Oxf.: 904:(497.1 žumberak-Gorjanci) Vloga kmetijstva in gozdarstva pri oživitvi manj razvitih območij na primeru obmejnega območja žumberak-Gorjanci Lojze ČAMPA* Izvleček Čampa, L.: Vloga kmetijstva in gozdarstva pri oživitvi manj razvitih območij. Gozdarski vestnik, št. 5/1989. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni, cit. lit. 16. Območje žumberak-Gorjanci na meji med Slo- venijo in Hrvaško, kljub bližini večjih mest raz- vojno že dlje časa propada. Vzrokov za to je veliko, posledice so vsesplošne, ponekod zelo hude - izginevanje naselij in celotne kulturne krajine. Z razvojnim projektom, izdelanim na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, so bile razčlenjene razmere ter nakazani načini in mož- nosti za oživljanje tega manj razvitega območja. Obravnavana je predvsem vloga kmetijstva in gozdarstva, ki naj z aktiviranjem vseh svojih potencialov in v povezavi z drugimi dejavnostmi pomembneje prispevala pri oživitvi območja. 1. UVOD Dobršen del slovenskega, pa tudi dru- gega jugoslovanskega prostora je v hribovi- tem svetu, za katerega so že dlje časa, zlasti pa po zadnji vojni značilni zmanjševa- nje gostote prebivalstva, procesi staranja in povečevanja deleža ostarelega prebival- stva, odseljevanje aktivnega prebivalstva in postopno praznjenje posameznih območij. Nadaljevanje teh procesov, ki povzročajo opuščanje rabe kmetijskih zemljišč, ote- ženo gospodarjenje z gozdovi in drugimi naravnimi viri, propadanje naselij in infra- strukturnih objektov, izginjanje kulturne kra- jine, ima lahko glede na delež hribovskih območij v celotnem jugoslovanskem pro- * L. č., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot, 2, YU Synopsis čampa, L.: The Role of Agliculture and Forestry in the Process of Revitalization of Poorly Developed Areas. Gozdarski vestnik. No. 5/1989. ln Slovene with a summary in Englisb, lit. qot. 16. The inhabitants of the Zumberak-Gorjanci area, which is situated at the border between Slovenia '.and Croatia, have been leaving this region for quite 'some time despite the vicinity of great cities. There are rhahy reasolis for 1hat and the consequences reach to all spheres of life, sometimes they are even catastrophic - the disappearing of villages and of the entire cultural country type. The situation has been analysed and some possibilities and ways how to start the revitalization process of this poorly developed region have been made in the development plan elaborated at the Institute for Forest and Wood Economy in Ljubljana. The emphasis has been laid on the role of agriculture and forestry, which should play an important part in the revitalization process of the region by activating all their possibilities in connec- tion with other activities. storu težke gospodarske in družbene posle- dice. Eno izmed takih večjih območij je mec;lre- publiško ozemlje Žumberak-Gorjanci, ki je v zgodovinskih obdobjih, zlasti med zadnjo vojno, imelo odločilno vlogo, zatem pa je začelo vse bolj propadati. v tem območju se na skupnem pogorju stika kar osem slovenskih in hrvaških občin, ki jih poleg dobrih sosedskih odnosov zdru- žuje tudi nerazvitost. Za hitrejši in skladnejši prostorski in družbenoekonomski razvoj tega ozemlja smo v projektu razčlenili vzroke in posledice razvojnega propadanja območja ter iskali in opredeljevati razvojne možnosti, upoštev~joč poseqnosti posame- znih predelov. Način obravnavanja je bil za celotno območje, ne glede na občinske in republiške meje, enoten. G. V. 5/89 193 Celovit pristop k vsesplošni oživitvi ob- močja je zahteval kompleksnost obdelave vseh področij: od naravnih danosti in pro- stora, zgodovinskega razvoja, demografije in poselitve, gospodarskih in družbenih de- javnosti, področja infrastrukture, naravne in kulturne dediščine ter varstva okolja do načinov urbanističnega, prostorskega in družbenega planiranja. Zelo obsežna in kompleksna raziskovalna naloga, ena več­ jih in obsežnejših na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v zadnjih letih, je vse bolj dobivala značaj neformalnega regional- nega plana s poudarkom na razvoju pode- želja in s trdnejše in smotrnejšo navezavo na vplivna območja razvitih aglomeracij. Pri izdelavi projekta je sodelovalo več raziskovalcev Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo in veliko zunanjih sodelavcev in ustanov, kar je dalo celoti interdiscipli- narno naravo. Raziskave in razvojne usmeritve smo v prakso prenašali na različne načine: z ela- borati, ekspertizami, študijem, javnimi pred- stavitvami in tematskimi razpravami, z akti- viranjem nosilcev razvoja ifl z javnimi občili. Izkušnje in spoznanja, ki smo jih pridobili s tem in podrobnimi projekti, so dobra naložba v znanje, ki ga bomo kot stroka potrebovali v skorajšnjem nastopu doslej še neuveljavljenega, pa nujno potrebnega planiranja slovenskega podeželja. Glede na podeželsko in hribovsko naravo žumberka-Gorjancev in prevladujočih na- ravnih danosti kot )>osnovnega sredstva<( tega ozemlja smo se v projektu posebej · osredotočili na obravnavo primarnih dejav- nosti: kmetijstva, gozdarstva, mineralnega in vodnega gospodarstva, lova in ribolova, turizma in rekreacije, ki naj bi skupaj s sekundarnimi dejavnostmi odigrale v pro- cesu oživitve območja pomembnejša vlogo. V tem prispevku želimo predvsem pred- staviti vlogo kmetijstva in gozdarstva v bodočih družbenoekonomskih in političnih usmeritvah. 2. OPREDELrrEV RAZVOJNE PROBLEMA"riKE OBMOČJA Območje Žumberak-Gorjanci, od l. 1978 proglašeno za spominsko, spada v okviru 194 G. V. 5/89 SR Slovenije in Hrvaške med manj razvita območja, slabo razvito je bilo že pred vojno. Zajema 47 krajevnih skupnosti z območja petih slovenskih (Brežice, Krško, Novo me- sto, Metlika, Črnomelj) in treh hrvaških občin (Ozalj, Jastrebarsko, Samobor). Ob- sega okoli 97.000 ha površine z okoli 40.000 prebivalci, od tega v SR Sloveniji 28.000 in na Hrvaškem 12.000. številni vzroki so privedli do zaostajanja v razvoju in celo do nazadovanja, z že v uvodu omenjenimi spremljajočimi negativnimi po- javi: odseljevanje mlajšega prebivalstva, povečevanje deleža ostarelih in praznjenja nekaterih delov območja. Ti pojavi so še posebej akutni na hrvaški strani, na žum- berku, ki je bil v času Vojne krajine poseljen predvsem iz strateških potreb. Povojni razvoj naše domovine se ob- močja skoraj ni dotaknil, regresijski procesi so se po vojni nadaljevali in se nadaljujejo tudi danes. Gospodarstvo se ni razvijalo, kmetijstvo je nazadovalo in površine pre- raš1ča grmovje, v izčrpane in degradirana gozdove niso dovolj vlagali, obrt in domače dejavnosti izumirajo. Tudi infrastrukturni objekti se niso razvijali, propadajo naselja in z njimi celotna kulturna krajina. Posa- mezni predeli območja ostajajo neposeljeni, več vasi je že povsem izumrla ali pa v njih živi le še ostarela prebivalstvo. Gospodar- ski in družbeni razvoj, ki naj bi zaustavila odseljevanje, sta se ustavila na robu ob- močja. Žal je zunanji interes iz razvitih središč usmerjen predvsem v črpanje na- ravnih virov, pogosto le z izkoriščevalskimi težnjami, kar območje še dodatno siromaši. Nadaljevanje teh procesov bi imelo nepo- pravljiva družbenoekonomske, socialne, prostorske, kulturnokrajinske posledice, kar bi pomenilo dokončen propad osrednjega dela območja Žumberak-Gorjanci. Na sedanji stopnji našega družbenoeko- nomskega razvoja in splošnega osveščanja si ne smemo več dovoliti tolikšnega gospo- darskega zaostajanja nekaterih delov naše domovine. Dosežena raven materialnega napredka v nižinskih, razvitejših območjih daje možnosti za učinkovitejše diferen- cialne ukrepe, ki naj zavrejo neugodne težnje v hribovskem svetu. Ob tem ugotav- ljamo, da so druge dežele s podobnimi naravnimi razmerami in na podobni razvojni stopnji prevrednotile hribovski svet in uve- ljavile diferencialne ukrepe za razvoj hribov- skih območij. Odpravljanje razlik v regionalnem razvoju zahtevata tudi zvezna in republiški ustavi ter vrsta zakonov in odlokov. Spominsko območje pa si je hitrejši in skladnejši razvoj zaslužilo tudi zaradi svojega dragocenega zgovinskega prispevka, zlasti v NOB. 3. DRUŽBENI CILJI Na podlagi širših družbenih prizadevanj za zaustavitev negativnih pojavov in nadalj- njega propadanja tega območja je bila l. 1978 ustanovliena Skupnost spomin- skega območja Zumberak-Gorjanci, da bi po zgledu sodelovanja obmejnega prebival- stva v preteklosti, posebno v času NOB, zdaj naprej negovali in razvijali pridobitve osvobodilnega boja, hkrati pa s skupnimi prizadevanji vseh osmih občin in širše druž- bene skupnosti oživili in pospešili družbe- noekonomski razvoj tega manj razvitega območja. Ob tem se je zastavila osnovno vpraša- nje, ki je še danes aktualno - kako zajeziti odliv prebivalstva in ga zadržati doma ter ga obnoviti in pomladiti. Območje se mora razvijati v skladu s svojimi razvojnimi mož- nostmi. že po dosedanjih ugotovitvah ima bogate in široke možnosti za razvoj kmetij- stva, zlasti živinoreje, gozdarstva, drob- nega gospodarstva in obrti, raznih zvrsti turizma in rekreacije. Velike prednosti ob- močja so sorazmerna čistost naravnega okolja, bogastvo zgodovinskih dogodkov, naravna in kulturna dediščina, bližina veli- kih mest in razvitih območij idr. Pri oživitvi območja bodo imele prednost dejavnosti, ki bodo: - spodbujale, razvijale in povezovale do- brososedske, tradicionalne, kulturne, druž- benoekonomske in druge dejavnosti vseh občin in obeh republik za celovitost območ­ ja, - aktivirale lastne surovinske in druge reprodukcijske osnove __ (kmetijstvo, gozdar- stvo, obrt, gostinstvo, turizem), - pogojevale tržne možnosti, - zaposlovale domače prebivalstvo, - izobraževale in poklicno usmerjate mladino, - usmerjate naložbe tako, da bodo na- menjene oživitvi območja (zaposlitev, ener- getska in cestna infrastruktura, uporabljanje kmetijskih in gozdnih zemljišč idr.), - zagotavljale čistost okolja in ohranje- vale kulturno krajino. 4. METODE DELA Že ob zasnovi projekta smo se z naročni­ kom dogovorili, da nosilec obdeluje celotno območje po enotni metodi, ne glede na občinske in republiške meje ter trenutne delne družbene oziroma prostorske plane. Pri tem naj bi upoštevali metode višje ravni, ki bodo dale uporabnejše rezultate. Okvirno smo se sicer navezovati na me- todologijo Zakona o sistemu družbenega planiranja SRS in SRH ter iz nje izhajajoče obvezne kazalce, vendar se to ni izkazalo za dovolj uporabno. Glede na prevladujoč kmetijski značaj obravnavanega območja smo morali navedeno metodologijo bi- stveno dopolniti s prvinami naravnih dano- sti, vrednotenja, rabe in varstva naravnega prostora, podrobneje smo obdelali primarne dejavnosti in delovanje podeželja. S tem je nastala nekakšna metoda ruralnega plani- ranja, ki jo bo treba še razviti za skorajšnjo tovrstno obdelavo Slovenije. Po zakonu o sistemu družbenega in pro- storskega planiranja za območja oziroma regjje še ni planerske zakonodaje (SRH ima vsaj »Prostorski plan posjebnih namje- na«, SRS krajinske zasnove), zato projekt ni oprt na ustrezno zakonodajo in tudi ne na obveznosti, ki bi iz nje izhajale. Zato pa so občine ob sprejemanju tega projekta vgrajevale njegove razvojne prvine v svoje srednjeročne in dolgoročne plane in tudi skrbele za njihovo uresničitev. Večino dejavnosti smo obravnavali po obstoječih slovenskih metodologijah, tako tudi kmetijstvo in gozdarstvo, saj imamo področje vrednotenja in rabe primarnega prostora Slovenci vendarle nekoliko bolj proučene. Uspešnejši smo tudi na področju interdis- ciplinarnosti planiranja, kjer nam je urbani- stom in planerjem le uspelo dokazati nuj- nost vključevanja primarnih dejavnosti v kompleksne planske postopke. G. V. 5/89 195 Največ težav pri našem projektu je izha- jalo iz nepopolne, neusklajene, pogosto manjkajoče izhodiščne dokumentacije, ki so nam jo posredovale občine. Veliko tema- tik je bilo treba obdelati sploh na novo. Nerazvitost se je izkazala tudi v ••nerazvito- sti« podatkovne baze in sistematskih obde- lav sploh. ~ PROSTORSKEOSNOVE REGIONALNEGA RAZVOJA OBMOČJA 5.1. Geografski in prometni položaj Obmejno območje Žumberak-Gorjanci je robno, prostrano planotasto apneniško-do- lomitsko gorovje, osamljen gorski čok, ki se dokaj strmo dviga nad nizkim Pokolpjem in Krško kotlino. Značilna je slemenitev za- hod-vzhod {alpska smer) oziroma jugoza- hod-severozahod in dinarska zgradba, robno lego pa v naravnem pogledu pod- črtuje lega na stiku dinarskega in panon- skega sveta (MELIK i 959). Gre torej za gorski, gozdnati čok med dolinama Kolpe in Krke z dinarsko zgradbo in tektoniko, alpsko smerjo in značilnostmi kraškega sveta. Današnji gorstvi žumberka-Gorjan- cev in zagrebške Medvednica sta bili v daljni geološki preteklosti celota, ki sta jo kasneje ločila tektonika in reka Sava. Tako so nastala ))vrata