D o p i s i. Goriško. Iz sežanskega okraja nam piše prijatelj: V minulem šolskem letu so se nekoji učitelji baje pritoževali, da jim je c. kr. okrajni šolski svet določil premalo časa za izdelovanje referatov za uradno :okrajno učiteljsko konferencijo. Zaraditega je c. kr. okrajni šolski svet na predlog stalnega odbora sklenil, da bo bodoča uradna okrajna učiteljska konferencija dne 11. junija t. 1. ob 10. uri predpoldne v šolskem poslopju v Sežani. — Vzpored: 1. Pozdrav predsednikov in poročilo. 2. Volitev namestnika in in dveh zapisnikarjev. 3. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika. 4. Boj proti alkoholizmu v ljudski šoli, način in sredstva, katerih naj se poslužuje isti. 5. Podrobni učni načrt za posamezne mesece iz nazornega nauka, čitanja in spisja, pravopisja in slovnice za enorazrednice. 6. Poročilo knjižničnega odbora: a) o stanju okrajne učiteljske knjižnice; b) o blagajniškem stanju iste. 7. Volitev stalnega odbora. 8. Volitev knjižničnega odbora. 9. Nasveti. (Te je predložiti do 1. junija 1904 c. kr. okrajnemu šolskemu svetu.) Nalogo, pod točko 4 navedeno, izdelaj sleherni učitelj in učiteljica ter jo pošlji potom šolskega vodstva c. kr. okrajnemu šolskemu svetu do 1. maja 1904. To vabilo izdajam z ozirom na § 4 ministrske naredbe z dne 8. maja 1872. 1. drž. zak. in uk. št. 68. Te dni je izšla nova brošura: »Die Kronlander der osterreichisch-ungarischen Monarchie.« — »18 Kartenskizzen in Farben. Mit Text.« — To brošuro je izdal Hans Kintz, c. kr. učit. na nemški drž. ljudski šoli v Trstu. Brošura stane 1 K 10 h pri izdajatelju. To brošuro je c. kr. naučno ministrstvo z odlokom od 4. avgusta 1903, št. 26.016, odobrilo in dovolilo, da sme rabiti v nemških ljudskih in meščanskih šolah. — G. izdajatelj H. Kintz je preskrbel izdajo tudi s slovenskim in italijanskim tekstom ter predložil delo c. kr. naučnemu ministrstvu v odobrenje. Ker bo to delo gotovo odobreno, ga priporočujemo šolskim oblastvom in učiteljstvu v obilno naročitev, zakaj tako brošuro bo lahko imela šolska mladina v rokah in tudi učiteljstvo bo lahko razpolagalo s takimi zemljevidi, ker so izšli tudi v velikem formatu (70x98) za obešanje na šolske stene in stanejo 14 K. — Smelo rečem, da je to delo izborno, in tako nazornega učila za zemljepisni pouk nismo še imeli v ljudski šoli. — —b— I s t r a. Iz Istre nam pišejo: Povsod po širni naši slovenski domovini se oglaša učiteljstvo. Stajersko, ki se mu ni potreba boriti za skorjico kruha, deluje pridno po svojih društvih; Kranjsko imenitno vztraja v boju za kruh in za njim pridno ubira stopinje Goriško, le mi Istrani molčimo. Mogoče je vzrok našemu molku to, da se nam predobro godil Ne, saj nismo nič bolje plačani kot so naši sosedi na Goriškem in tovariši na Kranjskem, a če upoštevamo še to, da nam vsa plačila I. vrste odnese učiteljstvo druge narodnosti, in draginjo, ki splošno vlada v Istri, pridemo do sklepa, da se nam godi šo slabejše kot tovarišem na Kranjskem in Goriškem. Vzrok molku je le neka mlačnost, da, bolje rečeno, lenoba; vsak pričakuje, da se bo drugi boril, a ko bo priborjeno, bo že užival tudi on. Pri nas v Istri nimamo v deželnem zboru klerikalne in liberalne stranke, pač pa imamo slovansko in italijansko stranko. Ako povem, da se da slovanska stranka primerjati s kranjsko klerikalno, pa je jasno in očito, pri čem smo. Vem, da se dobe tudi med tovariši učitelji možje, ki mi bodo oporekali, a jaz sem prepričanja, da ti možje imajo mreno na očeh in zato ne vidijo. Leta 1895. se je popravljal v deželnem zboru šolski zakon, in ta poprava je prinesla šolske takse, a slovanski poslanci so pomagali v to s svojo abstinenco. L. 1901. se je popravljal zopet šolski zakon, ta poprava je prinesla učiteljstvu mali priboljšek, a zopet so slovanski poslanci pri tem le zavirali in gotovo ničesar pripomogli. L. 1903. t. j. v zadnjem zasedanju, je bilo določeno, da pride na dnevni red poprava učiteljskega penzijskega zakona. Tudi tu bi se bilo vsaj vdovam in sirotam nekaj izboljšalo, a glej smolo! — Nastopili so slovanski poslanci z obstrukcijo, in res je pomagalo! Učiteljski penzijski zakon ni prišel v razpravo, ker je zmanjkalo časa! Sedaj pa naj mi še kdo reče, da niso istrski slovanski deželni poslanci verni drugi kranjskih klerikalcev! ? Meni ne pomaga nič tudi oni zagovor, ki je bil v »Tovariševi« 34. štev. lanskega leta, ker se noče prijeti mrena mojih oči, za kar hvalim Boga. Dr. Sitnež.