanskega prebivalstva v Osvobodilni fronti. Položili so temelje bodoči demokratični povojni vladi ali oblasti dežele. Dr. Ivan Ribar je na čelu provizorične vlade Jugoslavije na terenu in on je poznan, kot demokrat, katerega podpirajo vse stranke, razen pripadnikov starega režima. Nova . vlada je vlada ljudstva, ki ima demokratičen program.
"Pričakujem, da bo po vojni osnovana južnoslovan-ska federacija, katera bo vključevala, z dovoljenjem bolgarskega ljudstva, tudi Bolgarijo. Obstaja možnost, da bomo videli še na Balkanu zvezo držav, po vzorcu Švice, Zdr. držav in Sovjetske unije.
"Tito in partizani—kakor George Dimitrov, kakor
i Rusi—imajo odprte oči. Brez strahu gledajo v bodočnost
in zvesti svojim velikim idejam in principom, se borijo z
vso močjo in s pogumom in drznostjo. Zavedajo se toka
zgodovine in zato je njih borba kombinacija, ki je polna
'človeške veličine." ;---,—.—---
I UREDNIKOVA POŠTA
i
Lokalni odbor št. 2 JPO,SS
<
i Cleveland, Ohio. — Te vrsti- j ce so predvsem namenjene na- c j šim lokalnim društvom. Še v no- , I vembru so bila razposlana va- ; bila ali pisma na posamezna , ' društva, ki zborujejo v st. clair-!. ■ ski okolici, s prošnjo, da bi sej društva na svojih letnih sejah!, spomnila naše nesrečne stare!
i
domovine in naših trpinov, i h
V omenjenem pismu sicer ni j • ! bilo ponovne razlage o pomenu ' ' [naše akcije, ki jo vrši Jugoslo-|i I vanski pomožni odbor — Slo- j: ! venska sekcija. Upam, da je ji • j vsakemu našemu rojaku in ro-ji - j jakinji do sedaj že znano delo-'; [ vanje te človekoljubne akcije. ( Vse, kar je pri tem potrebno, je: j to, da se naš, tu naseljeni na- j; ! red prebudi in zave velike po- j i j tr; be, v kateri sedaj živi naš j s . 1 nesrečni in na križ pribiti slo- r i venski narod v teptani in s kr- i c vjo nedolžnih žrtev obliti Slove-i i I niji.	| i
Bratje in sestre, ali se sme- 1 m o še nazivati "brate in se-1 r ! stre", če v tem času, ko mi pri- j lično živimo še v izobilju, po- i [ zabijamo na svoje nesrečne bra-!c tc in sestre tam onstran mor-: j ja? Če pozabljamo na svoje nesrečne brate v tej uri trpljenja. j potem pač velja tudi za nas ti- "
sti izrek, ki pravi: "bratstvo se'.
i
neha pri dolarju ..."
t
Ali bomo res ameriški Slo- j venci in Slovenke dopustili, da £ bi gornje besede kedaj veljale1 f nam? Upam, da se to ne bo nik- i: ,dar zgodilo, kajti to bi bil naj- I večji pečat sramote /4a nas vse. Gotovo so marsikateremu za- n vodnemu rojaku in rojakinji, ko 1 d jo na bolični dan sedel pri lepo, r j obloženi mizi, nehote ušle misli' o tja preko morja v njegovo roj- |t :>tno Vrtačo, ki je' danes mogoče k le še kup pepela. Misli so odhi- š tele k onim našim nesrečnim n I rojakom, ki na božični dan niso s j imeli niti skorjice kruha, s ka- p
5 terim bi si utešili glad. Gotovo g so na ta dan pohitele naše mi- r sli k našim nesrečnežem, ki se z skrivajo po gorah in gozdovih, kjer gladu jejo in prezebajo, med tem, ko se mi veselimo in d zabavamo pri topli peči s polni-
" i mi želodci.
e
! Brat, sestra — ali bosta v ta-jkih okoliščinah preslišala klic [naše nesrečne domovine — "Na |pomoč!" — Ali nam je resnično v ii i že okamenelo srce, da ne čuti- s u i mo več za svojega najbližnjega -1 rojaka — za brata in sestro, ki ® -jota danes begunca in preganja-ejnea na svoji lastni grudi. Če -1 nas je blagostanje, v katerem -' živimo v tej naši,svobodni novi domovini, res že tako zaslepilo, j e. potem se pač ne smemo več na- n -' zivati bratje in sestre. Potem
-	i moramo tudi pozabiti, da smo j" š' sinovi in hčere dobre slovenske
-	matere, ki je imela in ima še s
-	j danes vedno odprto srce in od- 11
-	j prte roke do siromaka ter bila 1 in je še danes vedno priprav-
-1 Ijena pomagati, kjer je bila nje- ^
-	na pomoč potrebna.	^
Danes pa je vrsta na nas — ameriških Slovencih — da se' k ; pokažemo, če smo res sinovi iri p ličerc te dobre slovenske mate-1 d re. Danes nam ta naša mati Slovenija kliče preko morja: j č "Na pomoč, moji zvesti sinovi ft in hčere!" Ta srce pretresujoč j J klic prihaja k nam preko mor- i F
-	ja, pošilja pa ga naša mati — | č< i; Slovenija. Ta grozni klic — na n 11 pomoč — se izvija iz njenega I
-	izmučenega in krvavečega srca.' d
-	Ali ga bomo preslišali?	jdi
Kot sem že omenil, razposla- di
■	na so bila pisma na posameAa 1 v. i društva v naši okolici. Nekate-
i, ra društva so se prav častno	ži
i odzvala, tako z darovi, kakor	tc
,tudi z novoizvoljenimi zastopni-	iti
■	ki. Je pa še vedno precejšnje	lij število društev, ki do sedaj Š2	ti niso poslala poročila o sklepu	n.
■	svojega društva. Na ta društva
I posebno apeliram, da to store ki
Veteran prve svetovne vojne je topničar druge vojne
trn-.«.:	.
Na levi strani slike je narednik David Cole, star 48 let, ki je najstarejši topničar v sedanjem evropskem gledališču vojne. Narednik je veteran prve svetovne vojne J ter poseduje pet zvezd, ki predstavljajo pet glavnih bitk, ki se jih je udeležil v prvi svetovni vojni. V civilu je voz-nik avto-taksija v Portland, Ore.
čimprej in da potem tudi še po- ] sebej opozorite svoje zastopni- ' ke, da se gotovo udeleže letne : seje Lokalnega odbora št. 2, JPO—SS, ki se bo vršila zad- i njo nedeljo v mesecu januarju (30. januarja 1944) ob dveh ' popoldne v spodnji dvorani Slo- i venskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Vsi zastopniki in zastopnice, ki boste brali te vrstice, pa si zapomnite datum glavne seje in se je tudi gotovo udeležite, kaj- : ti posebnih vabil se ne bo po- . šiljalo nikomur. Opomnil pa vas bom gotovo še parkrat pred se- : jo in to potom našega lokalnega časopisja, ki nam v ta na- 1 men dobrohotno daje svoje kolone na razpolago.
Naj za danes zadostuje. Želim vam vsem prav srečno novo leto 1944 z željo in upanjem, da nam bo leto 1944 prineslo ; zaželjeni mir in da nam bo mogoče nuditi pomoč naši nesrečni stari domovini, za katero zbiramo že zadnjih par let.
Na pomoč!
Frank A. Turek, tajnik.
Zabava na starega leta večer
Euclid, Ohio. — Kakor ste že videli v našem oglasu, bomo na starega leta zvečer sežgali za-dolžnico (Mortgage) Slovenskega društvenega doma v Euclid, Ohio.
Odkar smo si postavili ta dom, smo imeli že več priredb, I katere je ljudstvo posetilo v o- ; bilnem številu,- in tako pripomoglo do našega napredka.
Ampak za nas vse je pa ta i prireditev najbolj pomembna, ker to bo prva prireditev odkar stoji nova stavba v prostorih, na katerih ni nobenega dolga, (razun delnic).	i
Da pa ne bo kdo mislil, da si ' podpisani prisvoja kredit za to, s vam na tem mestu povem, da < NE. Delali in žrtvovali smo VSI.
Dobro vodstvo in pošteno delo, in zaupnost delničarjev je pripomoglo, da smo izplačali i dolg, za kar vam vsem hvala.
Posodili so nam denar slede- 1 i či: Slovenska dobrodelna zveza, s Mr. in Mrs. James I. Rotter, 1 John Robich, John Levak in t j Frank Derdich, kateri so od za- J) četka radi malo počakali za de- ■ \ nar, za kar hvala tudi vam. j
Želja sedanjega direktorija je, j i da se na, starega leta zvečer sni- J r i demo vsi, kateri smo delali za'č dom, da si podamo roke, in si; s voščimo srečno novo leto.
Vabimo tudi vse naše župane, \ županje in Miss Ljubljane, ka-jli teri so tudi veliko pomagali do- t mu. Klub Ljubljana je tudi ve- t liko delal, in je naša želja, da1 tudi ta prireditev ne bo brez z njega.	,b
Da pa ne pozabimo mladine,'p katera bo morala prevzeti delo, I
ko mi stari odidemo v večnost, (
j
vabimo tudi vas, da se z nami zabavate.
Igral nam bo Valentie Grill's J orkester. Vstopnina prosta.
Vabimo tudi direktorje slo- 1 venskih domov v Clevelandu, da ; se po svoji moči udeležite. i
Za lačne in žejne bo tudi dobro preskrbljeno.
Na programu bo nekaj govornikov, petje in drugih točk.
Da smo med tem časom po- 1 magali tudi naši novi domovini Ameriki, vam je dokaz, da smo ' kupili v tem času War bondov za $1,700.00, za katere smo pla- : čali $1,258.00. Pomagali smo tudi drugim ustanovam, kot so Red Cross, s par stotaki, in ' drugim z manjšo vsoto.
Koncem želimo srečno novo 1 leto vsem, z željo, da bi novo leto 1945 praznovali v družbi naših sinov, kateri se bojujejo za J boljšo bodočnost za nas vse!. ]
Za direktorij Slov. društ. do- J raa,
Andrew Ogrin, tajnik.
Kako preprečimo trohnobo lesa
V domačem vrtnarstvu potrebujemo za okna, deske, to- 1 ple grede, vodne naprave in za orodje mnogo lesa in ni nam ] vseeno, kako dolgo vzdrži ta ( les. V glavnem ima les 5 bo- j lezni:
1.	Suha ali bela trohnoba je bolezen, po kateri postane les bel in drobljiv. Nastopi tam, kjer se les, ki je bil na ta ali o- : ni način zmočen, ne more posu- 1 siti. :
2.	Mokra trohnoba nastopa s pri večji vlagi in stalni toploti, ' 'e nevarnejša in se silno naglo11 širi. Razjedeni les je rdečkasto- s rjave barve ali črn. Tudi zdrav 1 'es od bolnega okuži. Najdemo 1 ga v zemlji, kleti, pri topli gre- { di itd. t
3.	Zoglenitev lesa prav za i :a prav ni bolezen, marveč le l naravni pojav, ki ne pride za nas v poštev.
4.	Kisanje in vrenje soka v lesnih stanicah najdemo najče- s šče pri sveže posekanem lesu, 1 ki leži v vlažnem soparnem pro- r štoru brez svežega zraka. Tak j les tudi pozneje, ko se osuši, ni več trden in ne odporen.	t
5.	Zadušitev lesa. Zadušitev i nastopi, če ostane sveže posekani les poleti v lubju. V tem slu- r čaju pomodri. Če ga takoj po- I sušimo, mu to ne škoduje.
Najbolje se drži na prostem1 v v mrazu in dežju izpostavljen les v sledečem redu: hrast,11 brest, macesen, bor, smreka, bukev, vrbk in topol.
Na prostem, a proti dežju g zavarovani les: hrast, jelša,• d brest, macesen, bor, smreka, to- i pol in breza.	j «
Od lesa, ki ga rabimo za v u
zemljo in mora vzdržati nad 10 let, je na prvem mestu macesen, dalje hrast, bor, smreka in jelka.
Do 8 let vzdrži: brest, breza in bukev. Do 5 let pa vzdrže: kostanj, lipa in topol.
Če pa vse te lesove impregm-ramo, nekako konzerviramo z rftznimi kemičnimi preparati, ki imajo lastnost preprečiti _ je in trohnenje, se les ohrani se več kot še enkrat tako dolg0' Tudi tu poznamo več metod, a seznaniti vas hočemo le z naJ" boljšimi in najcenejšimi.
1.	Les lahko popolnoma posušimo pri veliki vročini in tako konzerviramo. Tak les pa je u' porabljiv le za suhe prostore.
2.	S firnežem' prevlečen suh les se zelo dobro obdrži, če n v zemlji. Les pa, ki je v zveziz vlažno zemljo, pa se navzlic f'r' nežu ne obdrži.
3.	Boljše rezultate dosežemo, če mažemo les z vročim lesnim terom. Tak les, pa ne sme Pritl v dotiko z rastlinami radi str11"
, penih plinov, ki so v teru.
4.	Mazanje z karbolineji s8 • tudi povsem ne obnese, ker Je . njihov duh pravtako strupe"-
Če pa karbolinej skušamo neV' ■ tralizirati s pomočjo alkohol in smole, pride predrago. >
5.	Leta 1840 pa je Boucher«® odkril novo sredstvo, ki je P°
; šebno dobro in kar je gotovo, P0' ( ceni — modro galico. V vecj° r posodo' napravimo 1% razt°P1_ no te soli, vanjo pa namoči leS' ki ga rabimo (na pr. kole, la' | te, prekle itd) ali pa samo 0111 | del lesa, ki pride pri uporab1 v dotiko z vodo, ali zemljo. Vec' ( je kese lesa pa lahko s to razt°' pjno modre galice tudi mažem0 ' (3—5 krat). Potem imamo raZ' l ne načine, kako prepariram0 les z vodo, soparo itd., kar Pa pri domačem vrtnarstvu ne pri' de v poštev.
6.	Bolj važen način prepad' ranja je mazanje lesa s čeme" tom, ki mu mesto vode doliJe' mo mleka. Zmes napravimo sto tekočo in z njo
preoblečen10
les. Ta način je še vedno zel° rabi, in napravi poleg konzer^'
-	ranja tudi varnost lesa Pre
-	ognjem.
1 Impregniranje lesa je v vrt"
1 narstvu zelo važno, saj si s tej*1
1 dosti prihranimo na času, ^
in denarju. Ko postavljamo n°'
ve lesene tople grede, se raV'
; najmo po sledečem načinu: )
Pravilno umerjen in ra žagan les prevlečemo, še Pre no smo ga zložili z e«irn zgoraj imenovanih snovi, P0] . sebno tam, kjer se bodo AeS' ke stikale. Ko se je les p°P°' noma posušil, toplo gredo P0' stavimo in sedaj še enkrat pre vlečemo stranice s prejšnji preparatom, če smo vzeli te ali karbolinej mora greda vsa'1 teden dni stati odprta, da $e izzrači, osuši in da ter ali kaI" bolinej oddasta strupene PlillC'
ANEKDOTA
Aristide Briand in CaiHaU* sta si bila dolgo huda Sovraž"1' ka, Ko sta bila nekoč slučaj11" navzoča pri nekem skup«el11 prijatelju, je ta dejal:
"Za blagor republike p°zab', ta na vse spore in si podaj1'1 roke!1'	I
Državnika sta si res segla roke, y, roko v roki sta odšla' Pred vrati je dejal Caillaux:
"Briand, želim vam vse klU | vi meni želite."
"Samo tega ne!" je vzklik'11 ' Briand.
Duhovita in enako hudob'1'1 gospa Staelova je nekoč tožil®' 'da se je zastrupila.
"Razumem", je meni! n1'11' !;ster Choiseul. "Bržkone ste 3 ugriznili v jezik!"
CIGANKA
POVEST IZ )	DOMAČIH
HRIBOV
CSL
Predstavnik: Albin Hrovatin
(Nadaljevanje)
"Črnuhlja mora z Raven, prej nimam miru . . . Lenčka, Wo ja hči, tudi že komaj čaka; da jo spravi odtod."
"Tvoja hči? Menda ji vendar nisi kaj povedal?"
"Ne. Toda Lenčka bi naj Rav-njaka vzela. Že vse leto hodi za njo; za ženitev pa nima koraj-že, dokler še stara Ravnica mig-Ije. Lenčka pa pravi, da s ci-ganico noče živeti pod eno streho."
Zdaj se je Lisjak na glas zasmejal: "Hahaha."
"Kaj se tako neumno sme-ješ?" je zabrundal Osojnik.
"Nič, nič. Smejati se moram; ko se babe ko mačke tepejo za dede."
"Kaj? Pa menda ne misliš, da ... "
"Ničesar ne mislim, dejal bi le, če si že takorekoč Ravnja-kov. tast, dopovej mu, da mora ciganka od hiše!"
"To si bom premislil. Rav-njak je samosvoj kakor star vol in ne zaupa nikomur. Če vidi, i da sem črnuhlji nasproten, si bo to in ono mislil in je zanalašč! ne bo nagnal. Ne, tako ji neJ bomo kos. Za hrbtom morava Črez njo, veš, Silvester; tu sem; se tebe spomnil. Jasne glave si in zadnji dve leti si še gotovo še kaj naučil."
O, da, marsičesa!" se je ponašal Lisjak; "toda ta me po-zna in bo previdna."
"Odkod te pozna?"
"Pred devetimi leti si me poslal k ciganom v tabor; tedaj nie je zbadala s svojimi črnimi °čmi ko živ vrag."
"Devet let je dolgo. V teh letih si se ti spremenil, ona pa tudi. Ti nje ne boš spoznal, ona Pa tebe tudi ne."
"Pojdi, pojdi!"
"Nič več ne najdeš na nji ciganskega, kakor da je zagorela in da ima črne lase in vražje oči."
"Med tisoči bi spoznal njen o-braz . . . Zdaj pa povej, kaj hočeš, da ti napravim na Ravnah!
"To moraš sam izvohati, kaj bi se dalo napraviti. Morda sple-teš kaj malega ljubezni z njo in ko ti nasede, se zgubiš in jo pustiš na cedilu."
"To mi je preveč nevarno.
I Srnolil bi se, smolil, in sam sebe °smolil."
"Saj je več potov. Pravi lisjak najde na Ravnah zmerom kako reč, ki je kaj vredna, na Primer kako uro ali kak lep prstan ali denar. Bistre oči imaš ^ tenke prste. Z lahkoto boj kaj takega- zmaknil in skril črnuhlji v njeno skrinjo med njene reči."
"Kai potem?" je vprašal Lis-
jak in oči so mu vzplamtele.
"Potem? Neumno vprašuješ.	1 Začelo se bo. iskanje, osumili bodo ciganko — da jo bodo, za-	i to je treba skrbeti —, šli bodo	i v njeno skrinjo brskat in tu bodo vse lepo zavito našli. To se	J bo po vsej Bistrici razglasilo, in	1 če tatinska sraka ne bo izginila	1 ko kafra, bodo prišli orožniki in	1 jo gnali. Tako se je odkrižava	1 in nikoli več si ne bo upala v	g naš kraj in nevarnost je mini-
la" . bi "Ne verjamem. Saj je še Mir-
ko. Ta se bo maščeval in te ne bo spustil iz klešč."	si
"Ko bi mogel, da. Toda brez n, črnuhlje ne more nič. Danes ti n; še marsičesa ne razumeš, jaz — ti pa tudi ne morem vsega na dolgo in široko razlagati. Ko boš malo delj časa tu in se boš nekoliko razgledal, boš vse ra-j zumel. Treba je le eno: črnuh-ljo proč!"
Lisjak je malo pomislil, potem je vprašal:
"Kaj mi boš dal, če se po-! sreči?"
"Dobil boš, da boš zadovo-11 voljen."
"Hočem pa danes že vedeti, 1; koliko bo."
i "Hm, hm, dve sto dinarjev — 11 ' ' J ■ je že lep denar."
>	"Da, lep že, ampak malo gaj je. Če ne ponudiš več, ne bo i
-	nič."
"Torej dve sto in petdeset." "Še tudi ne bo nič. Za slabo plačilo slabo opravilo!"	—
"Vrag, koliko pa zahtevaš?" j "Najmanj pet sto dinarjev i in da mi daš danes sto dinarjev ,na račun."
-j "Naprej ne dam nič."	S(
i| "Potem tudi jaz ne obljubim i nič. Ne pare nimam in človek k brez denarja nima korajže, ka- n kor bi moral."	s1
"Saj še ne vem, če te Rav- S
-	njak vzame."
i! "če me ne, ti prinesem teh isto dinarjev nazaj;, potem se!S( -! bova dalje menila." -| Osojnik se je zvijal ko lisica
-	v pasti. Na kraju se je vdal in | Sl I je Lisjaku plačal sto dinarjev)11
j na račun.
! "To pa si izgovorim," je roh- j ^ ii' nel, "naj pride karkoli, nihče,! n
-	najmanj pa Ravnjaki, ne smejo i vedeti, da sem imel jaz kaj zra-
>.! ven."
e1 "To ti obljubim," je rekel Li- s
sjak, "kajti menim, da bova še
i- večkrat eden drugega prala. In z
n zda i, ko so kolesa namazana, I-. ... j .1 a naj se zasucejo in gredo naj | <
>	svojo pot! Dol v Reko pojdemi < ,š pa skozi les od one strani; tako! 4 iš bom prišel ravno prav do Rav-j ['- ne, da poprosim za prenočišče." j
"To dajo vsakomur. Pojdi to-j rej in dobro opravi!" 3- "Jaz že bom. Lahko noč!"
____. _N
' ■HHHHHHHhHHmL...............mm p£
že drugič v teku petih mesecih se je poročalo, da je dE bil v bitki pogrešan poznani poročnik Tommy Harmon, pi , bivši nogometni igralec michiganske univerze. Zgornja slika kaže njegovega brata Louisa, ki se s svojo svaki-: njo, veselita novice, ki je poročalo, da se Tommy nahaja ^ ' na varnem nekje na Kitajskem.	je
Airfield in Italy	2
) ______
AMERICAN ARMY AIR FORCE Spitfires ready for action on an airfield near Salerno. These ace British fighter planes flown by U.S. pilots, were obtained from Britain thru "reverse lend-lease." In foreground is a junkpile of enemj planes which had been destroyed by Allied bombings before we captured field
V.	11
v Kristina in Urška sta bih pod J j . kopiščami in sta okopavali re- t pico. Pri tem sta klepetali, da i se je beseda besede držala. I a "Urška, ta naš novi hlapec, j s ki je za košnjo prišel, mi ni prav c nič po volji," je rekla Kristina. "Tak grd jezik ima in po- 1 .. gled potuhnjen. Če mu pogledaš
v oči, jih kar pobesi."	i
k "Da, sam pa si jih vedno pa- ^ e 1 se na ženskah, posebno na Pa-; ] vli." -	| <
a "Pavli je strašno zoprno, dal; n se vedno -okoli nje kakor pes j i v! muli. Pravi, da ga je že prej ne- j. ! kdaj videla — kje, to je pozabi- j ] ; la — spominja pa se, da je bilo . ■ , | nekaj hudega."
q "Kaj prida Lisjak nikoli ni , L_ bil. Ti, Kristina, ga ne poznaš, | ker si šele štiri leta tukaj. Kjer | j, so se tepli ali kjer so kaj naro- j ,e be napravili, je bil že Silvester, n zraven. Ostal ni nikjer več ka-,. -
cor nekaj mesecev. Kar čez noč | j >a je izginil in že nekaj let ni i ! )ilo več' o njem čuti, dokler ga' ; ii zdaj zaneslo k nam semle na j! lavne. Postaral se je, sicer pa j je ostal, kakršen je bil: nič pri-, la."
"Čudno se mi le zdi, da ga je lavnjak vzel."
"Saj ga ne bi bil, če bi mati le bili za njega besede zastavili. Lisjak je take rfiile viže napel, da jim je srce čisto omehčal. Saj si sama čula, ko je tožil, da ni več mogel ostati zunaj v Polju, tako dolg čas mu je bilo po hribih in po domačih ljudeh — in zdrav da tudi ni več kakor včasih."
"Meni se tudi smili; siromak je — ko bi le svoje grde navade opustil. Materi bo treba povedati, naj ga poučijo."
"Kristina, ti sf vse premehke-ga srca, tebe kmalu premoti. Temu staremu grešniku ne po-
| maga nič več in je škoda usmi- j 1; |ljenja. Sicer pa ne verjamem;s Lisjaku ne besede tega, kar je 1 natvezal Ravnjaku in materi. d "Baje mu je prejšnji gospo- F dar dal lepo spričevalo v buk- e vice." .	P
(Dalje prihodnjič)
__s
i Mladina, ki kaj zna, naj tudi kaj velja !*
- |t
Med najtežavnejše probleme
moramo pač prištevati tudi bo- j ^ J dočnosti naše mladine. Žal, da , s je bilo posebno v težkih n časih posebno podeželska mla-' j dina prepuščena sama sebi. Mno- ] t go se je sicer pisalo, koliko se j 1 je že in koliko se še bo storilo' j zanjo, vendar so bile to doslej J samo obljube, ki pa niso obro- js dile sadu. Krivi preroki so. za- j1 peljali mladino s sladkimi bese- * ; dami tako daleč, da je sicer iz-1 j , pregledala, vendar koleba v ne- j l ! gotovosti in ni sama v stanju; ' obdržati se na dostojni višini. Zakaj ? — Edini in pravilen od- a govor na to vprašanje bi bil, ker! j je prišla do tja, odkoder ne mo- j re več naprej. Gre se tu sieve-1 da predvsem za delavsko mladino, ki pač najčešče vsled gmot- 1 nih sredstev
ne more doseči ci- S -I
OGLAŠAJTE V- i
"ENAKOPRAVNOSTI"!
| SEZNAM | j
S KOM MORETE POMAGATI K
ZMAGI ★
MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI
Prodajte vašemu mesarju ★
KOVINSKI ODPADKI
Povprašajte v vaši mestni dvorani j *
SHRANITE STARE ČASOPISE j j
Pokličite PR. 6100 za odpremo ★
KOSITRNE ŠKATLJICE
—	Operite jih
—	Strite jih
;	— Shranite jih
č j j	— Oddajte jih
L- j j na pristojna mesta za pobiranje I
a! '	*
Pobiranje v Clevelandu:
a \ j	na vzhodni strani:
a ;	prvo nedeljo v mesecu;
"na zapadni strani: tretjo nedeljo v mesecu
[ja, za katerega se bori. Tako : srečujemo v poznejšem življenju ljudi, ki jih je usoda pripeljala : do poklica, v katerem se često , počutijo nesrečni. Starši otroku i navadno vsled bede niso mogli ! pomagati do kruha in tako je bil i že v zgodnjih letih prepuščen sam sebi. Premnogo jih je, za katere so stariši žrtvovali vse, io zadnje pare, da so jih dali študirati, vendar študija niso mogli vsled revščine dokončati, čeprav so se leta in leta s praznim želodcem ob slabi razsvetljavi, v najhujši zimi z lah-rio suknjico v nevarnosti za svoje zdravje, borili za boljšo pri-hodnjost. Klicali in vzpodbujali so jih k vztrajnosti, toda ali je bil kdo, ki bi jim bil materi-jelno priskočil na pomoč. Pa niso samo ti, koliko je mladine v najrazličnejših poklicih, ki bi bila zmožna nuditi človeštvu
mnogo več, ko bi bilo vsaj malo razumevanja zanjo. Zato je nuj-nd potrebno, ako hočemo vzgojiti rod vreden naših prednikov, da pomagamo mladini do ciljev, ki se jih sama zastavi, ne pa, da ostaja še nadalje igračka usode.
DEKLETA IN ŽENE. — Če ste namenjene kupiti kožuh (Fur Coat) za drugo ali še za to zimo, vas opozarjam, da kupite istega kakor hitro vam je mogoče, radi gotovega vzroka, katerega ne morem, tukaj omeniti. Ne recite pozneje, da vas nisem opozoril.
Sedaj je tudi najboljši čas, da si naročite fino spomladansko STERLING suknjo ali Suit direktno iz tovarne, če želite iste dobiti za VELIKONOČ. Ne pozabite, da so to vojni časi. — Vam se priporočam BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. — ENdicott 3426 ali ENdicott 2920
LETNA DELNIŠKA SEJA S. D. D. na 10814 Prince Ave.
Ker se je letna delniška seja 12. decembra t. 1. izjalovila, razpisujemo podpisani drugo delniško sejo v
nedeljo, dne 9. januarja, 1944,
točno ob 2:30 uri popoldne v navadnih prostorih na
10814 Prince Ave.
rv■ 1 i _ • • C n n__1 AQ1 A Prin<-o A 17o
Why butter won't melt in Africa
As EVERYBODY KNOWS, butter will melt ualess you keep it cool. And the Africa a desert isn't cool.
> Nevertheless, the Americans who are fighting there carry butter—and it doesn't melt.
It doesn't melt because it's fortified with a fat which has a high melting point. The result is a butter which can be packed in a can, like beans or beef, won't melt, and will keep indefinitely.
You might think our soldiers could get along without butter. They could. But—they don't have to! Butter is good for them—and Uncle Sam is seeing to it that American soldiers are the best-fed, best-equipped, best-cared-for soldiers in the world!
* Of course, it takes money to do that. So much money that, to help pay the bill, every one of us must loan every dollar we can to Uncle Sam through War Bonds.
War Bonds are a swell investment; They pay you back $4 for every $3; Save part of every paycheck with U. S; War Bonds!
YOUVi DONE YOUR BIT J("-ttOW DO YOUR BEST!
.....miff naša huyimrA^L thmusu THE PAYROLL SAVINGS PLAN	'
NAZNANILO - Delničarjem in
društvom-delničarjem "Slovenskega delavskega doma" 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio
Redna letna delničarska seja Slov. del. doma se vrši v
petek, dne 28. januarja, 1944
Pričetek ob 8. uri zvečer.
Direktorij Slov. del. doma.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. Cl.AIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili In bolniški voz redno ln ob v.sakl url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COL.MNVVOODSKI URAD: 452 East 152nd Street	Tel.: KEnmore 3118
SILVESTROVO
v Slovenskem domu na Holmes Ave.
V PETEK, 31. DEC.
ob 8. uri zvečer IGRA IZBOREN ORKESTER
RAZPIS LETNE DELNIŠKE SEJE
korporacije
SLOVENSKEGA DOMA NA HOLMES AVE.
ki se vrši
V NEDELJO 23. JAN. ob 1. uri popoldne
v prostorih korporacije. To vabilo je smatrati za uradno vabilo
Za direktorij
Louis Jerkič, tajnik.
Besarabija in njeno prebivalstvo
Potem pa je bila Besarabija j vrnjena zopet Rusiji in prav ta- j ko je morala Rumunija odstopi- j ti tudi severno Bukovino, v ka- j teri tvorijo Ukrajinci večino.
Razen Ukrajincev (katerih j je 38 odstotkov) smatrajo Rusi I za slovanski živelj tudi one j Moldavce (tudi kakih 38 odstot- j kov), katere Romuni že od nekdaj smatrajo za del svoje romunske etične skupine. Da je to resnica, dokazuje dejstvo, da so sovjeti ob meji Besarabije že 1.1 1926 ustanovili avtonomno mol- j davsko republiko v okviru u-krajinske sovjetske republike. Ta moldavska republika obsega 7,835 kv. km. in šteje čez 600,-000 prebivalcev. Glavno mesto je Balta (od 1. 1928). Razumlji-J vo je, da Romunija ni nikoli hotela priznati te avtonomne mol-davske republike v okviru sovjetskega saveza, ki je bila osnovana kot privlačna sila za U-krajince in Moldavce v Besara-1 biji.
Sedaj nam preostane samo; to, da utrdimo točnost ruske teze o poreklu etničnem sestavu in nacionalni zavesti tega naroda, ki prebiva v Besarabiji.
Številna slovanska imena gor, rek jn mest so še danes dokaz nekdanje jakosti slovanskega < življa v Moldavski, a da o Besarabiji niti ne govorimo. Danes niti ne negirajo, da je večina življa v Moldavi slovanskega porekla, a da so romunskega porekla prebivalci ozemlja ob
CAIRO, EGYPT— OWI Radiophoto—Shown at the historic meeting- are (L to R front row) Generalissimo Chiang Kai-Shek, Pres. Roosevelt, Prime Minister Churchill, Madam Chiang Back row extreme left is Sir Andrew Cadogan, the next man unidentified, Anthony Eden talking with FDR, Ambassador Winant, next man unidentified, Dr. Wang Chang-Hui wearing glasses, R. G. Casey, Lord KiUearn, next man unidentified, Averell Harriman, last man unidentified.	"
-'/V	. IU^Xmi	Ji n4-iXvtt Y\s-v - v vinfftA v\ny>AV>A fin 11 otvTQ V»if
1- j__
). vlaški meji, katerim je poreklo 1- še nejasno. Moldavci tatarske-r- ga porekla se naslanjajo na pri-). morje, medtem ko so Židje raz-[. treseni po vse i deželi (okoli 250 i-|do 300 tisoč duš.)
Rekli smo že, da so imeli Mol- j 0 davci (v Moldavski, Bukovini in ^ Besarabiji) staroslovansko bogoslužje. Jezik je bil v ogromni . večini sestavljen od slovanskih besed, a za pisavo so vzeli rus-?, ko cirilico. Kakšna je bila nji-z hova nacionalna zavest? To je a danes težko ustanoviti. Toliko !- vedo, da so se sami strogo lo-:S čili — ne samo politično, tem-a več tudi kulturno — od svojih a sosedov Vlahov. Oni so se sami a nazivali Moldavci in pod tem i-b menom so razumeli ne samo po-
litični, temveč tudi etični pojem — medtem ko so jih Rusi in Ukrajinci smatrali za del tistega naroda, ki se je takrat imenoval "Haliči" (Galičani) torej so jih smatrali za del velikega ukrajinskega naroda, a Besarabijo in Moldavsko za del in nadaljevanje tiste geografske edinice, ki nam je poznana kot Ukrajina.
Po vsemu temu se moremo zamisliti, kako je svoječasno prišlo do unifikacije Vlaške in Moldavske v političnem in etničnem pravcu, kako je od dveh narodnih teritorijev in dveh narodnih edinic nastala ena politična in etnično-kulturna skupina. Vse to spominja — po pisanju ruskih etnologov — na isto-
• i
ed.
-— st
■	vrstne napore za ustvaritev e-
i dinstvenega češko - slovaškega jt(
■	naroda in enotnega jugoslovan- ^ : skega naroda. Kdo je imel toliki m i interes za ustvaritev romanske- y
■	ga naroda v dolnjem Podonav- g,
1 ju?	m
I V prvi vrsti so igrali veliko n,
■	vlogo imperialistični momenti n( i tedanje carske Rusije, ki so po- n£
sebno oživeli za časa carice Ka-tarine, v katere dobo spada tu- m di začetek propadanja otoman- gi ' skega cesarstva, začetek epohe IZ 1 "bolnika na Bosporu".	Z€
, Pravoslavna Rusija je uprla svoj pogled na Carigrad in je bila v tem podprta od bogatih carigrajskih fanariotov, ki so v Vlaški in Moldavski izvrševali posebno misijo pravoslavja. Ru- P1 . sija je imela na svoji strani že P( prebivalstvo Besarabije, Molda- P1 vije in Bolgarije ter je bilo tre-ba tedaj pridobiti še prebival-stvo Vlaške, ki do takrat — za- P" radi vpliva zapada — ni poka- & zovalo preveč' smisla za rUske zamisli.	' "	C(
j -	- si
j Fanariotski knezi v Moldaviji n-
in Vlaški so,, z izkoriščavanjern /
pravoslavja Vlahov in Moldav- ,
cev znali na vešč način nihati
, ... . , .	n<
'med grškim in ruskim pravo- .
.slavjem ter oba naroda pribli-I žali v tem pravcu. Vzporedno s ! tem se je pristopilo k delu za \ politično in kulturno unifikaci- i« jo. Zaradi svojih imperialist^- s\ ;nih poželenj je caristična Rusija žrtvovala slovansko Moldav- "1 cev ter tako pristala na formi- ni ranje edinstvenega romunske- r-| ga naroda kot zadnjega še žive-| čega ostanka vzhodno - rimske-iga cesarstva, ki naj bi nekoč i vstalo v senci ruskega carskega I orla . . . Turčija je prekasno o- ' I pazila to delovanje fanariotov.
Ko je dopustila, da obe kneževini volijo zopet svoje "gospodarje" iz vrst domačih boja-rov, je že bila propaganda za -romunizacijo Moldavije v polnem teku. Kljub temu pa je bila Rusija toliko previdna, da je ločila Besarabijo in jo pridelila sebi ter je tako vsaj svoje U-krajince obvarovala te romani- j=. zacije.
Mleko poleti s< r p
--G
! Mleko je eno najpopolnejših p, in najcenejših živil. Vsebuje vse — potrebne redilne snovi v prebavljivi in ugodni sestavi. Na , žalost pa ima v toplih dneh to I slabo lastnost, da se rado pokvari.
Zato mu je treba v poletnem J času posvečati precej pažnje. Zavreti ga moramo takoj in najbolje je, da ga potem zlije-mo v vrč iz neprosojne kamenine, ki ga postavimo na hladno in pokrijemo šele tedaj, ko se mleko ohladi.	t
V mnogih gospodinjstvih pa i je le težko dobiti kakšen prav t hladen prostor. V tem primeru * si pomagamo na ta način, da 11 s mleko, ki smo ga dobili in za-vreli predpoldne, zvečer še en- II krat prevremo v čistem loncu. || Shramba za mleko naj bo tem- || na, ker pospešuje svetloba raz- H množevanje mlečnih bakterij. U
V ČETRTEK SAMO — OD 10. Z J. DO 5:30 POP.
THE MAY GO'S
Koncem meseca razprodaje
Svetilke	Daytime obleke
TOLE NAMIZNA SVETILKA, iz kovine, &Ar\	IST„ „„
samo ena; preje $75, sedaj ...................... $40	BOLJŠIH OBLEK; spun-rayon rayon flannel,
____ ' ' , „,' „, , _	velveteen, corduroy; mere 12 do 20 16!,i r- qq
CRYSTAL NAMIZNA SVETILKA, kom-	do 24y je 3.7/^ 10.95; za razprodajo 5.77 pletno s senčnikom; samo ena, preje $45, JliJ
FINA NAMIZNA SVETILKA, kompletno 1 n qq	100 TAILORED OBLEK; vzorci enega ali dveh ko-
s senčnikom; samo 23, preje 19.98, sedaj I Z./ O	madov, rayon-gabardine;navadno ali print a qq
SKUPINA NAMIZNIH SVETILK, kom- q qq	' crepe blago; preje 6.95 in 7.95 ...................... T1. 7 7
pletno s senčnikom; preje 14.98, sedaj 7.70	^ OBLEK. ^ ^^ gaba ^	.,tai,or_
SAMO ENA TE VRSTE .	'ed coat in shirtwaist" stili; ir«r„i> 12 do 20, r»o
KADILNIH STOJAL, 19 1/ JQ \/ mQn	16% do 24'i; preje 6.50 .................................... 3.77
znižani za prodajo ....... /4 uu /Z mul,|
HORSE NAMIZNE SVETILKE, samo 3, 1 rs qq	THE MAY CO. . . . TRJ2TJE NADSTROPJE
preje 19.98, sedaj ...............................................I Z.70
SAMO ENA TE VRSTE NAMIZ-	_
NE SVETILKE, samo 21 (kot so) 1/
/2 ceno	COSTUME JEWELRY
THE MAY CO. . . . PETO NADSTROPJE
_~ ČISTKA IGRAČ	Bi
#	Zaponke, elips, zavratnice, zapestnice; iz ko-
1 /a f\f\ 1/n mani	vine, plastike, lesa in kompozicije.
/4 UU /2 lllallj	THE MAY CO ... . PRITLIČJE
od regularnih cen	~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~•
Vsakovrstni zanimivi games, puške, scooters
in mnogo drugih igrač. Vse so nekoliko za-	D* _ ^n+eaUr^Inrt
prašene od prestavljanja ali razstavljanja.	1150111© pOTieDSCine
THE MAY CO. . . . SEDMO NADSTROPJE
_____SET TOM THUMB CVETLIČNIH LONČKOV, sestoj eč iz petih živo-barvnih lončenih lonč-
Posoda iz porcelana	kov: preje 59c iVc
1	USNJENI OKVIRI ZA SLIKE, posamič in dvojni,
in stekla	:eZ°sfm 97c do 3.95
32 KOMADOV DINNER SERVICE ZA 6, ~ gr	SAMOPOJNA PERESA, popularni vzorci; stili za
modri ali rdeči cvetlični robi; preje 5.95. .. Z.70	moške in ženske izbera
ZALOGA STEMWARE, Goblets, Sherbets, Cordials,	07C
kozarci, iz stekla vz- 1/ • I* •	'
rezani vzorci, sedaj po /2 Ceni Oil mOn|	THE MAY CO. . . . PRITLIČJE
COLONIAL KOZARCI, iz čistega krista- -tq la, preje 1.00 ducat, sedaj ............................. / 7 C
KOMADI ZA DARILA: Book Ends, figure, škode- ---
nekoiikoze'preie&maa Vz ceno ali manj	KNJIŽNIČNIH IZBER
znižana na ........ "	*
THE MAY CO. . . . PETO NADSTROPJE	29C VSSkft
ROSEVILLE & WELLER	ČISTKA 2750 RABL,EN,H
i /ni iapli a nr^i-N a	Obširna zaloga književnih izber, vključivši
LONCfcNA rCJbUDA	knjig cirkulame knjižnice, novel, misterij,
ZNIŽANA ZA	pustolovščin, itd.
i / '	THE MAY CO. . . . ČETRTO NADSTROPJE
Vz cene	___
Preje $1 do $3 sedaj 50c do 1.50
Običajne barve in Foxglove vzorci. Izbera	1
podstavk, skodelic, vaz, jardinieres, cornu-	ri • v I *L I I L I
copias in drugih praktičnih predmetov. Mno-	OkliDina ZenSKlh KiODUKOV
go izmed njih je le po en enak komad.	'
THE MAY CO. . . . PETO NADSTROPJE	Vzeti iz našega posebnega salona ter znižani
za čistko na
Oprava za deco	Vz ceno
OBLEKE ZA DECO, velika izbera nekoliko zapra-	.
šenih oblek, ki se lepo pero, izvrstno blago, preje	rreje 7,5U 00 1S 5U
5.95 do 7.95 3 95 d o 5 95	sedaj 1)0 3-75 do 9-25
FELT IGRAČE priljubljenih karakterjev . 'AO	Berets pomps, turbans, bonnetl, calots pill-
in žival; preje 1.75 ........................................... 1.49	boxes- brl^s ■ • • vsakovrstni privlačni stili
.rilI,,„ . . ,	... v vseh merah. Iz felt, in velour blaga, v
ČEPICE, KLOBUKI, izbera raznih vzorcev neko-	ernj) rjavl ln drugih barvah, liko zaprašenih predmetov; ■ r\f\ I O *>C
preje 2.00 do 3.50.................... I .UU OO Z.ZO	MILLINERY SALON...TRETJE NAD.
THE MAY CO. . . . DRUGO NAD.	-
V
Napačni« je hraniti mleko v
-	stekleni posodi.
Še nekoliko besed o mlečni 1 koži. Mnogi je ne marajo, je pa " popolnoma pogrešno, če jo sne-1 majo zato, da jo mečejo stran.
V	koži je namreč, če ne gre drugače, vsaj za pripravo masla. Mleko precedimo in kožo, ki
3 nam ostane, shranimo na hlad-1 nem v lončku. Ko se je nekaj nabere, jo stepemo . s stepalni-kom. Tako dobimo večji ali manjši kos belega masla, ki ima sicer malo kisel okus, a se da e izvrstno uporabiti za dušenje zelenjave in pečenke.
a
e Anekdota
i
v	-
[i Pred svetovno vojno so nekoč . pri Helgolandu izvajali velika e potapljaška dela. Nekega dne je _ prišel tja cesar Viljem II. Ce-,„ sar si je ogledel potek potap-_ ljaških del in se je nato začel _ pogovarjati z vodjo potaplja-_ cev.
e '"No, ljubi moj," je vprašal ? cesar, "poVejte mi, koliko za-
-	služite letno s svojim potaplja-njem?" —
J1 1 "To je različno!" je dejal po-
*	tapljac. Pri posebno velikih in 1 nevarnih delih, pri katerih potrebujem množico svojih ljudi,
" pridem na leto do 30,000 mark."
S ! . i'-, > ' '
a "Cesar se je začudil: "Vi pa
-	^zaslužite več, kakor moj pro-
-	svetni minister!"
Potapljač se je nasmehnil: "Da, veličanstvo, ampak vaš mi-nister se ne potaplja."
CLEVELAND ORCHESTRA
Eric Leinsdorf, dirigent
J SEVERANCE četrtek, 30. dec., 8.30 C DVORANA sqbota, 1. jan., 8.30 1	CARNIVAL PROGRAM
v Severance dvorani CE. 7300
Mali oglasi
a	...........
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." 5	PARKWOOD
I	HOME FURNISHINGS
7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih
V najem
se odda poštenemu fantu čedno prednjo sobo s prostim vhodom. Gorkota na "water system." Za
*	podrobnosti pokličite EN. 1215. s -
n,. i,........
i ^hHHHkPh^HVjH^L
; Oblak Mover
i Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali po- 1 i noči. Delo garantirano in hi-/ tra postrežba. Obrnite se z i vstm zaupanjem na vašega i jI starega znanca
John Oblaka
1146 E..61 St. D 6122 St. Clair Ave. ,
P	HE 2730
IT -:- -
;i Za delavce i
a___
;; ZMOŽNI MOŽJE ■ IN ŽENE
i	za
PREKLADANJE MATERIALA
za
"	TRUKERJE
li
a Delo znotraj ali zunaj
a	Dobra plača od ure
e
Dovolj je če imate prvi papir
THE CLEVELAND TRACTOR CO.
č 19300 Euclid Ave. a -
Mali oglasi ^
si -
V najem
L1 se odda stanovanje s 5 moder-nimi sobami in gorko vodo; $30 i mesečno. Poizve se pri ANTON RIBARIČ, 9114 St. Clair Ave., spodaj.
I Prazni domovi
i, 5 sob bungalow v Euclidu, 1 " lota 75x150. Mnogo sadnih dre-a ves. $3,700.	]
Hiša za eno družino, 6 sob,
i-
od St. Clair Ave., blizu Graphite . Bronze tovarne. $5,500.
Hiša za 2 družini, od St. Clair Ave., blizu Graphite Bronze tovarne. Cena $5,500.
Imamo tudi več farm naprodaj. Zglasite se za podrobnosti 1 pri	i
KNIFIC REALTY
18603 ST. CLAIR AVE. č IV. 7540 ali KE. 0288 b
CE POTREBUJETE novo streho ali pa de je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Iz- C " vršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopij in domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave.
CH. 8376—837^	,
Ob večerih: ME. 4767	*
============ ]
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 7 0 Prvovrstna popravila na vseh -
vrst radio aparatih a _
Zakrajsek Funeral Home, Inc., 1
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Farmers Poultry Market
Vogal SUPERIOR In E. 43rd St KOKOSI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohcete ln priredbe.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
Za delavce
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni ▼ tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77V2c na uro
Ženske 62 ^c na uro
Morate imeti izkazilo drža** ljanstva.
Nobene starostne omejitve, ce 3te fizično sposobni za delo, ^ ?a imamo za vas.
Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St.
1 i r •' f v ■ *	1 ' f "
l t.?
National Carbon Co., Inc.
oskrbnice
Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 ti-šest večerov na teden
DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TEDEN
Delni čas: 1588 Wayne Rd., Rocky Riyer rri ure dnevno, 6 dni na teden PLAČA $9.90 NA TEDEN
Ce ste sedaj zaposleni pri brambnem delu, se ne prigla8^0
EMPLOYMENT OFFICE
ODPRT 8 zj. do 5. zv. dnevu" razen ob nedeljah
Izkazilo državljanstva se zahteva
THE OHIO BELl TELEPHONE CO.
rOO Prospect Ave. Soba 901
Hotel Statler
potrebuje moške LICENCIRANE KURJAČE BARVARJA HIŠNIKA OPERATORJA STROJA ZA POMIVANJE POSODE
PERILNICO potrebuje ŽENSKE za: OPERATORICO STROJA ZA POMIVANJE POSODE PRI PECIVU POMOČNICO KUHARICI redenska plača, obedi, unif°r'
me, odvisno od dela. Zglasite se v ozadju Hotela.
E. 12 St. Personnel Office, soba 335, med 9-5 pop.
"	" ' ' M ' T
Buy Ifour Short in "Otn"
mmmcHm
^^^MbJ
SREČNO NOVO LETO
STEEL IMPROVEMENTand r FORGE CO.
Pričnite novo leto PRAVILNO — na PRAVILNEM delu Ako sedaj ne delate — pridite in se pogovorite z nami!
970 East 64th St.