Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO : 34135 Trieste, Vicolo d. Rose. 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.500 Letna naročnina ................L 3.000 Letna inozemstvo................L 4.000 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 { Leto XXII. - Štev. 9 (1089) Gorica - četrtek, 26. februarja 1970 - Trst Posamezna številka L 70 sprememba „struktur“ j ežave pri sestavi no ve vlade Pogosto poslušamo in beremo zahteve po spremembi družbenih temeljev ali — 7 moderno besedo — »struktur«. Te zahteve postavljajo študentovsike organizacije, delavski sindikati, politične stranke, da, celo na nekaterih sestankih duhovnikov se slišijo zahteve po spremembi struktur v Cerkvi. Pri tem pa je značilno, da tisti, ki to govorijo, navadno ne vedo povedati, v čem naj bi bila ta sprememba struktur. Značilno ije to, da govorijo o potrebi spremembe družbenih temeljev navadno oni, ki spadajo v tabor levičarjev, javnih in prikritih komunistov in njihovih sopotnikov. Njih zahteva po spremembi se nanaša le na družbene temelje svobodnega sveta. Ta sd je pod vplivom krščanstva zgradil določene družbene 'temelje, ki jih označujemo z besedami »demokratski družbeni red«. Značilni zanj so svoboda mišljenja, vesti, prepričanja in vere talko v govorjeni kot pisani besedi; potem svoboda združevanja, gibanja, zborovanja in izbire poklica; nato enakopravnost in enakost ljudi pred zakonom in oblastimi ter pravica do osebne varnosti in neodvisnosti sodnikov; sledijo potreba po priznanju zasebne lastnine, ki pa mora biti v službi idružbe, nadalje pravica, da starši odločajo o Izbiri .tipa šole za vzgojo svojih otrok; pravica vseh do dela in primernega družinskega zaslužka; in končno; sistem derno-kraoije, tj. pravica vseh državljanov, da z glasovanjem odločajo o vseh vprašanjih javnega življenja. To so torej bistveni družbeni temelji ali strukture svobodne demokratske in zato tudi krščanske družbe. Tem nasproti stojijo temelji komunistične idružbe, ki onemogočajo svobodo vere, prepričanja, združevanja, kjer je možna le ena stranka — vsemogočna partija, kjer ni dovoljena zasebna pobuda, ni neodvisnih sodišč in svobodnega šolstva. Premnogi od tistih, ki danes zahtevajo v zapadnem svetu spremembo struktur, dejansko ne zahtevajo nič več in nič manj kot uvedbo komunističnega družbenega reda, le da se ne upajo priti na dan z jasno besedo in zavijajo svoje namene v zveneče 'geslo o »spremembi struktur«. Res so potrebne tudi v svobodnem demokratskem družbenem redu nekatere reforme v skladu z duhovnim napredkom človeštva. Marsikje so plače še premalo socialne, agrarna reforma neizvedena, nižji sloji nezaščiteni pred gospodarsko premočjo bogatih. Toda to ne pomeni, da je treba porušiti sedanji družbeni red. Ne uničiti, temveč zboljšati ga je treba v duhu evangelija. Obračati ise na komunizem za njega spremembo je naj večja zabloda, saj se je ta sistem povsod, kjer je prišel na oblast, izkazal za nečloveškega, protinaravnega, nasilnega in nazadnjaškega. S. R. Antski fanatizem ne nun neia Ko že ne morejo Arabci blizu Izraelcem na vojnem področju, jim pa skušajo škoditi z atentati vsake vrste. Zadnje čase so prišli v modo zlasti bombni napadi na letala, 'ki vozijo potnike v Izrael. Namen teh atentatov je jasen: tuje letalske družbe naj bi opustile .polete v Izrael, .turisti naj bi se odpovedali obiskom Svete dežele, Izrael naj bi postal osamljen im odvraten kot kaka garjeva ovca. Arabci so gorki tudi na vise tiste, ki odklanjajo njih terorizem in ga obsojajo. Po njih mnenju naj bi ves svet bil v sporu z Judi, iker iso v rujem oni. Na Švicarje so posebno jezni. Lani 18. februarja so namreč arabski teroristi napadli z bombami 'izraelsko potniško letalo, ki je imelo odleteti iz Zurioha v Tel Aviv. Pri tem je bil ubit izraelski pomožni pilot. Švicarske oblasti so izsledile vse tri atentatorje m jih krepko obsodile: vsak je dobil 12 let ječe, naito pa še 15 let ne bodo smeli stopiti na švicarska itla. Sedaj so se jim Arabci maščevali tako, da so v štirimotorno letalo švicarske letalske družbe »Svvissair« med prtljago namestili peklenski stroj. Eksplozija se je primerila kmalu potem, ko se je letalo dvignilo z letališča Klaten pri Zuriohu. Posledica eksplozije je bila, da je zrakoplov zgrmel na tla. Vsi potniki (38) s posadko vred (9 oseib) so se ubili. Med potniki je bilo petnajst izraelskih državljanov. Isti dan je prišlo do eksplozije na avstrijskem letalu, 'ki je komaj vzletelo iz Frankfurta v Zahodni Nemčiji. V tem uvionu je potovalo poleg .petih članov posadke 33 oseb. Pri eksploziji ni bil nihče ranjen, pa tudi letalu je uspelo vrniti se na zemljo. Splošno zgražanje je po svetu vzbudila tudi vest o nedavnem požaru v domu onemoglih za Jude v Mtinoheniu na Bavarskem. Ogenj je bil očividno podtaknjen. Pri požaru je zgubilo življenje sedem starčkov, ranjenih pa jih je bilo devet. Zvezni zahodnonemški minister za notranje zadeve Genscher je izjavil, da vse kaže na lo, da obstaja zveza med požigom judovskega 'doma onemoglih in med atentatom na izraelsko letalo v Miinohe-nu, do katerega je prišlo pred desetimi dnevi. Govori se, da bodo nekatere letalske družbe za nekaj časa prekinile prevoz potnikov in blaga v Izrael. S svojega stališča imajo morda prav, a bil bi pra- vi absurd, če bi mednarodni krogi ničesar ne ukrenili za varnost letalskih vo ženj, saj bi s tem dali prav Arabcem in njih zločinski dejavnosti, kaznovali pa žrtve njih terorizma, Izrael in njegovo prebivalstvo. Sprejeti bi bilo treba take vrste ukrepov, ki bi krepko 'prizadeli interese arabskih .vlad, npr. prekiniti ves letalski promet v arabske države. Toda dokler Sovjetska zveza hujska Arabce zoper Izraelce in jih Tito vzpodbuja, naj ne popuste izraelskemu »agresorju«, ije 'težko misliti, da se bo varnost v letalskem prometu 'kaj utrdila. Preveč je raznih političnih in gospodarskih interesov, da bi zapadne sile Arabcem ostro stopile na prste kot to zaslužijo. Predsednik moli ze mir Zambijski predsednik je v 'svojem novoletnem govoru po televiziji nagovoril tudi voditelje Cerkva: »Izkoriščam dano priložnost, da povem, koliko novih idej in spodbud sem bil deležem pri sodelovanju z vami, cerkvenimi voditelji. S srečanji ob rajnih važnih priložnostih ste pokazali skrb za Zambijo. Hvaležen sem vam, 'ker sodelujete pri gospodarskem razvoju maše mlade države. Predvsem pa bi se vam rad zahvalil za vaše molitve. Skupno molimo za mir, kot nam priporoča papež Pavel VI. Upajmo, da se bo pravi mir naselil najprej v srcih posameznikov in se razširil v srca naših bližnjih. Začenjamo mavo leto in novo desetletje z božjim blagoslovom. Bog blagoslovi Zambijo in mjen napredek!« Poljska škofovska konferenca je v svo jem poročilu objavila izjavo kardinala Višinskega: »Papež je z vso dobrohotnostjo sprejel memorandum poljskih škofov o ureditvi škofij na nekdanjem nemškem ozemlju. Dejal je, da apostolski sedež razume pomembnost tega vprašanja za poljski episkopat im da bo njihovi spomenici posvetil vso pozornost.« Kot znano, je predsednik italijanske države Saragat poveril dosedanjega ministrskega predsednika Rumorja, da znova sestavi vlado. Ta naj bi bila sestavljena iz štirih strank in nadaljevala tradicijo leve sredine. Poslanstvo, ki ga je sprejel Rumor, ne dopušča slepomišenja: ali vlada leve sredine ali vrnitev mandata v Saraga-tove roke. Politični opazovalci so mnenja, da bo ta teden odločilen, ali bo Rumor uspel v svoji nameri ali ne. Glede tega je še veliko negotovosti, saj je treba izjasniti niz vprašanj, od katerih bo zaviselo delo in življenje bodoče vlade. VPRAŠANJE OMEJENE VEČINE Prvi problem, v katerem se morajo vodstva demokristjanov, so-sialistov, socialdemokratov in republikancev zediniti, je omejitev večine. To vprašanje zanima zlasti socialdemokrate, saj so prav z njim opravičili razbitje socialistične združene stranke. Socialdemokrati stojijo na stališču, da ne sme vlada nikdar sprejeti pri glasovanjih pomoči levičarske opozicije, če jo nudijo komunisti. Po mnenju socialdemokratov bi morala vlada takoj odstopiti, če bi pri kakem glasovanju zmagala ta ob odločilnem prispevku komunističnih glasov. Levica v krščansko-demokratski stranki in De Martinovi socialisti to stališče zavračajo; oni menijo, če je predlagani zakon dober in ima vlada željo, da je sprejet, zakaj zavrniti komunistične glasove? Galloni, eden vodnikov levice v Krščanski demokraciji je na račun socialdemokratskega antikomunizma zelo modro dejal: »Če so socialdemokrati tako alergični na račun komunističnih glasov, kako to, da s tako lahkoto in brez pomislekov sprejemajo njih pomoč, ko gre za izglasovanje zakona o razporoki? Ali naj velja načelo o omejitvi večine vedno in povsod ali pa naj se ga pusti dosledno pasti.« Naj spomnimo v tej zvezi, da je bil pred leti socialdemokratski voditelj Saragat izvoljen za predsednika države prav z glasovi komunistov. Tedaj so bili njih glasovi kar v redu, prav nič niso smrdeli in nihče od socialdemokratov ni govoril o omejitvi večine. Sploh se zdi, da postajajo socialdemokrati vedno bolj nestrpni do drugomislečih. Gorje, če drugi ne sledijo njihovim nazorom! Takoj jih proglasijo za desničarje, konservativce, integraliste, da, včasih kar za fašiste. Dejansko so pa socialdemokrati tisti, ki drsijo vedno bolj na desno in se vedno bolj vežejo z industrijskimi krogi. Z drugo besedo: iz delavske stranke se počasi prelevljajo v meščansko in laicistično, tj. do Cerkve nestrpno stranko. Če bo šlo tako naprej, se bodo lahko kmalu združili z italijanskimi liberalci, saj so že v mnogočem z njimi na isti liniji. Toda problem omejitve večine je treba rešiti na vsak način, drugače lahko nova vlada pade pri prvem glasovanju. Zdi se, da bo prišlo do kompromisa kot že tolikokrat : pred vsakim glasovanjem naj bi vlada odločila, ali so glasovi leve opozicije bistveno potrebni ali samo dodatni. V zadnjem primeru se jih sprejme, v prvem odkloni. ZADEVA RAZPOROKE Druga huda ovira za sestavo nove vlade je vprašanje razporoke. Vatikan smatra, da je nerazvezlji-vost zakona del konkordata in da se tega ne more enostransko tolmačiti ne da bi bil tudi Vatikan vključen v razpravo. Laicistične stranke — spet so najbolj glasni pri tem socialdemokrati — so takoj vzdignile hrup, da Vatikan nima pravice protestirati, ker da je italijanski parlament neodvisen in pomeni vatikansko stališče vmešavanje v notranje italijanske zadeve. Rumor kot predstavnik Krščanske demokracije je skušal duhove pomiriti tako, da je ostalim strankinim vodstvom prikazal problem v drugi, bolj nepristranski luči. Dejal je, da je konkordat pogodba med dvema državama, torej že ni več samo notranja italijanska zadeva. Vatikan ima vso pravico, da diplomatsko intervenira, ko smatra, da je bil določen člen konkordata enostransko odpravljen. Diplomatska dostojnost bi zahtevala, da ko se je začela bitka za raz-poroko v parlamentu, da bi bil Vatikan o tem uradno obveščen; še bolj prav bi bilo, če bi bili sploh pred razpravo v parlamentu zastopniki italijanske države in Vatikana o zadevi skupno razpravljali. Tudi v sedanjem stanju zadeve razporoke bi bilo pošteno, da se Vatikan seznani z dejanskim položajem in se poslušajo tudi njegovi razlogi ter ugovori. Vso zadevo z razporoko naj bi se trenutno raje malo porinilo v ozadje. Senat itak nekaj časa o njej ne bo mogel razpravljati; sedaj je najprej na vrsti zakon o deželnih financah, nato bodo na vrsti deželne in pokrajinske volitve, tem bodo sledile parlamentarne počitnice in ko bo prišla jesen, bo zadeva z razporoko tudi v zvezi z Vatikanom že bolj razčiščena. Ni še gotovo, ali bodo laicistične stranke to Rumorjevo stališče osvojile. Zanimivo je, da De Martinovi socialisti tega vprašanja ne ženejo tako na konico kot socialdemokrati. Smatrajo, da je cel kup bolj perečih vprašanj kot je razporoka. Seveda, nepočakanost nekaterih in zagrizenost drugih lahko tudi iz razporoke napravita osrednji problem in onemogočita sestavo vlade. DRUGI PEREČI PROBLEMI Da bo porod nove vlade še težji, se problemu omejene večine in razporoke pridružujejo še drugi pekoči problemi. Prvi je vprašanje krajevnih uprav. Socialdemokrati zahtevajo, da mora načelo povezave strank leve sredine veljati ne le za vladni okvir, temveč tudi za dežele, pokrajine in občine. Socialisti to stališče odločno odklanjajo in tudi levica v KD je z njimi. Mnenja so, da so krajevne prilike dostikrat različne od splošno državnih in če se izkaže, da ni mogoče sestaviti kakega odbora s strankami leve sredine, naj se išče rešitev v drugih povezavah, tudi s komunisti, kajti več velja urejena uprava občine ali dežele kot pa kaka komisarska vlada. Pri sestavi nove vlade povzroča nemajhne težave tudi amnestija, katero naj bi nova vlada podelila za prekrške, ki so jih delavci zagrešili lani v jeseni v zvezi s stavkami za obnovitev delovnih pogodb. Dejstvo je, da so se delavci marsikje vedli zelo nasilno, razbijali stroje, pustošili tovarne, na cestah napadali policijo. Razumljivo je, da so prizadeti sprožili zoper taka nasilstva sodni postopek. Pa so se prizadeti kar nenadoma začutili žrtve preganjanja. Delavski sindikati so začeli govoriti o maščevanju delodajalcev in da se delavce zasleduje, ker so se borili za svoje pravice. Ministrski predsednik Rumor je te vrste trditev odločno zavrnil, češ da kar gre sodno pot, se mora tudi na sodišču razčistiti. Če delavci niso krivi, bodo itak sodišča to izjavila; če pa so, jih mora zakon enako zadeti kot druge državljane. Kam pa bi prišli, če bi neke plasti državljanov lahko prestopale zakon brez strahu, da jih čaka nato kazen? Konec bi bilo pravnega reda in neodvisnost sodišč bi postala le še oguljena fraza. Toda De Martinovi socialisti mislijo drugače. Slovesno so že izjavili, da ne gredo v vlado, če ne bo sprejet sklep o amnestiji za delavske prekrške. S tem seveda posredno priznavajo, da je res prišlo do njih, amnestija pa bo služila za potuho vsem tistim, ki si skušajo svoje pravice zagotoviti z razbijanjem in divjanjem. Krščanski demokrati in socialdemokrati zato socialistom ponujajo splošno amnestijo, ki bi seveda vključila tudi prizadete delavce, a ne bi bila sprejeta le zaradi njih in samo njim v prid. Po vsem tem povedanem ni težko uvideti, da bodo bodoči dnevi res odločilni: ali bodo stranke v igri znale kaj žrtvovati od svojih stališč in s tem pokazale, da dajejo prednost koristim ljudstva pred svojimi strankarskimi interesi ali pa bodo še bolj dokazale, da so v svojih temeljih gnile in egoistične ter da ne znajo delati drugega kot pripravljati komunizmu pot na oblast. Deželna enciklopedija V petek. 20. februarja so v Krožiku za kulturo in umetnost v Trstu predstavili prvo knjigo deželne enciklopedije. Ta enciklopedija .bo posebne »vrste, ker bo obravnavala posamezne predmete ne po besedah, temveč po področjih. Sestavke bodo prispevali sami priznani avtorji. Nas to veliko delo zanima predvsem v toliko, kolikor bo obravnavalo tudi slovensko stvarnost v deželi. Pri uaj boljši TOlji ne smemo mimo dejstva, da v Pur-laniji-Julijski Benečiji živi in dela tako močna slovenska narodna skupnost, ki jo je treba nekje dostojno predstaviti italijanski širši javnosti, če bo uredniškemu odboru uspelo (upajmo, da naše niso le prazne želje) prikazati .to našo skupnost, njeno življenje, njeno delo, njene stvaritve ter mjene pisatelje in pesnike, italijanskim sodržavljanom, bo s tem ta odbor odpravil veliko vrzel v italijanski kulturi in s tem dokazal ne samo znanstveno objektivnost, ampak tudi zrelo odprtost za razumevanje pestrosti današnjega sveta. Na njihovih objektivnih preučevanjih in poročanju bodo drugi prav gotovo lažje iskali in našli pot za mirno in 'pravično reševanje še mnogih nerešenih problemov. V želji, da bi to naše pričakovanje ne bilo razočaranje, želimo vsem .pobudnikom veiliko uspeha. Dr. M. ŠE MRTVEGA SE BO|E O latinščini v novi liturgiji Ko sem blagoslavljal hiše, se mi je pripetilo, da so me v neki družini ustavili na vratih in sin me je vprašal: »V kakšnem jeziku boste molili?« Odgovoril sem: »Kakor želite, v italijanščini ali v latinščini.« Družina je bila namreč italijanska. »Ce boste molili v latinščini, vas sprejmemo, drugače pa ne.« Seveda sem molitve opravil v latinščini. Navajam ta zgled zato, da opozorim na dejstvo, kako niso vsi z veseljem sprejeli novih odredb Cerkve glede živih jezikov pri liturgiji. Ker je Cerkev dobra mati, ne želi odbiti nobenega svojih otrok in zaradi tega dovoljuje še naprej uporabo latinščine v liturgičnih obredih, kjer to želijo in kjer je umestno. To je jasno razvidno iz koncilskih odlokov in iz poznejših dokumentov Sv. Sedeža. Mnogi gorečneži nove liturgije pa tega nočejo vedeti in so zato čez noč uvedli v celotno liturgijo žive jezike in postali naravnost preganjalci latinščine. Prišli smo iz enega nasprotja v drugo: prej povsod latinščina, zdaj nikjer več. In vendar so verniki, ki ljubijo latinščino v liturgiji in ki bi radi prisostvovali latinskim mašam. Prišla je k meni izobražena italijanska oseba, ki se je pritožila, zakaj ni nikjer več maše v latinskem jeziku. »Tu živimo v mestu; precej nas je, ki ljubimo latinščino, ki smo navezani na prejšnje latinske maše. Zakaj nam ne dajo vsaj ene maše v latinskem jeziku? Skrbijo za mladino, da lahko ima ”beat” maše, za kaj nihče ne poskrbi za nas, ki bi radi še naprej imeli maše v latinščini?« Razložil sem ji, da je Sv. Sedež priporočil, naj bodo vsaj v mestih maše tudi v latinšični za tiste, ki latinščino ljubijo. Zato naj se obrne na g. nadškofa in ga v imenu svojem in drugih prijateljev prosi, naj poskrbi v mestu za mašo tudi v latinščini. Ne vem, ali je to napravila. Naravnost pretresla nas je vest, da je v Združenih državah Severne Amerike preminul nekdanji ravnatelj slovenskega znanstvenega liceja v Trstu dr. Vinko Vovk. Pokojni se je rodil leta 1919 v Šentjurju ob Južni železnici pri Celju. Gimnazijo jc končal v Celju, v Ljubljani pa je diplomiral iz matematike in fizike. Po padcu fašizma se je prebil preko fronte v Italiji na zavezniško stran pri Bariju. Tam je tudi nekaj časa služboval na liceju. Leta 1945 se je ob koncu vojne ustavil v Trstu, kjer je zastavil vse svoje sposobnosti pri organiziranju nastajajočega slovenskega šolstva. Bil je prvi demokratično izvoljeni ravnatelj znanstvenega liceja in je vodil ta zavod v splošno zadovoljstvo. Težave so bile velike, a pokojni jih je znal čudovito premostiti in premagovati. Ni bil prijatelj organizacij, a bi bilo težko nafti koga, ki je znal lepše in boljše organizirati kot on. Spomnimo sc samo na lepe šolske prireditve znanstvenega liceja, letovanja poleti in pozimi, brez sredstev in sredi težav. Vedno je bil poln načrtov. Ker se v Trstu vsled neurejenih razmer ni mogel popolnoma razviti, se je leta 1956 odločil za Združene države. Takoj se je zaposlil pri družbi General Electric, a ni vzdržal. Hotel je biti samostojen. Ustanovil je lastno gradbeno podjetje, si ustvaril družino in polno zaživel. Sredi dela ga je pred leti zadela nesreča, iz katere si ni več opomogel in mu je dejansko že pritisnila znak počasnega konca. Zdržal je, dokler je mogel. Toda 28. januarja je v Arizoni, kjer je iskal zdravja, omahnil. Pokojni prof. Vinko Vovk je bil otrok tiste generacije, kateri je prva vojna dala pečat vojne sirote, druga vojna pa preprečila razmah njegovih sil in sposobnosti. Odkril jih je v Ameriki, a ta se njemu ni odkrila in nasmehnila. Omahnil je sredi dela in načrtov, ko bi ga družina in slovenska skupnost v Ameriki mjholj potrebovali. V Trstu je njegovo ime tesno povezano z organizacijo slovenskega šolstva, tu je imel veliko prijateljev in znancev, katerim bo ostal spomin nanj vedno svetal. Naj v miru počiva. Dr. M. š. Resolucija konference o problemih slovanske šale, ki jo je priredila občinska uprava v Dolini dne 15. februarja 1970. Konferenca ugotavlja, da temeljni problemi slovenske manjšine v deželi Furlanija-Julijska Vsekakor v goriškem mestu imamo ”beat” maše, latinskih maš pa nikjer več. Ču-jem, da je drugod enako. Latinščino so popolnoma izgnali iz cerkva kakor garje-vo ovco, čeprav je bila 1500 let neomejena vladarica v zapadni Cerkvi, včasih tudi v veliko duhovno škodo vernikov in Cerkve same. Povedali so mi, da je v neki veliki mestni župniji, kjer imajo večje število maš, cerkveni zbor prosil župnika, naj bi ohranil pri eni maši tudi latinsko petje, berila naj le bodo v živem jeziku. Toda župnik je željo zbora odklonil, češ da ljudstvo latinščine ne razume, škof je župnikovo odločitev potrdil. Ob takih in podobnih zgledih se človek vprašuje, kako je to mogoče posebno danes, ko po radiu in televiziji posluša mladina popevke v vseh mogočih jezikih, v italijanščini, angleščini. Ali res vsak mladi človek razume vse te jezike, ko vrti gramofonske plošče? Saj velikokrat tujega jezika niti prav brati ne zna. In vendar petje razume. Samo v cerkvi ne razumemo več, kaj pomeni Gloria in excelsis Deo. S temi svojimi mislimi hočem samo na to opozoriti, da smo v liturgiji šli predaleč in da uvajamo novo »uravnilovko«, prej latinsko, zdaj protilatinsko. »In medlo stat vlrtus,« so pravili stari modrijani. Iščimo srednjo pot tudi v liturgiji. Pustimo mesto tudi latinščini. Vsaj ob izrednih priložnostih bi lahko zopet slišali kak latinski Tantum ergo ali Glorio pri maši. Po mestih naj bi se uvedla v kaki cerkvi tudi maša v latinskem jeziku, Zakaj bi ne ustregli vernikom, ki si to želijo? Ali naj zagrenjeni rajši ostanejo doma brez maše? Namen Cerkve pri uvedbi živih jezikov v liturgiji gotovo ni bil ta. (r+r) Benečija in predvsem problemi slovenske šole še vedno niso rešeni; poudarja, da učenci, dijaki in njihove družine veliko žrtvujejo za obrambo svoje šole, svoje kulture in svojega jezika; protestira, ker se še vedno dogajajo diskriminacije, katere prihajajo do izraza posebno pri zaposlovanju absolventov slovenskih šol, pri napredovanju v službi, pri izpopolnjevanju študija, ker niso še ustanovljene vse potrebne šole in ker v enem delu dežele slovenskih šol sploh ni. Zahteva: — rešitev vseh nerešenih vprašanj Slovencev; — naj slovenska šola ustreza potrebam družbe, sedanjim in bodočim perspektivam slovenske narodne skupnosti na vseh področjih javnega življenja; — razveljavitev vseh fašističnih zakonov, ki ne dovoljujejo Slovencem, da bi bili povsem enaki državljani in da bi uživali pravice, ki jih predvidevajo določila republiške ustave, posebnega statuta dežele Furlanija-Julijska Benečija in posebnega statuta spomenice o soglasju; — ureditev vseh vprašanj, ki se tičejo vrtcev in šol; — pravno ureditev položaja osebja, ki poučuje na slovenskih šolah raznih vrst in stopenj; — takojšnjo ustanovitev slovenske industrijske strokovne šole in nato slovenskega tehnično-industrijskega zavoda v Trstu; — dejansko priznanje Slovencev v Na-diških dolinah in v Kanalski dolini; ustanovitev slovenskih otroških vrtcev in šol v teh krajih; — demokratično upravljanje šol, v skladu z določili ustave in v duhu naukov, ki izhajajo iz osvobodilnega boja. Udeleženci konference pozivajo vse de: mokrate, organizacije in stranke, naj ta poziv tolmačijo pri krajevnih, deželnih in vladnih oblasteh ter dajo svoj delež pri pobudah in v akcijah za dosego ciljev, ki so nakazani v dokumentu. Škofijska palača naprodaj škof francoske škofije Montauban je stavil naprodaj veliko škofijsko ipalačo s parkom, škof pravi, da so vzdrževanje palače in vrta ter davki pretežko breme za škofijo. Na odločitev je vplivala tudi želja zadnjega koncila, naj se Cerkev otrese dozdevnega lažnega bogastva, ki nima ničesar skupnega z 'resničnimi dušnopa-stirskimi potrebami. Za škofijske urade in za stanovanje škofa bodo kupili v mestu primerno stavbo, škof še poudarja, da se je o prodaji škofijske palače posvetovali z mnogimi laiki. Deželne volitve na Koroškem Preteklo nedeljo so bile na Koroškem volitve v deželni zbor. Kot najmočnejša stranka so iz njih izšli socialisti kakor je to že običajno. Toda to pot so dosegli to, kar jim do sedaj še nikoli ni uspelo: dosegli so absolutno večino. Napredovali so za dva sedeža, od 18 na 20. Ker šteje koroški deležni zbor 36 članov, bodo v bodočih letih socialisti praktično gospodar dežele. Avstrijska ljudska stranka, ki so jo z glasovi podprli todd krščansko usmerjeni Slovenci, je ohranila svojih 12 'sedežev, dasi je izgubila pol odstotka glasov. Stranka liberalnih »svobodnjakov«, Frei-heitpartei čsterreiohs, ikri je najbolj nestrpna do Slovencev, je izgubila eno mesto. Od petih je padla na štiri. Ker po koroški ustavi lahko vstopijo v deželno vlado le stranke, ikd so prejele vsaj pet mandatov, svobodnjaki v novi vladi ne bodo več zastopani. Vlada bo sestavljena le iz članov obeh glavnih strank. Pet resorjev bodo imeli socialisti, dva pa avstrijski krščanski demokrati. Velik neuspeh so doživeli tudi komunisti. Zgubili so edini sedež, ki so ga v deželnem parlamentu še imeli. Značilno pa je, da so porastli na 'glasovih v nekaterih zelo slovenskih krajih kot so Globasnica, Škocjan, Pliberk, Žitara ves, Djekše. Zanje so glasovali zlasti mlajši. Nekateri menijo, da so s tem hoteli protestirati proti prepočasnemu reševanju vprašanj slovenske manjšine. Ljubljansko »Delo« piše, da bo morda Slovenec Janko Ogris iz Bilčovsa, ki je podpredsednik levičarsko usmerjene Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, prišel kot deželni poslanec v koroški parlament, če bodo namreč nekateri deželni poslanci, ki so bili izvoljeni pred njim na socialistični listi, vstopili v novo vlado. Mi v to ne verjamemo dosti, ker vemo, da so tudi socialisti pod hudim pritiskom koroških nacionalističnih nestrpnežev. H, Sima, sedanji deželni glavar, je že izjavil, da je Ogrisov vstop v deželni zbor »stvar odločitve strankinega vodstva«. Z drugo besedo: bomo šele videli. Dvomimo, da bi imeli koroški socialisti toliko poguma kot so ga imeli tržaški, ko so kljub gonji italijanskih šovinistov poslali v tržaški mestni odbor Slovenca Hreščaka. MLADIKA št. 2 Izdajatelji so držali obljubo 'in poskrbeli, da se druga številka »Mladike« ni zakasnila. Uvodnik razpravlja o zelo perečem problemu: Ali se mladina z mamili pripravlja na življenje? Molčati o tem je ndkaj demagošikega in svetohlinskega. Grehu je treba reči greh in škandalu škandal, saj gre za mladino, ki bo nosilec jutrišnjega sveta. Nadaljuje se povest L’uda Zubka »Pomlad Adele Ostroluške«, ki si je že v prvi številki osvojila roj bralcev. Lev Detela objavlja v svojem značilnem slogu »Staro, zelo staro pravljico« za odrasle otroke. Micka Debeljakova, stara že osemdeset let, je kot pisateljica-samouk prispevala resnično zgodbo iz dni trpljenja med prvo svetovno vojno pod naslovom »Med vojsko na Podmlaki«. Črtica se bo zaključila v prihodnji številki. Pesmi v tej številki ne manjka. Naj omenimo zlasti 'tiste T. Kuntnerja (kar sedem jih je) in Jne Jurn Broda, ki jih je .prevedla Milena Merlak Detela (Vse pravljice se bodo uresničile, Mati iz Djakova). Vsebinsko močna je tudi pesem Brune Per-totove »Božič stare mame«. Dr. Jakoba Ukmarja se spominja ob podelitvi častnega doktorata ljubljanske teološke fakultete J. P. Maks Šah odgovarja na vprašanje »čemu bi šli otroci naprej v šolo?« Danilo Sedmak pa govori o poklicnem usmerjanju naše mladine. Kako je v naših domovih, bodisi prosvetnih kot župnijskih in društvenih, razmišlja Ivan Udovič. In zaključi: »Le če bomo imeli lepe, prijetne domove, potem bomo v njih vedno bolj srečni.« Spominu prvega ravnatelja znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu prof. Vinku Vovku se oddolži Jože Velikonja. Martin Javnika! razčleni dela dveh pisateljev, ki živita v zdomstvu: Lojze Ilija (Venezuela) in Stanko K odpor (Argentina). Na platnicah je zapis o nedavnem obisku pomožnega mariborskega škofa dr. Grmiča v Trstu, o Prešernovih dnevih na Tržaškem in kritika o gledališki izvedbi Silonajevega dela »Prigoda ubogega kristjana«. Brez dvoma je bila kakovostno do sedaj najboljša drama v letošnjem sporedu Slovenskega gledališča v Trstu. -Jk Okrožno javno tožilstvo v Zagrebu je ukazalo zaplenitev četrte številke štirinajstdnevnika »Glas koncila« z dne 22. februarja. »Glas koncila« izdaja zagrebška nadškofija in izhaja v skoro 200.000 izvo-dih. List je zelo dobro urejevan, razgledan, napreden v cerkvenih zadevali in tudi pogumen v izrekanju sodb. Uredniki se tudi niso bali spregovoriti o kardinalu Stepinou, čigar desetletnico smrti je ves hrvaški narod tiho, a zato tem bolj 'doživeto obhajal. Do zaplembe je prišlo zaradi objave članka pod naslovom »Nikdar nismo izgubili zaupanja v Boga. Kardinal Alojzij Stepinac, nadškof zagrebški — 'deset let od blažene smrti«. Po mnenju tožilstva vsebuje članek lažnive trditve, ki bi lahko povzročile vznemirjenje med državljani. No, nam ni treba ugibati, v čem so bile »lažnive trditve«. Komunisti se boje še mrtvega Stepinca in ne prenesejo, da bi se o njem pisalo, saj je njegovo ime stalen očitek rdečim mogotcem, ki so obsodili nedolžnega človeka le zaito, ker se jim ni hotel udinjati. Kar pa je nas vznevoljilo, je način, kako je poročevalec v »Primorskem dnevniku« objavil nasilov napadenega članka. Znano nam je, da je »Glas koncila« napisal »Nikdar nismo zgubili zaupanja v »Poslanstvo športa med zamejskimi Slovenca« je bila 'tema okrogle mize, ki jo je organiziral Slomškov dom v Bazovici. Moderator je bil Saša Rudolf, sodelovali pa so prof. Bojan Pavletič, Biruno Rupel, Sergij Pahor, dr. Leo Kralj, Aleksander Mužina in Stanko Pertot. Vsak od naštetih je imel kratek referat, nakar se je razvila živahna debata, v katero je posegla vrsta govornikov. Dobro vemo, da ima 'danes šport velik ugled in veliko moč: za seboj ima namreč veliko mladine. Za nas zamejske Slovence pa je šport nekaj več: je to prvenstveno narodnoobrambno sredstvo, saj je šport tisti skupni imenovalec, ki veže ljudi različnih mišljenj in političnih prepričanj. Da pa bo dosegel svoj cilj, je nujno potrebno pametno sodelovanje in specializacija. Tu je v prvi vrsti poklicano učiteljstvo, ki ima v oskrbi naše malčke in ki bi jih znalo pravilno usmerjati že v mladih letih na pravilno pojmovanje športa in njegove vrednosti med nami. Ostra polemika se je razvila o nogometu, ki je in, po mojem, bo še vedno šport številka ena. Moštvom, ki gojijo nogomet, je treba pomagati, da bodo stopila na pot, ki bo v skladu z razvojem ostalega slovenskega športa v Italiji, V debato je posegel tudi deželni poslanec dr. Drago Štoka, ki mu je zelo pri srcu usoda slovenske mladine in svoja izvajanja strnil v tri točke: 1. nujnost povezave s klubi v matični domovini; 2. uspeh vsake ekipe naj nam bo v velik iponos; 3. mladina naj se spoznava v našem, slovenskem okolju. Skoraj vsi govorniki so izrazili željo in 'poudarili potrebo po skupni vezni organizaciji, ki naj bi prispevala k temu, da bi bila koordinacija delovanja med 'posameznimi društvi boljša, učinkovitejša in seveda 'tudi materialno bolj otipljiva. Tu Boga«. Kardinal Stepinac je veroval v osebnega Boga, ta pa se piše po slovenskem in hrvaškem pravopisu z veliko začetnico. Tako' ga je zapisal tudi »Glas koncila«. Poročevalčeva dolžnost bi bila, da ga zvesto prepiše z veliko črko. Toda poročevalec je očividno alergičen, če vidi besedo Bog z veliko začetnico. Zato jo je napisal z malo. Bil je nepošten do Stepinca, do lista, iz katerega citira in do slovenskega in hrvaškega pravopisa. Če je za njega Bog bajeslovno bitje in ga piše 7 malim »b«, je to njegova stvar; a kadar piše o Bogu kristjanov, naj ga piše tako kot to pojmujemo mi. Ko smo že pri pravopisu, naj še omenimo, da isti list stalno piše o Cerkvi kot ustanovi z malo začetnico. Cerkev z malo začetnico pomeni svetišče kot zemlja z malo pisano pomeni prst, z veliko' pa planet ali Luna z veliko pisana zemeljski satelit, z malo pa katero koli drugo luno. listo velja za besedo »Cerkev«. Nam se zdi, da so pisci tudi na to besedo alergični in da jo pišejo z malo zato, da bi pokazali do nje isti prezir kot 'do Boga. No, zaradi tega Bog in Cerkev na svoji časti ne bosta nič izgubila, pač pa .tisti, ki ju stalno skušajo ponižati, če ne drugače, razne ustanove? Zelo posrečena je bila misel, 'da iso predstavniki naših slovenskih društev stopili na nevtralna tla Slomškovega doma v Bazovici in si tu izmenjali mnogo objektivnih sodb o položaju našega manjšinskega športa. Branko Bralci pišejo Hrvaška slovenščina ali kaj? Včasih me pošlje žena po meso čez mejo. Tako tudi zadnjič in zavil sem na Kozino v novo Gavrilovičevo mesnico. Ob vstopu v lepo novo mesnico sem bil deležen pozdrava v italijanščini. Odgovoril sem po slovensko in šele nato dobil odgovor v... srbohrvaščini. Kupil sem meso in iz radovednosti vzel reklamni dvojezični letak (na prvem mestu seveda italijanščina!). Italijanščina je bila iperfektna, zato pa je za njo tako strašansko šepala slovenščina, da bi kar najraje vrnil meso in jeznorito odšel. Pa poglejte, kakšna slovenščina je to: »Novo, novo! Pred vaško KOZINA (samo 2,5 preko bloka Pesek) stoji na .navo modama MOTEL KOZINA — OBIŠČITE mesnico i mesnimi 'izdelki dobro znanega podjetja Gavrilovič — Sveže meso 1" verste mesni izdelki, več vrst sira, vdika izbira konzerv. — Zahalujem se Vam za obisk. Si želimo da Ste bili zodovoljni z našo po strežbo. Nasvidenje kmalu v obilni družbi in prijatelji«. — »GAVRILOVIČ«. Take slovenščine pa že dolgo nikjer nisem bral, res ne! GA. n Prof. Vinku Vovku v spomin vsaj v pravopisu. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Okrogla miza v Slomškovem domu pa se nam sili vprašanje: Ali smo dovolj izkoristili vse rekvizite, ki nam jih dajejo Tudi za lanski božič je Vikariat rimskega mesta skupaj s turistično ustanovo E.P.T. In z rimsko občino razpisal nagradni natečaj za najlepše izdelane jaslice oz. božično drevesce v javnih lokalih v Rimu, da bi s tem prispeval k čim globljemu doživljanju božičnih skrivnosti v večnem mestu. Za predsednika komisije je Vikariat imenoval Vinka Levstika, slovenskega hotelirja v Rimu. Gornja slika nam kaže g. Levstika, kako skupaj s predstavniki omenjenih ustanov podeljuje nagradna odlikovanja v dvorani »Protomoteca« na sedežu rimske občinske uprave Študijski seminar za stavnske šaMke V ponedeljek, 23. februarja se je pričel v Kulturnem domu študijski seminar, namenjen slovenskim šolnikom na Tržaškem. Seminar je organiziralo -tržaško šolsko skrbništvo in traja ves teden. Nekaterih predavanj so se udeležili tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol in zato ni bilo v ponedeljek in torek na slovenskih šolah pouka. Za tovrstne seminarje so se domenile italijanske in jugoslovanske šolske oblasti. Italijanski šolniki v Istri so imeli podoben seminar pred kratkim. V ponedeljek dopoldne je bilo poleg uradne Slovesnosti na vrsti predavanje Najnovejše tendence socialnega, ekonomskega in regionalnega razvoja Slovenije, ki ga je imel geograf dr. Vladimir Klemenčič, izredni profesor univerze v Ljubljani. Dr. Klemenčič je tržaški kulturni javnosti že znan, saj je leta 1968 predaval na študijskih dneh, ki jih je organiziralo Društvo slovenskih izobražencev v Dragi. Istega dne popoldne pa je predaval vodja sektorja za pošolsko izobraževanje na Zavodu za šolstvo SRS prof. Jože Valentinčič o Metodah in oblikah dela s starši. Torkovi predavanji sta tudi pritegnili pozornost udeležencev. Dr. Emilijan Cevc, znanstveni isodalaivec SAZU in priznani Steletov učenec je podail razvoj slovenske likovne umetnosti do impresionizma. Redni profesor filozofske fakultete na ljubljanski univerzi dr. France Bezlaj pa je govoril o Etnoganazi Slovencev v luči lingvistike. O tem problemu so se pred kratkim pojavile nove teorije in nova gledanja. V sredo sita ločeno predavala učiteljem iri dijakom prof. Miro Lužnik, namestnik direktorja Zavoda za šolstvo SRS o Pouku matematike v osnovni šoli, profesorjem slovenščine pa prof. Franoka Varl, ki poučuje na pedagoški akademiji v Mariboru o Modalni in slovnični zgradbi stavka. V četrtak je bilo dopoldansko preda/vanje posvečeno profesorjem slovenščine, ko jim je pedagoški svetovalec Zavoda za šolstvo SRS prof. Janez Sivec govoril o Nekaterih poglavjih iz metodike pouka slovenskega jezika. Popoldansko predavanje pa je bilo namenjeno učiteljem, profesorjem risanja in dijakom. Prof. Milovan Kranjec je predaval o Umetnostni vzgoji v osnovni in srednji šoli. Predavanja v petek so ponovno namenjena profesorjem slovenščine. Izredni profesor na univerzi v Ljubljani dr. Franc Zadravec bo prikazal poetiko Alojza Gradnika in Srečka Kosovela ter nacionalno zavest v delih Prežihovega Voranca. Pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem prof. Stane Mihelič pa bo vodil razgovor o slovenskih berilih za nižjo srednjo šolo. Tudi v soboto sta predavanji namenjeni profesorjem slovenščine. O slovenskih narečjih bo govoril priznani 'Strokovnjak na tam področju redni profesor univerze v Ljubljani dr. Tine Logar. O Jenkovi filozofski liriki ob lOMetnici smrti pa izredni profesor ljubljanske filozofske fakultete dr. Boris Paternu. iiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Začelo se je odbojkarsko prvenstvo moške D lige Preteklo soboto 21. februarja se je začelo deželno odbojkarsko prvenstvo moške D lige, ki bo obsegalo 18 tekem za vsako moštvo. Prijavilo se je deset moštev, med katerimi so tudi tri slovenska: 01ympia iz Gorice, Kras iz Zgonika in Bor iz Trsta. Upajmo, da bo katero izmed teh doseglo častno uvrstitev na končni lestvica; seveda je še malo prezgodaj, da lahko govorimo o tem. Kras je že zabeležil gladko zmago nad videmskim Pavom; 01ympia je ravno tako uspešno odpravila Torriano. Ti dve moštvi sta dobro začeli letošnje prvenstvo; nekoliko drugače se je igodilo Boru, ki je okusil prvi poraz. Goriška 01ympia je odigrala svojo prvo tekmo na domačih tleh. Pomerila se je s Torriano iz Gradiške dn jo premagala z rezultatom 3; 1 (10-15, 15-8, 15-9, 15-5). 01ympijci so sicer tekmo dobili, a lahko bi bilo tudi drugače. Torriana je eno tistih moštev, ki dela marsikomu težave. Letos ima nekoliko močnejše moštvo, 'ima dobre igralce, ki pa jih ne zna pravilno izrabiti. Pred začetkom so naši bili v strahu, ko so zagledali samo visoke igralce pri Tonriani. Ta strah je bil morda vzrok, da so sprva 'tako negotovo in medlo igrali; v prvem setu so hoteli dohiteti nasprotnika, ki si je nabral že 11 točk. Trener prof. Kranner je poskušal vse mogoče, da bi rešil položaj, a bilo je že prepozno. Set se je zaključil z zmago Tor-riame. V drugem setu se je položaj obrnil. Glympijci so se zbrali in začeli graditi igro na zelo urejen dn discipliniran način. Zbirali so točko za točko in onemogočili nasprotnika, da bi napredoval. Tret- ji set je bil morda za spoznanje živahnejši, vendar so 01ympijoi popolnoma obvladali igro. Niso skušali delati nemogočih stvari, kot je bila včasih njih navada; igrali so zelo mirno in disciplinirano. Moramo jih izreono pohvaliti za to; upamo, da bodo tudi v bodoče tako nastopali. Po našem mnenju je bila prav disciplina tista, ki je mnogo pripomogla k temu, da so s precejšnjo lahkoto odpravili dobro pripravljeno Torriano. Zlasti zadnji set je bil kratek monolog naših požrtvovalnih atletov; nasprotnik je spravil v svoj žep pet revnih točk. Dodati še moramo, da so naši 01ympij-ci pokazali še drtugo dobro lastnost poleg discipline. Opazili smo, da so letos dosti bolj pripravljeni kot so bili lansko leto, saj trenirajo pod skrbnim vodstvom prof. Krannerja že od septembra. Posamično so igraloi precej v formi; dovolj je, če pomislimo na Marijana Černiča, ki je bil prejšnjo soboto najboljši na igrišču. Peter Špacapan bo marsikomu delal težave s svojimi udarci. Susič bo moral včasih pokazati več zagona. Soban, Valentinčič in Kranner Marko pa bodo morali vedno igrati vsaj tako kot v soboto. Dobro sta se izkazala Sfiligoj in Špacapan Mirko, ki med našimi igralci največ obeta; tema dvema manjka sicer nekoliko na gibčnosti, zlasti pa seveda izkušenost. Za 01ympijo so igrali: Susič, Špacapan Peter, Valentinčič, Špacapan Mirko, Černič, Soban, Kranner Marko, Sfiligoj. Prihodnja tekma bo zopet v Gorici dn sicer v soboto, 28. februarja v telovadnici šole Gal-ilei ob 21. uri, kjer se bo Qlympia pomerila s Triestino. —vi. Seja Slovenskega ljudskega gibanja V soboto, 21. t. m. je bila seja Slovenskega ljudskega gibanja, katere so se udeležili odborniki ter zastopniki SLG v Sveta Slovenske skupnosti. Tajnik dr. Mljač je poročal o organizacijskih vprašanjih in nakazal nekaj smernic za bodoče -delo v okviru Slovenske skupnosti. Predsednik dr. Simčič pa je poročal na kratko o stiku, ki ga je imal pred .dnevi s predstavnikom SDZ inž. Borisom Sancinom. Razvila se je plodna -diskusija, v kateri so se člani dotaknili perečih problemov z različnih zornih kotov. RAI-TV in levičarji Te dni je nastala okrog RAI-TV ostra polemika, ki jo je sprožil podpredsednik ustanove, ko je dejal, da slednja odpira vse bolj vrata komunistom in parakomu-nistom, posebno da velja to za bolj ali manj stalne sodelavce. Mi se v to polemiko ne bomo spuščali, vendar pa smemo le dodati, da smo na zadevo opozorili s tremi dopisi, ki smo jih objavili pred nekaj meseci im v katerih so se dopisniki vprašali, kako je s to zadevo na tržaškem slovenskem radiu. Pri vsem tem nas skrbi le moda, ki je danes v Italiji hudo v veljavi, to je moda biti »na levi«, biti »levičar«. Volitve obrtnikov Slovensko gospodarsko združenje — odsek za obrtništvo je na svoji zadnji seji sklenilo, da se bo na bližnjih volitvah v pokrajinski odbor za obrtništvo in v ustrezno vzajemno bolniško blagajno predstavilo z lastno kandidatno listo. Odsek za obrtništvo SGZ je ob tem sklepu [poudaril, da bodo slovenski obrtniki 'le tako uveljavili svoje pravice. Sklep odseka za obrtništvo SGZ, da se bo udeležil volitev s samostojno slovensko kandidatno listo se nam zdi utemeljen 'in upravičen. Zlata poroka v Barkovljah Zlata poroka je lep mejnik, ki ga malokateri par dočaka. Kdaj se pa le zgodi, da sta mož in žena skupaj preživela že pol stoletja. Takrat se z njima veselijo otroci in znanci ter s ponosom in zadovoljstvom gledajo na mater in očeta, ki praznujeta -tako častitljiv jubilej. In če dodamo, da sta Zlatoporočenca vsem zelo priljubljena in cenjena, potem je jasno, da je itak jubilej praznik za vso faro. V soboto, 21. februarja zjutraj se je zbralo lepo število rojakov v barkovljan-ski cerkvi. Viktor in Roška Miklavec sta slavila petdesetletnico svojega zakona. »Marija skoz življenje voditi srečno znaš«, je zapel barkovljanski cerkveni pevski zbor, ko je par vstopil v cerkev in s tem prav prijetno presenetil slavljenca. S peto mašo je nato zbor počastil svojo dolgoletno pevko gospo Roško. Patje za njeno zlato .poroko je bilo za pevce skoraj dolžnost. »Take zlate poroke še ni -bilo v Barkovljah,« so pravili ljudje po maši. Vsd navzoči so bili zadovoljni z lepim obredom in hvaležni g. župniku Zupančiču za prisrčne priložnostne besede; in veselili so se z dragima slavljencema ter jima želeli, da bi dobra in zavedna Viktor ter Roška preživela še veliko srečnin let v naši sredi. Ob tej priliki pa naj se spomnimo še drugega zakonskega paira, ki tudi slavi svoj zakonski jubilej. V petek, 27. februarja bosta obhajala desetletnico poroke naša zavedna rojaka Anton in Olga Pertot. Zahvaljujemo se jima za požrtvovalnost in za njuno neutrudno delavnost. Tudi njima izrekamo iskrene čestitke ter jima želimo, da bi še dolga leta srečno živela v veselju med namd. D. P. Nekulturno vedenje nekaterih dijakov Zelo neprijeten dogodek se je primeril v sredo, 18. februarja v Kulturnem domu med predstavo Silonejeve igre »Prigoda ubogega 'kristjana«. Nosilec glavne vloge igralec Jože Zupan v vlogi papeža Celestina V. je bil namreč prisiljen prekiniti dogajanje na odru dn pozvati k tišini skupino dijakov, ki se je že ves čas po svoje zabavala. Ti dijaki hodijo na slovenske srednje šole v Trstu, nekateri so celo bodoči maturantje. Res je obžalovanja vredno, da se naši bodoči izobraženci ne znajo vesti v gledališču kot je treba dn da niso zmožni uživati tako dovršenega dela kot je prav zadnja dramska uprizoritev Slovenskega gledališča. Ce nimajo čuta za gledališko umetnost, naj ostanejo doma ali pa kje na ulici razkazujejo svojo -nekulturnost in plitvost. Vsekakor pa bodo morale tudi šolske oblasti misliti na to, da te vrste gojencem povedo, kar jim gre in poskrbijo z učinkovito -vzgojo, da do podobnih nekulturnih izbruhov naših dijakov' ne -bo več prišlo. Gre pač tudi za ugled naše šole; glede tega -pa nihče ne more ostati brezbrižen. Dve ciklostilirani izdaji Prad kratkim je izšla Bibliografija slovenskega tiska v Italiji za prvo povojno desetletje (1945-1954), ki sta jo pripravila knjižničarja Narodne in študijske knjižnice v Trstu Antonija Kolerič dn Marjan Partot. Koristno delo (škoda le, da je samo oiklostilirano) ima 123 strani in omenja 685 puhlikacij. Srednja šola »Simon Gregorčič« iz Doline pa je razmnožila na ciklostil učno knjigo za glasbeno vzgojo z naslovom -Nekaj o glasbi. Delo je pripravila prof. Marta Kocjančič. Z GORIŠKEGA Roditeljski sestanek na višjih srednjih šolah v Gorici Preteklo nedeljo je bil na višji -gimnaziji, liceju ter na učiteljišču roditeljski sestanek. Prišlo je precejšnje število staršev, ki iso se po uvodnih besedah ravnatelja prof. M. Rožiča razgovorili s posameznimi profesorji o uspehih in neuspehih svojih dijakov. Pri sestanku je znova prišlo na površje že staro vprašanje o neurejenosti slovenskih srednjih šol, ki nimajo še -ustreznega profesorskega sta-leža, ker Vlada še zmeraj zavlačuje ureditev dn razpis rednih natečajev za slovenske višje srednje šole. Ali je rimska vlada res tako nezmožna, da ne more urediti te zadeve? Ali je zadaj -politika, ki ne pusti, da bi se zadeva uredila? Odgovor slovenski javnosti ni znan. Zahvala in naznanilo Slomškovega doma Slomškov dom se zahvaljuje vsem udeležencem okrogle mize, zlasti pa predavateljem in predstavnikom športnih društev na Tržaškem. Obenem javlja, da bo v ponedeljek, 2. marca v Domu izreden slovenski večer, na katerem bo predaval ob diapozitivih g. Vinko Zaletel iz Koroške o svojem potovanju po Afriki. Vljudno vabljeni vsa! ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 1. do 7. marca 1970 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Cerkev in idružnost. 21.00 Samokres na pro-