List 27. i «a A v » Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr V Ig ubij ani 4. julija 1883. Obseg: Kako jesih delati iz sadj Japonska velikanska ajd za seme Pogozdovanje Krasa oziroma golosekov po posameznih posestnikih Pri p za diganje in prenašanje sodov Rim leta 1881. (Dalje.) C e s ar j potovanje po Štajarskem Spomini na veliko slavjansko romanje v Tisza - Eszlarski umor preganjanji nemštva po TaafFejevi vladi Novičar. Iz oklica čeških poslancev k volitvam v deželni zbor Kako Og odij o Naši dop v Gospodarske stvari. Ravnanje francosko pa je tako-le odprto kad Kako jesih delati iz sadja. napolni se eno tretjino dobrega starega jesiha, dve tret jini pa se dodá sadnega mošta in se tako pusti 8 dni Ker živimo ravno v času največe vročine, katero naše ljudstvo dobro imenuje s splošnim imenom J,~:u in ker si ravno zdaj vsakdo želi hladilnih jedi î dni kakor kislega mleka, kisle vode pasje > potem se odtoči dve tretjini jesiha iz kadi in se namesti z dvema tretjinama mošta in tako se ponavlja vsakih osem dni, dokler je mošta kaj. Prezreti se pri tem ne sme. da je za izdelavanje jesiha najbolj ugodna vina pa pri uže tako težko dobimo drugačnega kot kislega — in dobrega kislega jesiha na vsakovrstnih salatah in tudi v druzih jedéh, zato bo morebiti marsikomu vstreženo izvedeti, kako preskrbeti se z dobrim domačim jesihom. tem piše v San Francisco v Ameriki živeči nemški gorkota 20 do 25 stop. Cels. (ali 16 do 20 stop Reum.) Ako bi jesih ne bil dosti hud , dodá se mu nekoliko > sadjerejec in pisatelj Seml knjigah sadjerejo v zanimivih svojih kako bolj v prid obračati sadje in povzdigniti Izdelovanje jesiha iz sadja je tako prosto, da ni razumeti, zakaj se veči del kmetovalcev dá zadržati, da si ga ne izdelujejo za lastno potrebo. Tega se sicer ne bo doseglo, da bi bil jesih iz sadja pomenljiv v trgovini, toda pri vsakem gospodarstvu porabi se toliko jesiha, da se splača vsaj toliko ga pridelavati doma, kolikor se ga špMtcvega jesiha Mali gospodarji, kateri ne izdelujejo sadjevca, si pa enako lahko pripravljajo sadnega jesiha za domačo potrebo. V ta namen treba samo velikega prstenega piskra v tega mečejo se vsakovrstni odpadki od sadja, katero se v kuhinji rabi. To se zalije z vrelo vodo. Kedar se zopet odpadki dodevajo, priliva se več vode in tako se nadaljuje, dokler ni lonec poln. Pri gorkem vremenu postavlja se posoda, skrbno pokrita s platnom ali ruto, na solnce; kedar je hladno, pa se spravlja na gorko mesto v hiši rumenkast jesih do tednih skisa se tako izvrsten y In po tej poti si enako mali kakor veliki kmeto-za dom potrebuje, in~to\elja posebno za one posest- 7a\ec Poskrbi sam doma cenega, okusnega in zdravega nike, kateri si s sadjerejo redno pridobivajo dohodkov. Jesiha za vso svojo domačo potrebo. Dobiček pri tem ravnanji je očividen, in to dvojin prvič mnogo manj stane doma pridelan jesih, drugič je pa tudi vsakdo brez skrbi, da vživa naraven, zd jesih česar pri kupljenem jesihu človek nikdar prav Japonska velikanska ajda za seme ? ne vé. Se celó treba ni, da se za izdelavanje jesiha po sebej sadje pripravlja, ampak popolnem dobre so tro- kakor se je uže lansko leto tako obilo priporočevalo pine, iz katerih je bil sadjevec uže enkrat izžét Take tudi letos zasluži pozornost naših poljedelcev > Ni tej tropine se vržejo v kad , katera se postavi v primerno ajdi ravno samo to v pohvalo, da izraste do velikosti gorak hram: tropinam dodá se še slabejega razkrnj moža in zadostuje en hektoliter tega semena na št nega sadja, olupkov in obrezkov, ako jih je od sadja, hektolitre domače ajde, toraj tudi veliko ceneje stoji, katero se pripravlja za sušenje, tudi ostanki kuhanega se pridela tudi iz enega hektolitra semena do osemdeset sadja se dobro obrnejo, ako se jih vrže v kad. Na vse hektolitrov dobrega zrnja in raste tudi na vsaki zemlji te zbirke zlije se toliko vroče vode, da je gosta meša- rada, če tudi ni dobro ugnojena. .-----J ------' * ' 5 feV/^M, mca. la se potem pusti osem dni prav na miru, potem pa se v ožemalnici izžmé mošt niso za druzega kakor za gnoj. Kako potem z moštom ravnati, priporoča se več načinov, pa najbolj priporoča Dobi se letos po 30 kraje, kilo najbolj samo v Ostale tropine potem Ljubljani pri J. R. Paulinu v špecerijski prodajalnici nnfpm -z mnStnm t-^; » pri Voglu -------, i—T , UlVJWUIj jsxxpu&v/vi se oni, po katerem ga izdela vajo Francozi pri izdela vanji njihovega slovečega vinskega jesiha. Njihovo ravnanje je najpriprosteje, najpripravnejše in daje, kakor skušnja kaže, najboljši vspeh. 212 Priprava za vzdiganje sodov. in prenašanje Sodovi se večidel prevaljavajo, ako pa ga je vzdigniti, na pr. s tal na voz naložiti, po stopnicah gor ali dol prenašati ali pa prenašati po tesnih zagatah, tedaj je treba posebnih priprav. Tako pripravo kažete nam predstojeći podobi po i/t^iwi v iAtv/JVUV XX IX. XXX VUOtUJ VJVjI [JUUUUl^ sneti po „Oesterr. landw. Wochenblattu", kateri je iz našel William Brown v Greenpoint-u, L. J., v ta namen , da bi se pri povzdiganji sodov laglje ravnalo njimi. Priprava ta je čisto priprosta in vspešna, ki se tudi lahko primeri sodom različne velikosti. Priprava ima dva para končnic A, z vlitega železa, kateri ste vezani z lesenim držajem. Oba dela končnic zvezana sta z železnim ali jeklenim delom, skrivljenim v podobi srpa, skozi spodnje dele končnic pa gre železen, nesklenjen obroč, kateri se po velikosti soda raztegne ali skrči in pritrdi z vijali, da se ne premika v stavljeni dolžini. Pripravo samo nadrobno kaže ena podoba enako razvidno rabo njeno pri sodu tako obširneje popisovanje odveč > , ena pa da bi bilo Samo po sebi se pri prava ta rabi z enakim vspehom pri sodih ali pri ve likih škafih in čebrih. Pogozdovanje Krasa oziroma golosekov po posameznih posestnikih. siljeni so bili znani pokončevalci gozda, za svoje goloseke gozdnih sadik nakupiti. Na ta način se je letošnjo spomlad oddalo posameznim posestnikom za nasadbo golih prostorov iz c. k. gozdne drevesnice v Ljubljani 44.300 črnih in 2400 belih borov, 4300 lip, 10.000 mecesnov, 16.080 akacij, 26.150 jesenov, 15.580 bukev , 19.640 kopri vovcev , 1000 ja belčnih divjakov in 6675 pravih kostanjev, brezplačno Največ omenjenih sadik, namreč 41.350 dobila občina Postojna, 17.000 pa Bistrica. Ti dve občini ste vse drevje za pogozdovanje Krasa porabili. Prva sa- dila je na rt Sovič nad Postojno in druga na Kras nad Bistrico, in sicer obe z vspehom. Ostale sadike razde lile so se med 60 posestnikov celega okraja. Drugi posestniki, kateri so svoje gozde opustošili morali bi gozdno drevje za nasadbo golosekov kupiti In res je 116 posestnikov političnega okraj skega 159.000 smrek in 37 kil smrekove kile mecesnovega semena 6a > a postoji kakor 33 i in v političnem okraji log 4 škem 34 posestnikov 63.000 smrek in 8 kil smrekovega semena nakupilo. Zraven tega je tudi za gozdorejo vneti posestnik Rovan *) na Colu nekaj tisoč gozdnega drevja prodal in brezplačno delil. Ako so se vse navedene sadike posadile in seme posejalo kakih sklepa, da se je z brezplačnim drevjem 10 Ha. Krasa in blizo 10—12 Ha golosekov s kupljenim drevjem in semenom pa blizo 50—56 Ha golosekov, skupaj 68—77 Ha. golega sveta nasadilo » toraj več v enem, kakor poprej v 9 letih Blizo 20—24 kil vsakovrstnega semena porabilo se je za napravo gozdnih drevesnic. Tako je gosp. Peter Krajgher, velik in marljiv posestnik v Hrašah, napravil enako drevesnico in jo s smrekovim in mecesnovim semenom nasejal. zobali. Žal 9 da so tiči veliko semena po Razvidno je, da so se začeli posestniki na Krasu živo zanimati za pogozdovanje. Pričel je narod sam Kras pogozdovati, smemo upati, da ga bode s pripo-močjo države in dežele kmalu srečno dovršil! Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levi en i k. (DaJje.) Ko smo prišli iz ravno popisane cerkve, sva se z Benedičičem ločila od najine družbe, ker šlo hvala gosp je za to, da bi poskusila zdaj urnost najinih Bogu precej urnih nog Nadležno lepo me je nam reč prosila ob obhodu v Rim neka znana gospa nemščine bolj zmožna, kot slovenščine » Ki je Od leta 1874. do leta 1882. razdelilo se je med od tam — se ve da proti plač naj prinesem nemške molitvene posamezne posestnike postojnskega c. k. okrajnega gla- bukve v spomin. Bil je zdaj" zadnji čas, ako sem hotel Bene-Ker s temi sadikami okoli 50 hektarov golega sveta pogoz- so zeló oddaljene ena od druge, in ni bilo ravno lahko varstva okoli 2 milijona raznovrstnih gozdnih sadik. Iz tej želji vstreči; toraj sva se napotila z gosp poročil c. k. okrajnega logarja je pa razvidno, da se je didičem, poiskati 3 ali celó 4 nemške knjigarne dilo. Ker vemo 10.000 sadik i da se za en hektar Krasa pogozditi kaj primernega najti, imela sva res prav dosti hoj » toraj za 50 hektarjev 500.000 sadik po trebuje, je razvidno, da se je blizo V/a milijona gozdnih v zadnji štacuni na španjskem trgu 3. Se posrečilo se nama je, najti prav izvrsten molitvenik. Ker sva se sadik pogubilo. In v resnici so nekateri posestniki brez- bila oba vsled nagle hoje prav zeló vžejila plačno prejete sadike uže med potjo proč pometali jih pustili doma poginiti, tretji slabo sadili itd. » drugi mi je moj . da Da se tej potrati v okom pride, sklenilo se je takim večim posestnikom, od katerih se je znalo gosp. prijatelj prav posebno vstregel z naznanilo ima koj za španjskim trgom nek pivarnar iz Bavar ? da * Gospod Rovan nasejal je tudi v stari njegovi gozdai niso pokončevalci gozda in imajo veselje do pogozdo- drevesnici 28 leh (gredic) z mnogovrstnim gozdnim drevjem. vanja Krasa, sadike brezplačno dajati. Zbog tega pri- Pis. skega najboljšo pivarno vsega Rima. Ko sva se ondi enkrat sreča, vdeležiti se v ravno isti dvorani tako slo-z izvrstno kapljico okrepčala, ločila sva se. On se je vesne akademije. Dvorana ni ravno odveč velika, pač podal proti svojemu samostanu, jaz pa proti „Hotel pa kaže v vsi opravi, da se v nji pogostno nahajajo Roma", kjer smo imeli dobiti vstopnice k veliki avdi- osebe najviših cerkvenih krogov. Tudi ta večer so se jenci pred sv. Očetom za prihodnji dan. Dobil sem deli na najvišem mestu, in sicer komaj dva metra od ondi zbrane vse svoje znance in soromarje, prejel tudi mene: kardinal Simeoni (menda ravnatelj vstava svojo vstopnico iz rok čast. g. dvornega kaplana Ant. ako se ne motim); dalje kardinala Howard (angleški) Kobler-a, kateremu jih je bil za Slovence izročil kot in Hassun (armenski), ter mnogo druzih visocih go- nekaki voditelj Jugoslovanov prečastni gosp. zagrebški spodov, duhovskih in svetovnih. Dvorana je bila sijajno kanonik dr. Fr. Rački. Glasila se je vstopnica bila z ličnim obrobkom opasana, tako-le: Peregrinatio Slavorum. ? ki je razsvitljena, krasno okinčana, gostov in poslušalcev pa je bilo natlačeno-polno. Koj po najinem prihodu pričele so se vršiti programové točke v naslednjem redu: Igra na glasoviru. Govor latinski. Govor bul Audientia Sanctissimi die 5. Julii hora 11 Y®. Tessera: D. Levičnik Josephus. Praeses sectionis: Rački l. r. Naročilo se nam je, naj skrbno pazimo na te liste (vstopnice), brez katerih nikomur ne bo dovoljen vstop v Vatikan. Čutilo se je namreč, da bi se utegnili riti tudi nepoklicani v vrste slovanskih romarjev; to pa se hotelo na vsaki način zabraniti. Nekako neprijetno nam je bilo tudi o tej priliki izvedeti, da vsi romarji ne bomo zamogli priti na vrsto, da bi po običajni navadi rimskih romarjev poljubili sv. Očetu nogo. Prera-čunilo se je bilo, da bi v tem slučaji morali sedeti sv. Oče garski. 4. Slavenska pesem o sv. Cirilu in Metodu, od dečkov prelepo peta. 5. Govor ruski. 6. Govor poljski. . Govor maloruski (rutenski). mospev). viru. Pesem rutenska (sa Pesem hrvaška (zbor). 10. Igra na glaso-Zdaj se je ponudilo navzočim v okrepčanje : zmrzlina in sladkarije. Odlično-opravljeni strežaji nosili so na velikih krožnikih omenjene dobre stvari po dvorani. Potem se je akademija nadaljevala. Sledil je : 11. Govor češki. 12. Govor bulgarski. 13. Pesem bul-garska. 14. Govor italijanski. 15. Pesem italijanska. 16. Govor bulgarski (jako dobro prednašan od še zeló malega dečka), in 17. igra na glasoviru. Govori in pesme obravnavale so razne zadeve in dogodivščine slav-janske, in v mnogih čula se je želja : Naj bi bila kmalu ena čeda in en pastir! Latinskega govora (štev. 2) dobil sem tudi iztis napisom: „Ad peregrinatores 5 ur na prestolu; to pa bi bilo za Nje vendar pretežavno. Ta čast določena je bila tedaj le za mil. gg. škofe, prelate in monsignore, za preč. gg. dekane in tudi za nekatere bolj odlične možake vsake slovanske narodnosti. — Vse te naše obravnave trajale so precéj dolgo, blizo do noči. Ker je bila za ta večer napovedana znanstvena akademija v „Propagandi" , in ker nisem bil do zdaj še tako srečen, da bi se bil katere vdeležiti zamogel (ako-ravno je bilo enacih uže več pri mnogih preuzvišenih . kardinalih), pričneva se s čast. gosp. želimeljskim župnikom Drnovškom eden druzega napeljevati v skuš- WĚĚ mtrngmmmm m mm mm Slavonicos") v dar od nekega mladega, jako prijaznega in zgovornega gojenca Propagande, rodom Bulgara. Moral je imeti kakih 18—20 let. Po naključji vsedel sem se bil ravno k njemu. Pomenkovala sva se mnogo o raznih zadevah, razumel sem pa njegovo narečje še skor bolj, kot hrvatsko. Prednašal je ta mladi Bulgar tudi eno prograinovo točko, in sicer tako dobro in neustrašeno, da sem ga kar občudoval. — S tem večerom ? a bi poskusila v tej zadevi svojo srečo. Rečeno, storjeno! Ker sem zdaj Rim uže precéj dokončan je bil 6. dan naše rimske navzočnosti. Po navadi smo bili tudi v jutro 5. julija (sedmi dan našega bivanja v Rimu) prav zgodaj na nogah. Ta dan je želel gosp. Peterlin maševati zopet v bližavi našega stanovanja, namreč v cerkvi „St. Maria del Po-polo" (na ljudskem trgu tik mestnih vrat „Porta del Popolo u Pospremil sem ga tudi jaz tje, in o pomanj dobro poznal, ponudil sem se jaz za kažipota. Hitro kanji ministrantov moral sem tudi ta dan jaz opravljati sva jo primahala pred Propagando (akoravno je bilo njih službo. — To svetišče ima nekako sorodstvo s cerk- precéj daleč do tje); dospela sva srečno tudi do vrat dotične dvorane; vijo „S. Maria sopra Minerva", to pa ne zarad stavbe tukaj je bila druga. Ker po nega zloga, ampak ker se ponaša tudi ona s prelepimi evangeljskih besedah nisva imela svatovskega oblačila, da, skoraj bi rekel: z najlepšimi grobnimi spominki po domače povedano pa: ker nisva imela vstopnic, djalo vsega Rima. Na mestu, kjer stoji sedanje svetišče, bile se nama je, da naju ne morejo in ne smejo pustiti noter, so nekdaj rodbinske rakve krvoločnega cesarja Nerona. Enako se je godilo tudi nekim gospodom iz Hrvatske; Tudi njegovo mrtvo truplo bilo je tam zakopano. Kakor niso bili tako ponižni in krotki, kot midvá z povestnica pravi, strašili so hudi duhovi rimsko ljudstvo toda gosp. Drnovškom. Jeli so na glas „bógimati" f govoriti dotlej, dokler ni papež Paškal II. (1099—1118) postavil precéj trdo o dvojni meri itd. In glejte! pomagalo je; na tem mestu Presveti Devici altar. In to je pomagalo, dovoljenje bil najprej vstop unim ; nama pa se je reklo: Oprošteni prebivalci zidali so iz hvaležnosti čez ome- ako jih ne pride več z vstopnicami, smeva tudi midva njeni altar cerkev, odtod noter. imé „S. Maria del Popolo", po Kazala sva sicer, da poznava Smerlingov znani naše: Sv. Marija ljudska. Sedanja cerkev bila je pod „Mi lahko čakamo" ; vendar pa sva porabila ugodni papežem Sikstom IV. od njegovega stavbenega mojstra trenutek, in: smuk! bila sva oba v dvorani. Bila je Pintelli-a sozidana, od stričnika Sikstovega, papeža Jures zeló polna, pa za naju je bilo vendar še prostora lija II., pa razširjena, ter kot njima posebno priljub-dovolj, in še prav dobrega. Jaz sem bil priril prav ljena stavba od obeh, kakor tudi še od drugih premož-blizo pevcev in glasovira; gosp. Dernovšek je bil dobil nih rodbin s slikarijami in marmeljnimi izdelki sijajno še boljši prostor. In kaj mi je prišlo tu najprej na ozališana. Zlasti odlikuje se kapela Chigi-eva, ki je misel? Še iz mladinskih let spominjal sem se, da sem bila na stroške plemenitega Avguština Chigi-a pozidana enkrat v časnikih bral, kako se je naš slavni rojak pod vodstvom in sodelovanjem slavnega Rafaela ter od-dr. Ignacij Knobleher tistega leta na sv. treh kraljev ločena kot pokopališče (rakev) imenovane rodbine, praznik kot gojenec Propagande ravno v tej dvorani od- katere so se rodili tudi papež Aleksander VII. in mnogo likoval s sanskritskim svojim govorom. Pač bi si jaz kardinalov. Človek v tej cerkvi res ne vé, ali bi ob-takrat še v sanjah ne bil obetal, da tudi meni bo še čudoval lepoto stavbe, ali pa lepoto notranje oprave. iz Največi kinč pa ji je kip preroka Jonasa. Kot simbol v vstajenja sedi v mladinski, cveteči podobi in dražestnosti, novega življenja se veseleč pol miline Cesarjevo potovanje po Stajarskem. Ob enem s Kranjsko praznuje tudi Štajarska 600-nosno na strahovitem morskem somu, ki ga je bil požrl, letnico svojega združenja z Avstrijsko , zato obiščejo Ta nepriličljivi kip zvršila je mojsterska roka neumrlji- presvitli cesar z eno potjo obe deželi in odpeljali so se ter zmago Naj dostavim še to, da je v bližnjem dne t. m., to je, preteklo nedeljo zjutraj iz svojega vega Rafaela. avguštinskem samostanu nekdaj stanoval za čas svojega bivališča poletnega grada v Schonbrun-u do postaje bivanja v Rimu zloglasni odpadnik Martin Luter Ko sva se povrnila z gosp. Peterlinom zopet nazaj v najino stanovanje, treba se je bilo obleči bolj praznično , kot druge dneve, ko smo zarad velike vročine hodili navadno prav po domače opravljeni okrog. Za . ker ta dan pa smo morali bolj čedno opravljeni biti, nam je bila vmerjena in odločena velika sreča in čast, stopiti pred obličje Leona III., Kristusovega namestnika na zemlji. Ob pravem času napotili smo se proti baziliki sv. Klemena, kjer so se ob 8. uri zopet nada ljevale cerkvene slovesnosti naše tridnevnice. Osvečava cerkve bila je tudi ta dan enaka oni prvih dveh dni slovanski romarji zopet pa toliko, da so se zbrani čč duhovnikov z nekako težavo razvrstili za maševanje. Brale so se namreč sv. maše neprestano pri vseh altarjih; ministranti so si morali hoditi od enega altarja do druzega izposojevat zvončke za cing- lj an j Kakor je znano, se je to leta (1881) po ukazu sv. Očeta Leona XIII. praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda prvikrat obhajal 5. julija (poprej praznoval se je vsako leto 9. marcija); in ravno to menda je še bolj nagnilo čč. gg. duhovnike, da so ta dan želeli služiti sv. mašo ob grobu sv. Cirila, čegar sv. truplo kakor sem o svojem času povedal, v spodnji e sv. počiva, cerkvi sv. Klemena bazilike. Ta dan opravljal mašo po latinskem obredu sloveči diakovarski škof Stros maver Po starodavni segi se je bral na desnem am bonu list (epistel) najprej latinski, potem pa staroslo venski » elij pa pel enako na nekoliko višem am bonu leve strani, to je, najprej latinsko, potem staroslo vensko Tudi pridigoval je milg. biškup Štrosmay sam, kaj pa da, v hrvaškem jeziku. Pelo se je ta dan latinsko , brez orgelj m pevci pokazali so se kot izvrstno šolani in izurjeni. Zlasti po povzdigovanji (pri Benediktusu) je gosp. tenorist tako mojstersko vpletal jiglavčeke (žvrgoline = Triller) v svojo melodijo, kakor kaj enacega nisem še nikdar čul. Le besede (tekst) so . pevci izgovarjali nekoliko premalo razločno. Po skončani cerkveni slovesnosti pri sv. Klemenu napotili smo se vsi slovanski romarji nemudoma v gostih trumah naravnost proti Vatikanu. Pot je bil dolg, ker nas je peljal skoraj od enega mestnega konca (izhodnega) do druzega (zapadnega). Prehodili smo mnogo ulic, ki nam dozdaj niso bile čisto nič znane, videli ve liko krasnih in ponosnih palač, ter vnovič priliko imeli prepričati se o ogromnosti Večnega mesta Rima. Po dolgi in zeló nagli hoji dospeli smo do angeljskega mosta, unkraj njega pa se zaobrnili proti St. Peterskemu trgu in Vatikanu. Ondi pričakal me je uže gosp. sorojak P. Benedičič, kateri se je želel kot Slovenec tudi vdeležiti avdijence pri sv. Očetu. To jutro še le dobil sem bil 5 Hetzendorf na južni železnici, kamor jih je spremil ce-sarjevič nadvojvoda Rudolf. Poseben dvorni vlak, v katerem je bilo cesarjevo spremstvo, med tem ministerski predsednik grof Taaffe, oba general-adjutanta cesarjeva fzm. baron Mon del in general-major baron P op p, najviši nadzornik kuhinje grof Kinsky itd. odpeljal se je v nedeljo zjutraj 8 in sicer ne prav lahko, za njega po posredovanji gosp. Koblerja vstopnico od preč. gosp. kanonika dr. Rački-a. Prvo je bilo tedaj, da sem mu podal vstopni list; al on mi je odgovoril: „Ga uže imam; njegova preuzvišenost gosp. kardinal Ledochowski sam mi ga je dal." (Dalje prihodnjič.) minut pred 8. uro; po 10 minutah dospel je v postajo Hetzendorf, kjer so vstopili v svoj vagon presvitli cesar. Na vseh postajah naprej do štajarske meje pozdravljalo je zbrano ljudstvo živahno presvitlega cesarja, ki so na postajah Neustadt in Glognitz zapustili vagon in so prijazno nagovorili tam navzoče občinske zastopnike. Postaji Payerbach in Semering (na avstrijsko-štajarski meji) bili ste bogato okinčani z zastavami. Na prvi štajarski postaji S pit al pričakovali so pri bogato okinčanem kolodvoru presvitlega cesarja : duhovščina v mašni opravi in s cerkvenimi zastavami, uči-drugi po- belo oblečena dekleta prepevaje cesarsko pesem , telji, občinski zastop in požarna straža. staji Murzzuschlag pa je cesarskega vlaka pričakovala velikanska množica ljudstva in posebej : štajarski ces. namestnik baron Kiibeck z okrajnim komisarjem vitezom F rey d en egg-o m, dalje vojaški poveljnik fzm. baron Kuhn, z njim polkovnik Probst, župan Aig-ner z občinskim zastopom, župnik Marks, načelnk okrajnega zastopa Trousil, nadalje: veterani, pevci, požarna straža, rudokopi, lovci in strelci z godbami, katere so pri dohodu vlaka zagodle cesarsko pesem Presvitli cesar odgovorili so milostljivo na nagovore župana in župnika, so si ogledali častno kompanijo veteranov in strelcev. Prebivalstvo pozdravljalo je presvitlega cesarja z velikim navdušenjem. Ves kraj in ob železnici ležeče fužine bogato so okinčane z zastavami. Na vseh krajih ob železnici pričakovala je duhovščina z učeniki in učenci in mnogobrojnim prebivalstvom, vse je bilo v bogatem kinču in povsod so cesarju doneli gromoviti, navdušeni pozdravi. Na postaji Bruck ob Muri pričakovale so presvitlega cesarja usmiljene sestre s Svetega Križa in seboj imele so vse učenke v enaki rudečkasti obleki. Na kolodvoru pa je cesarja pričakoval deželni glavar Blago-tinšek-Kaisersfeld z deželnimi odborniki, nadalje častniki pešpolka Kónig der Belgier, dalje: prošt Wein- berger z 8 župniki tamošnje okolice, župan, načel niki okrajnih zastopov itd. Presvitli cesar odgovorili so milostljivo na posamesne nagovore in so tudi nekatere navzočih še posebej nagovorili. Enako slovesen in srčen bil je sprejem na postajah Pernegg, Mixnitz, Frohnleiten, Peggau in Stuebing. Po sprejemu na postaji Gratwein pri Gradcu za- pustili so presvitli cesar železnico in se peljali v odprtem vozu v cistercijenski samostan Rein, kamor so jih spremljevali generaladjutant baron Mondel, Taaffe, baron Kuhn, baron Kiibeck in nekaj dru- grof zega spremstva ; potem, ko so imenitne zanimivosti tega samostana ogledali, vrnili so se na postajo Gratwein in se od tod peljali na kolodvor v Gradec. Pri dohodu cesarjevem na graškem kolodvoru bili so presvitli cesar zopet gromovito pozdravljeni. Navzo- , finančne čih je straže itd. bilo veliko število železničnega osobja Pred cesarjevim dvorom pa so cesarja pričakovali vsi generali v paradini opravi, vsi tamošnji častniki. Tik teh bila je častna kompanija pešpolka „Kónig der Belgier" , mešana meščanska kompanija, dva oddelka lovcev in dva oddelka pešcev. Cesar pozdravil je po prihodu najprej grofa Me- rana (sina pokojnega nadvojvode Janeza), potem je šla memo cesarja častna kompanija. Čez cesto nastavljeni so bili cesarski uradi, po drugi strani pa duhovščina. Pred vseučiliščem stal je akademični senat, na drugi poti pa dvorni dostojanstveniki, tajni svetniki, komor- niki in pristolniki. Tudi teh nekatere so nagovorili presvitli cesar. Po 8. uri bila je vojaška godba. Na vna-njem dvornem trgu nabralo se je ljudstva na tisoče. Pri sprejemu na kolodvoru odgovorili so presvitli cesar na pozdrav mestnega župana: „Na Vaš srčni pozdrav odgovorim z zagotovilom, da sem z veseljem prišel k domoljubni svečanosti in da bom rad kolikor moč dolgo bival v mojem zvestem deželnem glavnem mestu Gradcu. Z živim zanimanjem prepričal se bom o raz-cvetanji mesta in o blagostanji njegovih prebivalcev in v posebno zadostenje mi bode misel, da se bode Grad-čanov zvestoba in ljubezen ohranila enako nespremenjena kakor moja gorka skrb za nje in milost cesarska." Dne 2. julija pričele so se slavnosti z meščansko godbo zjutraj ob 5. uri. Ob 8. uri zjutraj bila je slovesna sv. maša v stolnici sv. Tilna. Cesar in ž njimi grof Taaffe, baron Kiibeck in baron Kuhn šli so v cerkev peš in ljudstvo na vseh prostorih gosto natlačeno sprejelo jih je z živahnimi pozdravi. Na velikih vratih pričakovali so cesarja knezoškof Zwerger z vsemi štajarskimi prelati in z duhovščino v bogati opravi. Cerkev je bila krasno okinčana, bogato razsvitljena; za cesarja pripravljena je bila posebna bogato okinčana klopica, na stranéh pa prostori za cesarjevo spremstvo, tajne svetnike, dvorne dostojanstvenike, ude deželnega zbora; na drugi strani pa: generali, mestni zastop; zunaj presbiterija na evan-geljski strani: namestništvo, sodnije, finančni, poštni in policijski uradi, nasproti pa častniki, zastopniki vseučilišča, tehnične visoke šole, gimnazije, realke in redov-skega ženskega zavoda. Po končani sv. maši, med katero je bilo tudi zunaj cerkve vse mirno in tiho, pozdravilo je iz cerkve priš-lega cesarja gosto natlačeno ljudstvo z gromovitimi pozdravi, na kar so se presvitli cesar milostljivo pri- klanjaje se na vse strani vso pot vljudno zahvaljevali. Ob 10. uri začeli so sprejemati cesar vsakovrstna poslaništva za ponavljanje udanosti in zvestobe in so sprejeli: deželni zbor, tajne svetnike in komor-nike, duhovništvo, knezoškofa Z wer ge r j a s stolnim kapiteljnom, knezoškofa lavantinskegain prelate vse uže 700 let na Stajarskem obstoječih samostanov. Nadalje: Predstojnico samostana plemenitih gospá, baronovko Spieglfeld, plemstvo, pristolnike, generale in častnike pod vodstvom barona Kuhn a, namestništvo z deželnim šolskim svetom pod vodstvom namestnika Kubecka deželni zdravniški svèt, policijsko vodstvo na čelu z vladinim svetnikom Jenkom, viši poštni vodja vit. Glotz, okrajni glavar dr. Laut-ner in viši rudniški komisar Knapp; dalje: deželna nadsodnija, državno nadpravdništvo, deželna sodnija, državno pravdništvo, deželni finančni vodja, finančni prokurátor, graški mestni župan z mestnim odborom, vse-učiliščni rektor magnifikus z akademičnim starešinstvom, rektor visoke tehnične šole s prorektorjem in načelniki treh oddelkov, vodja rudniške akademije v Ljubnem, predsednik graške trgovinske in obrtnijske zbornice, načelnik okrajnega zastopa graškega, predsednik zbornice odvetniške in predsednik zbornice notarske v Gradcu, Celji in Ljubnem, predsednik štajarske kmetijske družbe, predsednik domoljubnega podpornega društva, predsednik štajarske hranilnice, vodje državnih srednjih šol, pri-pravljavnic, kmetijskih šol in naprav, dekliške šole, trgovinske akademije, predstojnika evangeljske občine, predstojnik zgodovinske družbe in nekaterih okrajnih zastopov. Po končanem poklanjanji predložili so presvitlemu cesarju prošnje za počastenje z najvišjim obiskanjem : župan gledé plesa deželnega glavnega mesta, ki bode dne 4. julija, slavnostni odbor za prirejenje živih podob v deželnem gledališči, ki se bodo predstavljale dne 3. julija, predstojnik strelskega društva gledé streljanja v Andric-u dne 3. julija, predstojnik društva za dirke, gledé dirke, katera bode dne 4. julija, odbor za otročjo veselico gledé pevskih iger priređenih po šolski mladini dne 5. julija; predsednik društva za konjerejo, da pokaže plemenske konje v Radgoni dne 9. julija. Po sprejetih deputacijah obiskali so presvitli cesar D o n Alfonsa, grofovsko Meran-ovo družino, baronovko Washington, rojeno princesinjo Oldenburško, s o-progo ces. namestnika Kiibeck-a. Popoldne ob 3. otvorili so presvitli cesar kultur-historično razstavo, kjer jih je sprejel odbor za razstavo in jih povabil jo ogledati. Pri ogledovanji pohvalili so cesar večkrat lepoto in zanimivost razstavljenih reči. Ob 6. bilo je kosilo pri cesarji in povabljeni so bili ta dan k cesarjevi mizi: Don Alfonso, infant španjski, adjutant, polkovnik de Or tig o sa, knez Leo S al m, knezoškof Stepišnigg, princ Tak sis, grof Taafe, tajni svetnik grof G-leispach, tajni svetnik dr. Rechbauer, tajni svetnik, namestnik baron Kiibeck, prelat opat Knodl, komornik grof Montmorency, grof F. Attems, major grof Khuen, grof F. Vetter, major grof Bellegarde grof P. Huegel, Franc baron Mac Neven, grof Artur Sermage, grof Jos. Herberstein, Jos. pl. Neupauer, drž. poslanec kanonik Karlo n, drž. poslanec M. Herman, J. Paierhuber, J. Seholy, dr. Schreiner, A. Wanisch, baron Berg, poslanec F. Reinschmid, Fr. pi. Sprung, celjski župan Neckermann, prof. dr. Lipp, poslanec Sessler, bar. Mayer, bar. Hammer, grof L. Batthyanyi, dvorni svetnik vitez Stummer, dvorni svetnik vitez G-ebell, zdravniški svetnik Schauenstein, policijski vodja Jenko, trgovinske zbornice predsednik pi. Peng g, podpredsednik Eichler, profesor dr. Fr. vitez K r o n e s , župana W e i x e 1 b a u e r in R e m-schmid in pa kneza Alfred in Alois Lichtenstein. Mnogovrstne novice. Tisza-Eszlarski umor. V zadnjih „Novicah" popisali smo dogodbo grozovitega tega umora nadrobno. Ako bi hoteli konečno obravnavo tudi le površno popisati, kar bi zanimivo bilo, morali bi s takim popisom napolniti popolnem nekoliko številk „Novic"; toliko pa vendar sploh omenjamo, da se je redko kedaj zanimiva sodnijska obrav-nana tako pristransko izvrševala, kakor ta, v kateri se gre konečno vendar za vprašanje globoko v življenje ljudsko segajoče v onih deželah, kjer se je v teku časa naselilo pomenljivo število judov. Kolikor smo mi opazili iz dosedanje obravnave, je edini predsednik sodnije, ki se je do zdaj potezaval za strogo preiskavo zoper zatožence, državni pravd-nik pa, ki bi moral po postavi biti javni zatožni k, _ 216 izrekel je koj začetkom obravnave, da mu je verski tovni listi, kateri v edinozveličalnem jeziku Nemcev za- umor neverjeten ali z drugimi besedami, da so zatoženci stopajo nemško kulturo in nemške koristi, glavnemu in nedolžni. prestolnemu mestu države dajejo tako tehtno časnikar- Od te strani konečno obravnavo najbolj znači vloga sko pomenljivost. Ubogo, zatirano, preganjano nemštvo i dvanajsterih judovskih advokatov iz Nyregihaze do oger- Kdo se tu ne smeja? Ni je nobene še tako nepomen- skega pravosodnega ministra dr. Paulerja, ki se glasi ljive malenkostne reči, celó ne pretepa med šolskimi Vaša ekscelenca ! Visokozanimiva Eszlarska paglovci katere koli najbolj oddaljene češke vasi, da tako-le : kazenska pravda, katere konečná obravnava se zdaj se ne našopirila v zatiranje nemcev, v vničevanje nem-nekaj dni izvršuje v našem mestu, je predmet pozor- škega prava, nemške prostosti, in kolikor je še izključno nosti in zanimanja narodov evropskih. Zato ni čuda, nemških iznajdeb. Pa posebno eno naznanilo je, katero da jo tudi mi, spoštljivo podpisani, kot pravdniki tukaj vsa nemška srca navdaja s smrtnim strahom in grozo; na mestu dogodeb spremljamo s posebno pozornostjo. Taaffe si nek res s tem glavo beli, kako bi si moglo Ta nenavadno imenitna kazenska pravda, v katero so vodstva železnic nekoliko preložiti iz središča in poleg spleteni tako izredni interesi in nasledki, obravnava se z ozirom na rabljene pisatelje stenografe (hitropisce) s stva v Pragi in Lvovu! središčnega dunajskega vodstva vstanoviti podružná vod In huj, še malo in v orožje toliko javnostjo, da se vsaka pri konečni obravnavi iz- bi se bilo sklicalo vse moško prebivalstvo dunajsko in rečena beseda, reči se sme, naznanja prebivalcem vse v nižeavstrijskem deželnem zboru je gosp. Kopp, eden okrogle zemlje. Zato pa tudi politika pravosodja naše kolovodij nemško-narodnih, vložil spomenico, pri kateri dežele posebno pri tej priliki zahteva, da se ta pre- se edino še pogrešajo ponavljajoče se vrstice uporniške važna pravda obravnava tako pravilno ? da je pesmi : Rabok legiïynk vagy szabadok ! (zadnja vrsta javnemu mnenju omikanih narodov mogoče, pohvalno iz- madžarske uporniške pesmi iz leta 1848., ki blizo po- reči se o pravosodstvu ogerskem. meni: Prostost zberite ali služnost!) Imenovani list Pa glej, kaj izvemo! Ta sila imenitna sklepa v tem, da trdi: ne Čehi ne Poljaki ne namera kazenska pravda obravnava se brez javnega vajo slavizirati Avstrijo, temveč samo enakopravnost zatožnika. Ker za krinko javnega zatožnika vseh narodov. deluje zagovornik, kateri si prizadeva, to __________ pričajo tožencem in pričam stavljena vprašanja, pravo resnico zmešati oziroma pri- , da kriti. Odkritosrčno spoznamo, da smo se nadjali bodete Vaša ekscelenca, ko se iz poročil časništva prepričate zlorabljivega, nepravilnega, protipostavnega, ogersko oklica čeških poslancev volitvam deželni zbor. pravosodstvo sramotilnega postopanja javnega zatožnika to napako odpravili. Ker pa do današnjega dneva nismo j Prepodobne so si razmere med Čehi in Nemci med Slovenci in Nemci, da pa se ne zanimal skoraj vsak mogli-izvedeti o nikakoršni dotični naredbi Vaše eksce- za pomenljivejše točke zadnjega oklica čeških poslancev lence, štejemo si v svojo neodpustljivo državljansko dolž nost, najnujnejše prositi: Da se gledé na dosedanje postopanje javnega za tožnika, ki je pripraven, pravosodstvo naše domovine volitvam v deželni zbor, zatoraj ga tukaj podamo ne koliko častitim bralcem. Konečno, Čehi, razpuščen je deželni zbor, v katerem je bila česka večina našega kraljestva storjena 5? sramotiti pred omikanimi narodi, gledé na izredne ime- za manjino in to po sredstvih in potah, ki so one ne nitne in velike koristi zvezane z zamotano pravdo, ozi- pravičnosti volilnega reda, o katerem se naše ljudstvo rom katerih je stroga in nepristranska preiskava in dvajset let brez vspeha pritožuje, povekšale, in o ka- razjasnenje prave resnice in njeno pravično pre- terih nravnosti rajši molčimo. sojevanje, je zahteva javne koristi; konečno z ozirom Vkoreninjene navade naše državne uprave, pred na zato razburjeno javno mnenje na Ogerskem, v katere sodki gotovih vplivnih krogov, vsakovrstni politični oziri krogih se uže javno čujejo zoper postopajočega javnega na sovražna nam nasprotna osobja, pomisliki nekaterih, zatožnika sramotilna sumičenja; da gledé na vse to bla- katerim se je celó najsvetejša, do zdaj odřečena pravica govolite Vaša ekscelenca , v prvi vrsti kar prej zauka- zdi neopravičena ; konečno strah marsikaterih, ki nam v zati, da se iavni zatožnik takoi namesti z drueim . v načelu sicer hočejo biti pravični, pa se boje, da bi enkrat cm/ ux , uci> nvj jtxviii tt a kjv zj u i s\ tanuj uamtou a ui u^jlui , v f » ^«-v ^v/ uvjvj vi tu vuaiui drugi vrsti pa, da se zoper javnega zatožnika Edvarda doseženo večino mogli porabiti za brezmerne zahteve; vse Szeifferta vpelje disciplinarna preiskava , cla se s tem to imeli bodo premagati naši zastopniki. V to pa ne zado stuje samo mladeniška ognjenost, ampak trdna neutrud dá zadostenje globoko žaljenemu javnemu čutstvu." Politične »tvari. Kako Ogri sodijo o preganjanji nemštva po Taaffejevi vladi. ljiva volja in moder prevdarek zrelih mož. Težje pa, Kakor vse te zapreke, tehta nezaupnost naših nemških sodeže-lanov zoper nas Čehe, katero se zlobno odgojuje po onih, ki nam enako pravico naravnost odreka vajo, in kateri gospodstvo nemškega dela nacl nami kot pravico zahtevajo in za to svoje sonaroclnjake v boj kličejo. V te Madžarski časnik Egyetertes u -i.« J. Cl» VI i-L LV 1 O XV J vUOUili Víljf i ICO j/lOVJ \J ZjOjVUJJ 1JJL dalih v niže-avstrijskem deželnem zboru tako-le namene se ve da jim je treba naprej in naprej podkur-javati žrjavico našega obžalovanja vrednega narodnega piše o zadnjih škan- prepira; zato tudi strašijo naše nemške sodeželane s So pravljico, da jih hočemo storiti Cehe in jih zatirati. morno glasijo se nam nasproti bolestne žalostinke naših Marsikoga izmed njih bo morebiti tudi zavest storjene sosedov od plave Donave. Tako plakali morebiti še celó nam krivice navdajala s strahom, da bi mi hrepeneli niso judje ob vodah babilonskih, ko so jih privlekli iz po povračilu. Drugi priznajo prav javno nauk o kladivu njihove domovine in so v tuji deželi glodali grenak kruh in nakovalu in nikakor ne morejo verjeti, da bi nam služnosti. Strašno trinoštvo grofa TaafFeja, katero pre- bilo moč večine drugače poslužiti se, kakor so oni sto- naša celo češke praktikante in trpi > da 1 o venski rili pri nas. Taki možje ne poznajo mere našega do profesorji smejo bivati na okrogli zemlji, vpisano bode moljubja, katera gotovo ne hrepeni po sladkostih po v zgodovini Nemcev na najčrnejši list. Tako se mora vračevanja, temveč ne oziraje se na največe dobro Zgoditi, ker tako pripovedujejo vsi veliki, priznani sve- mir med sinovi domovine najviše stavi, v katerem edino ugleda zanesljivo poroštvo svojega vsestranskega raz vitka M To se naznanja z dostavkom da ima opravilo vpi ne kličemo v boj. Hrepeneči po savanja za te avdijeace dvorni tajnik v Najviši kabi miru, pa tudi za potrebno brambo enake pravice pri- netni pisarni, gosp. Pavel baron Gusich pravljeni, vstopili bodo naši zastopniki v deželni zbor, tična oglasila sprejemal ' boj iskali ali da bi krivico zoper druge name- hiši) od dne 10. julij ne da ravali, temveč bi tvarili del t m katero kateri bo do poslopji deželne vlade (deželn počenši upamo 9 ' ~ ^ ^ " T fcj U . LA* X XXX u^iu XXX X X LX , aciiviu, da ne more spodleteti, ako se bode na strani naših nemških rojakov našlo toliko spoštovanja dvornem tajniku; ako je do pravice, toliko miroljubja in toliko Kdor tedaj hoče priti pred cesarja bodi-si v kateri koli osebni ali javni zadevi, mora se oglasiti poprej pri bez nas. do lep tedaj zaslišanje dovoljeno kup domovin > kako Naši zastopniki ne bodo manj pripravlj kar se razun posebnih slučajev zgodi redno, tedaj se je podati na cesarjev dvor, v čedni treba v določeni varo- obleki vsak po svojem stanu vati vse bistvene podlage za moč naše države, ker v ki bo v Ljubljani zdaj v dvorni hiši ---j - ~ , , T VVUU Na cesarskem dvoru da je močno stanje in trdni obstanek njen na desni gosposke ulice spoznanji, tudi najboljša bramba našega narodnega obstanka, bili ^^ • • A W A ^ m a SO 1 od gledališča 9 zastopniki zmiraj pripravlj in ostanejo tudi za naprej, tej pripoznani potrebi podrediti tudi opravi čene želje svojega ljudstva. Do svojih rojakov obračamo se pa z opominom in tedaj pridejo pred cesarja v vpisani. morajo o pravem času čakati > oni vrsti, po kateri so Cesarju se potem kolikor moč na kratko in dobro razumljivo pové v onem jeziku, katerega govornik ali prošnik boljše govori, pri nas tedaj poprek siu Po sprejetem odgovoru cesarjevem se proš k spominjati se imenitnosti trenutka, ko se bode našemu niki zopet dostojno priklonij ljudstvu konečno to pripustilo, česar je toliko časa mo ralo pogrešati: pravica prostega samodoločevanja mo Ljubljane. (Prihod presvitlega odidejo vsem Kranjskem ed ia) je zdaj po na kar vse misli, za katerega gočost postati ustanovitelj lastne sreče, pa tudi blagor se vse pripravlja in vse'veseli.\e še kratkih ose vničiti, kakor bo uže znalo rabiti svoje moči dni Varuj nas Bog, da bi se ne bili nič naučili iz osod naše dežele da pozabili, da je našemu ljudstvu samo imamo, da dodelamo vse priprave, visokega gosta našega vredno sprejeti, skazati mu svojo popolno udanost ne- po složnem sodelovanji vseh moči, po njenem modrem dni in pozdravljali bodemo a. u - 7 ------------vjv UUUiUUOU^ UV premakljivo zvestobo in hvaležno ljubezen. Le še osem obračanji in po možatem postopanji, katero pretehta dišči slovenske Kranjske v slovenski ljubljenega vladarj v sre vseh sil razmere, mogoče priti do plemenitega smotra temu se prišteva vsestranska duševna in materijelna povzdiga našega prebivalstva, posebno gledé mnogobrojnejše vrste poljedelcev in one prave prostosti , katera v narodu ne pozna nobene vrste, kateri se pravica zanikavala, temveč vse deležne storiti beli Ljublj tisučera usta klicala bodo po čutilih ravno toliko zvestih src Bog oh . WJUIČ1UI, Bog u u v nje naj- Bog obvaruj ves Habsburški rod bvaruj m Cesarj (Nt tukajšnji podkovski šoli) vršila se je 29. ju- vživanja državnopravnih pravic Zadnj čas podučil je pač vse rodoljube, ki imajo odprte oči, koliko se sme bila sta c. kr mja skušnja iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Predsedoval je izpraševalni komisiji vodja pod-kovske šole, dr. K. vit. Bleiweis-Trsteniški, 'izpraševalca onim zaupati, ki nas hočejo učiti, da je prostost tem okrajni živinozdravnik gosp. F. Gaspari da njim k moči pripomoremo zato, da morejo nad nami gospodariti. Mi pa zahtevamo enako prostost za vse. Mi nočemo njim krivice prizadeti, pa tudi ne trpeti. Fabian Jurij m učitelj podkovske šole gosp. E. Šlegel. Samo iz pod kovstva bili so izprašani sledeči kovaški mojstri, kateri pa niso obiskovali podkovske šole Ažman Franjo iz Viča Naše geslo na vse strani je pravic na podlag k Istrije (oba sta mojstra na Kočevskem), Medic Jurij iz Koprivnika na Kočevskem, Poženel Janez Naši dopisi. spodnje Idrije 30. junija. iz Črnega vrha, Rothel Franjo iz Loke, okraja črno Mokronoga. Omenjeni in praktični, ves dan sem prepričan Ljube — ---' v1^ 5 xiwuuv/x -L i uL meljskega, Zeleznikar Franjo __ kovači pokazali so po teoretični trajajoči skušnji zadostno vednost v podkovstvu Iz podkovstva in ogledovanja klavne živine mesa 9 da vredništvo „Novic" Novice", ker bili so izprašani sledeči kovaški učenci, kateri so bili za blagor domovine, dežele in cesarja skrbi in dela, zato V „J^UYA^U , JlYOI Kjx^Kj-yj^i. iVUVdňM UUOULI , il Čl UCTI O (J pravico ljubi in Po* leta v podkovski šoli: Bratina Karol in Brecer P oba iz Šturij okraja postojnskega, Jemc Franc iz Lo se z zaupanjem do Vas s prošnjo obrnem: posestniki gatca, Klun Franc iz Lienfelda na Kočevskem, Kirinčič me poprašujejo , pa ne vem in ne znam jih podučiti, Mato iz Karlovca na Hrvatskem, Mramor Franc iz Nove kako da bi se obnašali in delali pri zasliševanji (avdi vasi okraja logaškega in Zupan Andrej iz Zgornjega jenci) ob cesarjevem prihodu v Ljubljani. Prav lepo otoka v radoljškem okraji. Vsi pokazali so dobro ved prosim, to nam v „Novicah" ali s pismom oznaniti, kako nost v obeh predmetih, dobili so pa tudi še posebna in kaj imajo tisti delati, kateri mislijo svetlemu cesarju spričevala, v katerih so bili proglašeni kot izurjeni prošnjo v roke oddati. Eni mislijo ta čas v Ljubljano do cesarja iti, eni zavoljo prizadetih krivic pri servi-tutni odvezi c. kr. gozdov , kakor so uže „Novice" dne mesogledi 13. novembra 1872. leta v 46. listu str. 370. oznanile, živino in meso i ^ • • A ___ _ # In tako storjen je prvi korak , da dobiva naša dežela sčasoma izprašanih in vežbanih ogledov za klavno in drugi zavoljo velike škode od dima in smradu idrijskih žgalnih peči živega srebra, kakor so „Novice" meseca decembra 1872. 1. v listu 50. in 51. oznanile , in zadnjič dne 14. marca t. 1. v listu 11. njih krivična dela povedana. B. L. Odgovor vredništva. Gledé avdijence pri cesarji ali zaslišanja razglaša „Laib. Zeitung" od 28. junija " 1 sledeči razglas: „Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo bodo za čas Najviše navzočosti v Ljubljani (Ljubljanski mestni magistrat) je razglasil naslednji ukaz: „Mestni magistrat ukazuje, da se od 8. do 17. dné prihodnjega meseca julija stranišča ali se-kreti ne smejo trebiti, straniščevina in gnoj pa za imenovanega časa ne sme izvažati iz hiš niti ponoči niti podnevi. a Mestni magistrat v Ljubljani dné 27. junija 1883. âne 13. julija ob 10. uri dopoldne blagovolili za slišavati v splošnih avdijencah. (Poziv.) upan: Grasselli." imenu odbora ljubljanske čitalnice usojam se vabiti najuljudneje čitalnice in bralna dru 218 štva na Kranjskem, posebno pa one v ljubljanski bii žini, Iz Prage. Pretekli četrtek volile so v deželni naj se gotovo udeležé v mnogobrojnem številu ali zbor kmetijske občine in izid volitev bil je popolnem po deputacijah s svojimi zastavami raznih slavnosti, gotov po dosedanjih razmerah. Kjer so bili do zdaj vo- ki se bodo vršile od 11. t. m. počenši v Ljubljani ob ljeni ustavoverni Nemci, voljeni so tudi zclaj, kjer so prihodu Njihovega Veličanstva. bili dozdaj Cehi voljeni, so bili zopet Čehi, tako, da Deputacije, ki se mislijo udeležiti sprejema in se- razmera glasov gledé kmetijskih občin ostala nespre-renade, se zberó v sredo 11. t. m. dopoldne v čitalnični menjena. — Drugače je bilo pri volitvah mest in trgov, dvorani, za ljudsko veselico pa v petek dne 13. t. m. ki so se vršile preteklo soboto. Pri teh zmagali so ob uri popoludne na vrtu čitalnične restavracije. . un ťuťwiuuuv; xac* * v,*™, * c wj v,. Cehi s 40 poslanci, Nemci priborili so jih samo 32, Kdor želi dobiti stanovanja, naj se oglasi najdalje zanimiv je bil volilni boj v volilnih okrajih pražkega julija pri načelniku mestnega odbora za oskrbo- mesta (Mala stran in Jožefovo predmestje), v katerih so J • v v ___ __ 17^ _ .. "H_____• 1____1 -- 1 • 1 • TT «t. -»•»••_ do vanje stanišč, gosp. Fran Ravnikarju. Čehi Za čitalnični odbor: x Dr. K. vitez Bleiweis-Trsteniški predsednik. na novo zmagali. mestni kuriji pa dobijo ? Nemci zdaj še po izvoljencih trgovinskih zbornic v Pragi, Reichenbergu in Egeru skupaj 9 glasov, Čehi pa so do- bili iz budjeviške trgovinske zbornice glasa v plzen ---- ---— ~ W , T pi^VU Dva rodoljubna učitelja) vzela nam je pre- ski trgovinski zbornici pa, kjer je število nemških in tekli pondeljek nemila smrt. Umrl je v Šmarji pod čeških odbornikov enako, izvoljen je po žrebanj^ za Ljubljano velezaslužen gospod Anton Mazek 1 • v • bivši vsako stranko po en poslanec, tako, da imajo zdaj Čehi učitelj j i vviu^aoiu^bu ^uojjuu n. u t u u m u 6 v a j ui r oi j/ ~ ^v^.w^w, potem večletni župan in zmiraj neomahljiv v vsi mestni kuriji za en glas večine. narodnjak, po daljnem bolehanji. Ravno ta dan pa je umrl v ljubljanski bolnišnici gosp. Blaž Kuhar, uči Včeraj vršile so se pa najbolj odločilne volitve z vé likega posestva, v katerem pričakujemo odločilne zmage U1U1 1 V 1J UL kJ 1 J Ci -Li. O IV X KJVsAAJJL01~i.lv/JL ^ JLS X %A» £A JLl U jU U» 1 j LiV/A' "" ť ' * ^xxv^ttj viaiu vuivviiU^ ćjLUCI^Kj telj pri Devici Mariji v Polji, vki se je ponesrečil pre- miroljubne češke stranke. Ravno došel nam je tele- tekli četrtek pri vožnji na Št. Peterskem predmestji gram, po katerem je narodno-konservativna stranka zrna- Kuhar spadal je v vrsto spretnih gala z 208 glasovi zoper 167 nemško-liberalne stranke. proti domu. Tudi in našemu narodu zmirom neomahljivo zvestih učiteljev. Hvaležen naš spomin vrlemu rodoljubu! Radostni čestitamo bratom Cehom ! Gorice. Kakor na Českem za Cehe, bili so Dr. Makanec), deželni poslanec hrvatski, umrl tudi za goriške brate odločilni zadnji volilni dnevi za Volilni boj bil je hud in nevarnost je pretekli pondeljek opoldne. Dr. Makanec bil je od novi deželni zbor. ličen narodnjak, nadarjen govornik v osobném obče- ne mala, da se pri slovenski narodni stranki ne vrine vanji, ljubeznjiv, v politiki idealist. Po Slovenskem, iz- kak lahon ; — pa na zadnje so se hude zmešnjave po rekoma v Ljubljani, bil je rajnki dobro poznan, zeló pri- ravnale in Slovenci obdržali so vsaj poprejšnje število ljubljen, in ako more bratovske sosede naše pri svojih zastopnikov. Izvoljeni so: dr. Jos. Tonkli, dr. tej težki zgubi kaj tolažiti, naj jih tolaži zagotovilo, da Aleksij Rojic, dr. Abram, R. Mohorčič, dr. N. nam rodoljub Makanec ostane zmiraj nepo- Tonkli, Kovačič in župan M. J on k o. Pri volitvi zabiji v. Lahka mu bodi zemljica! vélikega posestva pa so tudi sijajno prodrli slovenski (Duhovna svetovalca) postala sta velečastita go- narodni kandidatje, in so Kocijančič s 116, prof, spoda Janez Nep. Rozman, mestni župnik pri sv. Povšé s 89 in Ivančič s 85 glasovi izmed oddanih Jakobu y Ljubljani, — in pa o. Kalist Medic, guar- 138 glasov. Po tem izidu imajo Slovenci izmed 21 po- dijan in župnik frančiškanski v Ljubljani. Novičar iz domačih in tujih dežel. slancev 10 svojih zastopnikov ; ako bi bil za nadškofa imenovan Slovenec, šteli bi jih 11, nasprotniki laški jih f pa štejejo 11. Do prihodnjih volitev tedaj še naprej Dunaja. cesarjevim odhodom in pa s kon- čanim nižeavstrijskim deželnim zborom polegel se je tudi ves po judovskih kričačih in časnikih umetno napravljen hrup ustavoverske opozicije. Tudi ropot zoper vseučiličšnega rektorja prof. Maasen-a je utonil sam y svoji ničevosti posebno vsled dostojnega in mirnega vedenja rektorjevega. Grof Taaffe, ki je cesarja spremil v Gradec, vrnil se je včeraj zopet na Dunaj in gre dne 11. v Ljubljano. — Zarad pomenljivih volitev za deželni zbor češki in zarad popotovanja cesarjevega po Štajarskem in dalje po Kranjskem obračajo se oči vseh politikov bolj v one dežele. Dunajski časniki huj Slovenci, brambovci ob laški meji, da proderete do odločne večine. Za zdaj pa čestitamo znanim in neznanim p. n. slovenskim goriškim poslancem: v slogi naprej! Ogerska. Pravda zoper morilce krščanske deklice skali so stanovitno pri volitvah na Ceskem, razume se samo po sebi, da zoper Čehe, akoravno so v svojem volilnem oklicu naglašali zmiraj in povsod le potrebo sprave in pomirjenja. — V popotovanje cesarjevo po Štajarskem oziroma Kranjskem pa se vtikajo tudi le v vednem strahu, da bi kje kdo izmed Slovencev cesarja ne pozdravil slovensko, — da bi se na vsi njegovi poti ne prikazalo potujočemu vladarju kaj druzega, kot edino-zveličavna nemščina. — Ne dvomimo, da se bodemo glede tega Slovenci vsi dunajskem judovskim kričačem Ester Solimosi nadaljuje se z zaslišanjem prič, — v onem duhu, katerega opazujemo pri vsi obravnavi. Judovske priče tajijo kakor po dogovoru vse, kar so uže poprej obstale, izpovedujejo in potrjujejo vse, kar bi moglo zatožene jude kazati nedolžne, in po vsem tem je izid zatožbe že zdaj skoraj gotov. Kršansko prebivalstvo je vsled tega ravnanja jako razburjeno in judje oglašajo se od več strani s prošnjami za varstvo, ker se po pravici boje hudih časov, ako se po sodbi izreče, da judom ne veljajo enake postave, kakor kristjanom. in časnikarjem zamerili do dobrega j saj ne dvo- mimo, da se pokažemo kakor tudi ostanemo zmiraj Pariz. Naznanila, da je grof Chambord na-gloma in nevarno zbolel, katere je objavil najprej v nedeljo časnik „Union", iznemirjajo vse legitimistiške kroge. Dunajski časniki pripovedovali so celó uže o smrti pretendenta za francoski prestol; pa to se do zdaj še ni potrdilo, iz vsega soditi pa je stan grofov nevaren, ker se o izreku zdravnikov trdo molči in ker sta se v pondeljek zvečer grof Pariški in vojvoda Nemurški in Alensonski peljala nagloma v Frohsdorf grofu Chambordskemu. sebi in cesarju zvesti Slovenci. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.