365
Zgodovinske stvari.
Odkod bi Slovenci prišli v dežele nekdanjega
Norika?
Dodatek k Članku v 41. in 42. listu. Spisal Davorin Trstenjak.
Obilo mest in več kakor tisoč vesi s slovenskimi imeni po Avstrijskem, Stirskem, Koroškem se tje ne postavi v kakošnih 50 letih, temu treba stotin let; zraven tega se trdni gradovi, kterih še Evstahij omenja v Noriku in kterih razvaline še dandanes molijo v neb6 in slovenska imena nosijo, se ne postavijo v kakošnih 100 letih, in toliko niso še Sloveni, ako bi bili komaj še v 7. stoletju v Norik prišli, imeli časa za zidanje, kajti Bavari in Franki so jih že hudo nadlegovali v onem stoletji.
Šafafik je sam izdvojil nad zgodovino korotan-skih Slovencev, pisaje: „kje, v kteri deželi in soseščini se imajo njihovi sedeži iskati, predno so se v Karantaniji naselili?
Historični viri nimajo nobenega, to vprašanje ve-šečega gotovega spričala. Ostane nam toraj jezik in njegova razmera h drugim slovanskim plemenom, dalje po posebnosti krajnih imen.
Prav ta imena nam pa kažejo poseben značaj; po vsem Noriku ne najdeš ne enega imena s končnico slav, slava, slavci.
Pri panonskih Slovencih, kteri so res prišelci 6. stoletja, najdeš Radoslavce, Bodislavce, Ja-roslavce in sama patronimična poznamovanja vesi, na priliko, Budišavci, Vlastomirci, Volčkovci, Berkovci, Dragotjnci itd.; po vsem gorenskem Koroškem in gornjem Stirskem ni nobenega patronomič-nega poznamenovanja vesi, a vendar so korotanski in panonski Slovenci v istem času po Karolovcih bili ob svojo politično samostalnost prišli, tako da ni mogoč ugovor, da so korotanskim Slovencem Franki zbrisali narodni značaj.
Med korolanskimi Slovenci najdeš prestare slovenske besede za poznamenovanja gora, rečic, planin, kterih zastonj iščeš pri Hrvato-Srbih.
Cirilski pt in jr& se glasi: or, ur, ol, ul, to pričujejo imena iz 8. stoletja: cholmen, chulmen, Kurka (Krka), Kurnuz (Krnuz), Urtel (vrtel), T ur d o (trdo) itd.; 1 se je pogosto vokalizoval, in najdeš Tuordoguavo=z Trdoglavo; vseh teh posebnosti ne pozna niti hrvatsko-srbščina niti starobolgarščina. V frizinskih spomenicih, v kterih ne smeš iskati čistega korotanskega jezika, temoč cerkveno-slovensko, starohrvatsko in korotansko-slovensko zmes, najdeš izvirniše, organične oblike, nego jih pozna hr-vato-srbščina.
Vse te okoliščine pričajo, da imamo tukaj iskati prestaroslovenskega plemena, ktero se je že v pradobi razvilo po lastnih postavah. Božanstvo groma so imenovali Perkun kakor Litovci, a ne Perun, kakor drugi Slovani; to pričajo imena: perkunji vrh, per-
kunji art; Radogosta pa Radol, Raduh, Rad-mer, kar potrjujejo imena gor in krajev.
Jaz mislim, da korotanski Slovani so prišli v pradobi čez Karpate do Bavarskega, Tirolskega v Norik, Karnio in jadranskega morja; zato jih v historični dobi najdemo noter do helvetskih dolin. Oni bi po takem bili avantgarda slovanskega preseljevanja, zato vsa osebna imena na slovensko-rimskih spomenikih so še večidel enostavna, in s pridevkom mar najdemo edina: Magimar, Mogimar, Resimar, Jentumar, Lu-tumar, Belatumar, Djastvamar. Slednje ime s sufiksom stvarstvo je tako izključivo slovensko, da vse jezikoslovce poklicati smem na boj, in jih vprašati: kter drug jezik indo-evropski pozni sufiks stvo, razun slovanskega? Poleg tega oblike Adnamat in Adnomat, Djastvamar za D j as t v o mar so edine posebnosti korotanskega jezika. Korotanski Slovenci so bili celo izgubili besedo slav ali je nikdar niso poznali. V knjige in govor je prišla še le od južnih Slovanov. Al njihova last je: mar, in govor jim je: mam ali kramola, kremelj, in trdil bi, da je kramola iz one korenike, iz ktere slav. Sansk. 9, v gršč. x, v lat. c, v nemščini h, je tudi v slovenščini pogosto k.*)
Ako so sorodne: 9ru, 9rava, clueo, clamor, xlrj, hruom, tedaj tudi: krama, kramola,**) kramljati, in v besedi kram najdemo isti sufiks m, kakor v nemškem hruom, hruomi, novonemški Ruhm — slava.
Naj po tukaj postavljenih nakazilih domači zgodovino- in jezikoslovci to stvar globleje preiskujejo.
Jaz sem hotel s tem člankom novo pot pokazati, po kterej bi utegnilo moje trdilo novo podporo dobiti, da so Noričani bili Slovenci.
*) Jaz samo mimogrede navedem besedo človek,  iz koren ike kru, klu ~ cru, percipere.
**) Beseda kramola v pomenu turba, seditio se najde v listinah od leta 650. Miklošič jo je v svojem starostov, besednjaku dal veljati za domačico, v svojem spisu: „Die Fremdworter im Sla-wischen", jo je pa postavil med tujke, ne premislek, da bi se po bavarsko - nemškem narečji mogla glasiti: hrumel ali rumel, kakor še nemški Štirčani govore, ne pa kramola.                 Pis«