Po!!nlna ~a<'an. pri po!,i 1102 ljublj.n~ Gospodarska zbornia ••• Slovenije ••• ••• podl"",a igzs.si NAJBOLJ POGOSTA VPRAŠANJA 1. Kakšni so zakonski pogoji za ustano- vitev družb Hrva!kem, s poudarkom na družbi z omejeno odgovornostjo? Primerjalno pravno se temeljna korporaci- jska pravila bistveno ne razlikujejo, zato jih je potrebno podrobneje razmejiti in poiskati sorodnosti in odstopanja glede splošne predpostavke: - Pojem gospodarske družbe, - Pravna osebnost in pridobitev lastnosti pravne osebnosti, - Dejavnosti družbe, - Firma in sedež družbe, - Ustanovitelji, družbeniki in zastopanje, - Odgovornost za obveznosti in delitev na osebne in kapitalske družbe ter ostale statusno-pravne oblike. 2. Katere so bistvene primerjalno pravne vzporednice med pravnim re- dom Republike Slovenije in pravnim redom Republike Hrvaške v lu č i evropskih integracIJ1 Ob pričakovanem vstopu Republike Hrvaške, bo raven harmoniziranosti pravnega reda s pravom Evropske unije (EU) takšna, da bo omogočen prost pretok kapitala. Vstop na hrvaški trg bo sloven- skemu kapitalu olajšan tudi zaradi sorod- nosti obeh pravnih sistemov, še posebej pa pri statusno-pravnih oblikah osebnih in kapitalskih družb ter podružnic, ki jih oba sistema poznata. Kljub temu pa je potreb· no izpostaviti nekatere bistvene razlike, kot npr. ustanovni kap ital družbe z omeje- no odgovornostjo, ki je na Hrvaškem skoraj trikrat nižji, kot v Sloveniji, saj znaša 20.000 HRK (2.634 EUR), za razliko od Slo- venije, kjer je osnovni kapital predpisan v višini 7.S00 EUR. S tem je vstopni prag za ustanovitev kapi talske družbe in s tem omejitev odgovornosti družbenikov za ob- veznosti družbe bistveno nižji. l. Ali na Hrva!kem obstaja pomoč pri ustanavljanju podjetij npr. kot je v Sloveniji VEM točka in kakšni so postopkl1 Podjetniku, ki se odloča za ustanovitev podjetja, mu je na Hrvaškem v veliko pomoč služba HITRO.HR, ki ima že več kot SO pisarn po vsej državi. HITRO.HR je služba hrvaške vlade, ki bodo~im podjet- nikom in podjetjem omogoča dokaj hitre in poenostavljene postopke ustanovitve podjetja, narava postopka in način usta- novitve pa je soroden slovenskemu siste- mu e-VEM točk (t.im. točke Vse na Enem Mestu). Slovenski portal e-VEM je državni portal, ki ga upravlja Ministrstvo za pra- vosodje in javno upravo RS in je namenjen podjetjem in podjetnikom z namenom, da uporabnikom omogOČi čim laŽje, enostav- no, hitro in brezplačno poslovanje z javno upravo ter omogoča hitro in enostavno registracijo manj zahtevnih družb. Pravni vidiki članstva Hrvaške v EU LIDIJA SVALJEK Gospodarsko pravo v Republiki Hrvaški ureja Zakon o gospodarskih družbah, ki je v vel iki meri izdelan po vzoru nem~ke za- konodaje. Med pogajanji so bile v zakon uvedene nekatere spremembe, ki so del novosti, povezanih z evropskim pravom družb. Z dnem pridružitve Republike Hrvaške EU se bosta uvedli dve novi obliki družbe· ev- ropska družba in evropsko gospodarsko interesno združenje. LIDIJA ŠVALJEK, direktorica Centra za poslovne informacije Hrva!ke gospodar- ske zbornice od leta 2005. Aktivno je sodelovala v pogajanjih o pristopu RH k Svetovni trgovinski orgo- nizocJj'i in vstopu RH v EU za poglavje 3 - Pravico do ustanavljanja in prosto zagotavljanje storitev, poglavje 5 - Javna noro~ila in poglavje 29- Carinsko unija. Na podrolju prostega pretoka storitev sodeluje v delovni skupini za pripravoZakona o storitvah in uvajanje Di- rektive o storitvah v hrva~ko zakonodajo. Je tudi predstavnica RH v mreti enotnih kontakt- nih tolk v EUIEGP - EUGo. Ukvarja se s prostim pretokom blaga in carinsko politiko, in sicer kot članico Odbora za prosto trgovino in Pododbora za carino združenja Eurochambers. Odbora za pravila o poreklu in Odbora za ATA karnete Mednarodne zbornice. Med pogajanji o pristopu Republike Gospodarski vidiki članstva RH v EU Hrvaške k EU je bila ob usklajevanju za- konodaje na tem področju pozornost posvečena spremenjenim pogojem, ki družbam omogo~ajo hitrej~i in lažji vstop na trg, nižje stroške sprožitve stečajnega postopka ipd. Poleg vprašanja, kako ustanoviti podjetje na Hrvaškem, domači podjetniki, ki se pripravljajo na poslovanje na evropskem trgu, želijo odgovore na vprašanja: kako poslovati v kateri od članic EU, kakšna pravi la bodo veljala za podjetnike, ki želijo razširiti poslovanje, kolikšen bo osnovni kapital, katero vrsto družbe izbrati ipd. Na področju pravice do ustanavljanja in prostega zagotavljanja storitev je Repub- lika Hrvaška dolžna v celoti izvesti direk- tive EU o storitvah na notranjem trgu. Po pristopu Republike Hrvaške k EU bodo lahko pravne in fizične osebe oziroma po- nudniki storitev s sedežem v državi ~Ianici EU uveljavljali pravico do ustanavljanja in prostega zagotavljanja ~ezmejnih sto- ritev na Hrva~kem pod enakimi pogoji kot v vseh ostalih državah članicah EU. Prav tako bodo lahko pravico do ustanav- ljanja in prostega zagotavljanja storitev v 17 -or PRAVNI VIDIK 18 vseh ostalih državah članicah EU uveljav- ljali tudi ponudniki storitev s sedežem na Hrvaškem. V skladu z določbami Direktive o storil- vah in nacionalnim Zakonom o stori tvah IJ RH se vzpostavlja enotntl kontaktna točka (PSe) za storitve pri Hrvaški gos- podarski zbornici. Na tej ločki bodo la- hko ponudniki in prejemniki storitev hitro prejeli elektronske informacije in podatke o možnostih registracije storitvenih deja- vnostj ter ostale pomembne informacije. Prek mreže EUGO je povezana z vsemi kontaktnimi točkami v EU/ EGP. Evropska komisija poudarja pomen razvo- ja digitalnih javnih storitev in digitalnega skupnega trga, V tem okviru bo pomem- ben tudi razvoj enotne kontaktne ločke za storitve, ki bo eden od segmentov e-uprave na Hrvaškem, kar bo prispevalo k manj strogim pogojem za regist racijo po- slovanja na hrva~kem trgu storitev. lidija.svaljek, hgk.hr Vloga akreditacije pri prostem pretoku blaga in storitev in sodelovanje s Hrvaško na tem področju dr. BO~TJAN GODEC t lanstva: Predstavnik SA v EA. Predstavnik SA v ILAC, Predstavnik SA v IAF, Član stro- kovnega meroslavnega weta pri MGRT, Član društva za materiale, Član društva za varjenje Akreditacija pomeni potrditev usposo- bljenosti v povezavi z ugotavljanjem skladnosti, ki jo v Sloveniji izvaja naciona- lni akreditacijski organ Slovenska akredi- tacija. Akreditacija je storitev, ki se izvaja v interesu javnosti na neproli ten nači n in je ključen del tehnično kakovostne infra- strukture v državi in nudi: podporo gos- podarstvu, omogoča izvajanje zakonodaje posameznih ministrstev in ščiti potrošnika. Slovenska akreditacija izvaja vse postopke akreditiranja na mednarodno primerljiv način v skladu z zahtevami evropske Ured- be 765 /2008 o akreditaciji in nadzoru t rga Dr, BOŠTJAN GODEC, Slovenska akredhacij. , ima 10 let izkušenj pri vodenju in graditvi mednarodno priznanega akreditacijskega orga· na Slovenska akreditacija v skladu z zahtevami Uredbe 76512008 o akreditaciji in nadzoru trga ter v skladu standardom 51ST EN ISO/lEC 17011 in mednarodnih pravi! za akredit- acijo. Deloval je in še deluje v mednarodnih organizacijah za akreditacijo EA (European co-operation forAecreditations) - fA GA, fA MAC, fA HHC in fA WGT, ItAC (Intemational Laboratory Accreditation Cooperation and IAF (International Accreditation Forum). Udeleten je pri sprejemanju odialitev v okviru fA MAC (TFG - Task foree Group), vodja TFI (Task 'oree interpretation) skupine in lian fA WG Training skupine za IzobralevanJe »peer evaluatorjev«. Strokovne izkušnje ima pri raziskavah kovin in kovinskih konSlfUk- cij, še posebno pri elektrokemitnih korozijskih raziskavah kovin, mehanskih preiskavah in metalografsklh preiskavah in Izkufnje pri organiziranju in vodenju akreditiranega labora- torija v skladu s standardom SISTEN ISO/lEC '7025. Strokovna izobrazba: Diploma iz metalurgije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologi· jo, Monranistika, smer metalurgijo, Univerza v Ljubljani (1987), magisterij iz metalurgije (1993), daktorat iz metalurgije z naslovom: Delovanje silicija na elektrodnih povrIinah nerjavne jeklene litine v motno oksidocijskih medijih (1997) Strokovne izkušnje: 1987 - 1990 Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Odd- elek za preiskavo kovin, korozije in protikorozijske zaWte (današnji ZAG), 1990 - 2002 Inštirut za metalne konstrukcije -/MK, 2002 - 2012, Slovenske Akreditacije - SAo Vodenje SA - direktor (od 1.7. 2002) in v skladu z zahtevami SIST EN ISO/ IEC 17011 ter pravili mednarodnih združenj za akreditacijo. Izpolnjevanje zah tev se preverja s strani Evropskega združenja za akreditacijo (EA). V kolikor nacionalni akreditacijski organ dokaže izpolnjevanje vseh navedenih zaht ev, postane podpis- nik tako imenovanih sporazumov o med- sebojnem priznavanju akreditacij (MLAI MRA). Samo na ta način lahko uporabniki akreditacijskih storitev (ministrstva, organi za ugotavljanje sklad nosti, gospodarstvo, potrošniki, ... ) zaupajo v storitve, ki jih izva- jajo laboratorij i, kont rolni organi in certili - kacijski organi. Slovenska akreditacija ima danes podpisane vse sporazume o medse- bojnem priznavanju akreditacij, kar pome- ni, da so akreditacijske listine, ki jih izdaja- mo, veljavne in sprejete v mednarodnem prostoru. Na ta način lahko slovensko gos- podarstvo trži svoje proizvode in storitve brez dodatnih ovir v mednarodnem pro- storu. V Slovenij i je različnim organom za ugotavljanje skladnosti podeljenih skupaj 237 veljavnih akreditacijskih listin. S sprejetjem tako imenovane evropske za- konodaje »paket za proizvodeK je akredit- acija v Evropi dobila tudi zelo jasne pravne okvire delovanja. Delovanje nacionalnih PRAVNI VIDIK VETER /more{20 13 .... akreditadjskih organov je omejeno pred- vsem na področje svojega ozemlja. da bi se preprečilo konkuriranje med akreditaci- jskimi organi in zniževanje kriterijev. saj bi na ta način akreditacija postala tržna ak- tivnost. Zelo pa se spodbuja sodelovanje med akreditacijskimi organi za ustrezno izvajanje akreditacijskih aktivnosti v pod- poro dobremu delovanju skupnega no- tranjega evropskega trga. Akreditacijska organa Slovenije (SA) in Hrvaške (HAA) že dalj ~asa zelo dobro sodelujeta predvsem na področju iZmenjave ocenjevalcev. skupnega usposabljanja in tudi v primeru določenih postopkovakreditiranja. kjer to zahtevajo pravila. bostjan.gode(~slo-akreditacij/l.si Vloga akreditacije v mednarodni trgovini - / mag. BISERKA BAJZEK BREZAK Mag. BISERKA BAJZEK BREZAK. dipl. Ing., Hrvaška akredltadjska agencija (HAA) Mag. BISERKA BAJZEK BREZAK,dipl. ing .• direktorica Hrvaške akreditacijske agencije. je bila rojena v Zagrebu, kjer je tudi diplomirala in pridabila magistrski naziv na Tehnolaiki fakulteti Univerze v Zagff'bu. Med letoma 1972 in 1974 je bila zaposleno no omenjeni fakulteti kot asistentka profesor/ca ter je sodelovala v znamtvenlh projektih na podrolju naftne tehnologije. Od leta 1974 do lela 1993 je b/lazaposlenav podjetju INA -industrija nafte Zagreb na poiotajIh od Inten/rke analitllarke do vodje Oddelka za kakovo5t. Med letoma 1993 in 200S je bila zaposlena v Driavnem zavodu za standardizacija in meritve, kjer je zasedala poloiaj vadje Oddelka za kakovost. V tem obdobju je sodelovala pri za- konskem urejanju ter pripravi in vzpo5{avi{vi hrvafkegQ 5i5tema akredi{acije. Sodelovala je rudi v pogajanjih za sklenitev dvastranskih sporazumov oprosti trgovini RepubJjke Hrvalke z drugimi driavami, v delovnih skupinah CEm in pri pogajanjih o pristopu k Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Vlada RH jo je leta 2005 imenovala za zatamo direktorico Hrva~ke akreditacijske agen- cije. V tem obdobju je njeno delo zajemalo snovanje, opremljanje in usposabljanje HAA za samostojno delo javne ustanove, polnopravno ~Iansrvo v EA in sklenitev sporazuma EA MLA. Sodelovala je vdelovnih skupinah za pogajanja o pristopu RH k Evropski uniji. No poloiaj direktorice HAAje bila imenovana leta 2007, trenutno pa ji teče drugi mandat. ki se je začel leta 20J ,. Od feta 20JO je rudi članica izvršnega odbora Evropskega zdruienja za akreditacijo (EA). kamor jo je izvolila generalna skupUina EA. Zdaj tete ie njen drugi mandat. Vokviru EA/EXje zadoliena za dejavnosti sistema upravljanja EA kot vodja kakovosti EA (Quality Manager). Njena naloga je vzpostavitev enotnega sistema uprav/janja Sekretariata EA in Sekretariata Odbora za mnogostranske sporazume (EA MAC). Republika Hrvaška (RH) bo kmalu postala polnopravna ~Ianica Evropske unije (EU) z vsemi pravicami in obveznostmi države članice, tudi na podrotju prostega pretoka blaga. V pristopnem postopku je RH uskla- dila svojo zakonodajo s pravnim redom EU in vzpostavila nacionalno tehnično infrastrukturo za kakovost v skladu z najboljšo evropsko prakso in pravili, ki omogočajo prost pretok proizvodov. K temu procesu je v veliki meri prispevala HAA kot hrvaški nacionalni akreditacijski "Na vstop Hrva~kf! v EU Sf! priproIIIjamo toko, da smo if! prf!d dVf!mo If!tomo ustano- vili podjetje na Hrllafkem na Rf!ki, katerega sedež smo Žf! prf!nesll v Zagreb, kar nam olaj~ujf! logistiko somf!go poslovanja. Zočf!1i smo s trif!njf!m, IZIlf!dll smo lf!zmf!jno akreditacijo tega podjetja na podrolju kallbraclje uteži. Trudimo se pridobiti port- n!fjf! za skupno sode/avanjf! no EU prajf!ktih. V f!nf!m prim!fu nam jf! to if! uspf!/o, II drugem pa se prijalIljamo no projekt. Ta hip se nam ~e porojajo lIprošanja, 011 Jf! nO~f! hrvaška podjf!tjf! abrovnallana kot povf!zona padjf!tje oli nf!, oziroma oli bl la- hko poslf! opravljali kar Iz našf!ga slovf!nskega podjetja. PredlIsem nam bo %jšalo poslovonjf! df!jstvo, do corinjf!nJa nf! bo več ln bo našf! poslovonjf! lahko potf!kolo kar prek pošte. Do zdaj ustvarimo od 3 do 5 odstotkoll vsega našega prometa na Hrvo~kf!m, potrudili po se bomo, do bomo v prihodnje to promf!t povf!loli. Z vsto pom Hrvaške II EU nom bo pastal ta trg le bolj dostopen, na drugi strani po lahko pričokujf!mo tudi Vf!čjo ponudbo hrvo~kih doballitf!ljf!1I no slovf!nskf!m tržišču." MARKO lOTRIC, lastnIk ln direktor družbe lotrIČ meroslallje d.o.o. 19 -or PRAVNI VIDIK 20 organ, HAA je polnopravna članica Evrop- SkeAAlAMENTA IN SVETA 200S/36JES z dn~ 7. ~Iembra 2005 o p