AMERISKftlf DOMOVINA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER *0. 232 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 2, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. g fašisti nameravajo dvigniti jM)iska plemena proti Angliji ^jia bi igrala vlogo posredovalca med rimsko-°erlinsko osjo in arabskimi plemeni, za kar bi d°bila Gibraltar in Maroko. i okt. — Iz dobro po-jis8o].V?rov se poroča, da sta iiiier j1 'n španski minister Ntije, a na načrtu, da se (i„ ' ai*bska plemena v Afriko .it ali neinvazije, in- e vloT ali :iutri' ne igra 5e Slede zmage ali «po-W' ! ^ Vl vtednik. To vprašaji že odgovorila s iW^0 nad kontinentom. J ^ * ,anje sedaj je, kdaj in SI* Anglija zrušila. Ta '»t. j^r rda trajala dolgo, ali N^^ija bi t0 dobo rada / k humanitarnih ozi- U K,/* pa Nemčiji nika-0 \ Fuehrer Hitler je / Ht t da Je odločil d0" J SC?a t0 še ne pomeni, Si J"a trajala tako dolgo. 1 to- da je Nemčija od- \ ^ ,i.i» »XIv Farizu.ki -ie da- lSl oblasti, je težko do- > ;"tisk 6 °d leta 1870 ni bi" v e- parižani, ki so bi- ^ X d°bro jesti in ki ^ i živij ^i udobnost in pri- J. LV;nje' so doživeli mno- V* ? £dkar Nemci Jfai i H* ' Ko je izginilo iz r i [H f Slr°vo maslo in olje, ^ ji Nl%a^c'oske kuharic« ve-/ I Jih š ' kako skuhati živila, A Sk s °bile v trgovinah. $£i tUdi dru»a dnevna S&j VS*' ^r in kava. Riž. y v 'mleko, čokolada in sol k _ J \S saonč"a podružnica ** Cj 147 Prli na St Clair t"Vtil>i8P?Sta novo podruž- J banke. Mr. W. 19 / 'V 802 Cherokee Ave., / !?ga novega bančne- i|Vt/UkaJ boste dobili »/ Postrežbo kot v glav- ' A ^!StU- Izda'ia'° se ^ % Se namene. Tukaj i % l«Wf0 plačate račune za A K ln kompanijsko i ez Vsake odškodni_ I1' KtJ0 . < ^ izgubil Mb' ^ t P°ročno dovolje-iz8ubii-ga dobi W I Ave> Oglasi na 6213 st. ločena dobiti to vojno ne glede na čas. Niti v Angliji sami nihče ne .verjame,.da,bi mogla začeti voj-. no na evropski celini. To bi bilo pa potrebno, če bi hotela Anglija dobiti vojno. Nemčija bi morala biti poražena na evropskem bojišču, če hoče Anglija dobiti vojno. Mi tudi vemo ,da računa Anglija na pomoč iz Zed. držav. Morda si ljudje v Ameriki domišljajo, da bo Anglija dobila vojno, ker se ni izvedla invazija. Toda kaj misli o tem državni tajnik Hull, je pokazal takrat, ko je izročil ameriške rušilce An. gliji in jo je vprašal, če bo v slučaju poraza svoje bojno brodovje potopila, ali ga drugače uničila. 1870 ni bilo tako težavno dobiti v Parizu živila kot zdaj se pa dobi samo, če človek stoji dolgo časa v vrsti pred prodajalno. Za vse je treba čakati v vrsti, najprej je treba čakati za karte, na katere se dobi živila in potem je treba čakati v vrsti za živila sama. Zjutraj na vse zgodaj se vidi dolge vrste ljudi pred kavarnami, ki čakajo na zajtrk, še najprej pride človek na vrsto pred mlekarnami in vinarnami. Največji drenj je pa pred prodajalnami, ki prodajajo čokolado, kadar smejo odpreti na gotove dneve v tednu. Roosevelt je ožigosal sirove napade na svojega nasprotnika Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je ostro grajal svoje, preveč vnete pristaše, ki so v Detroitu metali jajca, zelenjavo in razne predmete na< republikanskega pred sedniškega kandidata. Obljubil je, da bo takoj odpuščena iz vladne službe Doris La Roue, ki je vrgla skozi okno nekega detroitskega hotela pet funtov težak koš za papir, ki je zadel neko dekle, ko je gledala Willkievo parado. Dekleta so odpeljali v bolnišnico s počeno lobanjo. Napadalka je usluž-bena pri RFC, kot je policija dognala. To je bilo prvič, da je Roosevelt izjavil, da se zgraža nad barbarskim sprejemom, ki ga je deležen Willkie po nekaterih krajih. V Pontiacu so bila vržena v Willkiev avto tri jajca, katerih eno je omadeževalo obleko in čevlje Mrs. Willkie. Vržena je bila tudi ena pomaranča, telefonska knjiga, ena steklenica, en stol in celo posteljno odejo je nekdo zagnal. Malokrat se pripeti, da bi bil kak predsedniški kandidat deležen takega sirovega sprejema. Toda doživel je podobnega Al Smith leta 1928, Hoover pa leta 1932. Predsednik Roosevelt je rekel, da ima večina držav postavo, po kateri more biti napadalec na njegovega nasprotnika, če ga obmetuje s kakimi podobnimi predmeti, kot gori omenjeno, kaznovan v smislu kriminalnega napada. -o- Amerikanci beže iz Daljnega Vzhoda šangaj. — Vse ameriške pa-robrodne družbe so oblegane s prošnjami za prevoz domov. Večinoma so ženske in otroci, ki bi radi prišli domov v Zed. države kakor hitro mogoče. Drugi, ki še niso pripravljeni za odhod domov, pa spravljajo svoje stvari skupaj in jih pošiljajo v Ameriko. Vse se boji negotovih razmer v Orientu. -o- t Zahvalni dan bo v Ohio na 21. novembra Governer Bricker je določil, da bo narod v državi Ohio praznoval Zahvalni dan na 21. novembra, to je na tretji četrtek kot je določil predsednik Roosevelt. Dolgo je bila navada, da se ga je praznovalo na zadnji četrtek v novembru. Po nekaterih državah se še vedno drže te navade. Dozdaj se je že 30 gover-nerjev izjavilo za praznovanje na 21. novembra. NAJNOVEJŠEVESTI BERLIN, 1. okt.—Nemške oblasti izjavljajo, da je Nemčija pripravljena nadaljevati vojno tudi to drugo zimo. Nemci so dobro pripravljeni, toda lakota preti Angliji, trdijo nemški vladni krogi. UNIONTOWN, Pa,—Tukaj je umrla Julia Montgomery, stara 106 let. Rojena je bila v North Carolini kot sužnja. BERLIN. — Časopis Hambur-gerF'redemblatt je objavil članek, v katerem javno po-zivlje Zedinjene države in Rusijo, naj se pridružita v tej vojni eni ali pa drugi stranki. DETROIT, Mich., 1. okt.—Ena oseba je bila ubita in dve ranjeni, kot posledica prepira v uradu okrajnega sodnika Roberta Sage. Prepirali so se radi nekega posestva, katerega skupno lastujejo. Naenkrat je sodnik potegnil iz predala samokres rekoč "to bo pomirilo vse" in začel streljati. Nato je sodnik pobegnil. LONDON, 1. okt,—Anglija se pripravlja na najtežjo zimo v zadnjih 20 stoletjih, ko se bodo morali otepati Nemcev in se preživljati z malimi porcijami živeža. Uradno porcčilo javlja 5,000 oseb ubitih in 8,000 ranjenih v septembru ter 1,072 ubitih in 1,261 ranjenih v avgustu. To je posledica nemških zračnih napadov na Anglijo. Danes čez dan in zadnjo noč so Nemci bombardirali. London in druga mesta, toda niso napravili posebne škode. -o—*-. Churchill je obljubil Čehom svobodo London, 30. sept.—Ob drugi obletnici, monakovskega pakta, kjer je Češka izgubila svojo svobodo, je govoril premier Churchill po radiu češkemu narodu, da ga bo Anglija osvobodila, če zmaga v tej vojni. "Duša svobode je neumrljiva," je rekel Churchill, "in ne more nikdar umreti. Boj, ki ga danes Anglija bojuje, ni samo naš boj. To je tudi vaš boj, oziroma boj vseh narodov, ki imajo raje svobodo kot suž-nost." Churchill je izjavil visoko spoštovanje angleške vlade do Cehov, ki se bore v angleški armadi. ROKOBORSKI PRVAK POŠKODOVAN Stockholm. — Iz Berlina se poroča, da je bil Max Schmeling bivši svetovni prvak v rokobor bi, odpeljan v bolnišnico. Nevarno se je poškodoval, ko je treniral pilote za nemško armado. Barrington dolži še druge delavske voditelje, da so prejemali podkupnino Brezposelnost se je znižala od leta 1937 Washington. — Brezposelnost v Zed. državah se je zniž/la za 7.5% od leta 1937. V avgustu je bilo še 7,657,000 brezposelnih, ali za 662,000 manj kot v juliju in za 1,181,000 manj kot v avgustu 1939. Toda kljub vedno večji zaposlitvi, pa je število brezposelnih še vedno za 2,591,000 večje kot v letu 1937. V marcu 1933 pa je bilo vseh brezposelnih v Zed. državah 14,762,000. V mesecu avgustu je bilo pri WPA in CCC še 2,007,000 oseb, ki se jih ne šteje med brezposelne. -o- Angleži imajo nove vrste letala London, 30. sept.—Angleško časopisje poroča, da je letalstvo pripravljeno postaviti v boj nove vrste bojnih letal, ki bodo na spomlad prenesli bojno polje iz Anglije v Francijo. To je. prvo javno poročilo gle7 de nove vrste bojnega letala, ki ga bo postavila Anglija proti nemškim bombnikom, ki prihajajo vsako noč nad Anglijo. Časopisje trdi, da bodo boji nad Anglijo takoj ponehali, čim stopi nove vrste letalo v službo.. , -o- La Follette bo volil za Roosevelta Madison, Wis. — Zvezni senator Robert La Follette, progre-sivec, se je izjavil, da bo volil za tretji termin predsednika Roosevelta. La Follette, ki se sicer ne strinja z inozemsko politiko predsednika Roosevelta, je rekel, da ima dežela več prilike rešiti svoje težavne probleme v prihodnjih štirih letih pod Rooseveltovo administracijo. -o- Protesti proti kapetanu Rooseveltu Dodge City, Kan. — Tukajšnja Trgovska zbornica (mlajša) je poslala brzojav Eliottu Rooseveltu, sinu predsednika Roosevelta, naj se odpove kape-tanski šarži v letalskem oddelku. Brzojav pravi, da bo trpela morala mladih Amerikancev, če bo Elliott Roosevelt obdržal šar-žo, katere si ni zaslužil. Na zasliševanju je zatrdil, da je Albert Ruddy delil izsiljene tisočake od stavbenikov z Lenehanom in drugimi. Hary Barrington, ki je glavna priča proti svojemu nekdanjemu bossu, Albertu Ruddyu, predsedniku mizarskih unij, je včeraj napravil pravo senzacijo pri obravnavi pred sodnikom Lauschetom, ko je pripovedoval, kako mu je Ruddy razlagal, da mora izsiljeni denar od stavbenikov deliti z drugimi delavskimi voditelji in uradniki. Bilo je v slučaju $5,000, katere je morala plačati firma Jones-Hettelsater iz Kansas City, Mo., ki je gradila $135,000 žitnico za Montana Miling Co. pod Superior mostom. Takrat mu je boss Ruddy rekel: "Dati moram Converseju $1,000; dati moram Lenehanu nekaj dolarjev ; vselej moram dati nekaj Kellyu in Watsonu." Thomas A. Lenehan je tajnik Clevelandske delavske federacije. Frank p. Converse je organizator za Hoisting inžinirsko unijo. Jack Kelly je bivši zastopnik unije železogradbenih delavcev in Jack Watson je za-, stopnik unije betonskih izdelovalcev. Barrington je že prej izpovedal, da so pritisnili to gradbeno družbo, da je plačala $5,000, da je lahko dobila unijske delavce. Denar je plačal solastnik firme Hettelsater v dveh obrokih, vsak po $2,500. Barrington je sprem- ljal stavbenika na^banko, da je dobil denar, nakar sta se odpeljala v gostilno na zapadni 117. cesti in Lorain Ave. kjer ju je čakal Ruddy. Tam je Hettelsater položil na mizo dva bankovca po $.1000 in enega za $500. Ruddy je bil nevoljen radi velikih bankovcev, toda Hettelsater mu je rekel, da na bankah primanjkuje drobiža, ker je v mestu konvencija Ameriške legije. "Bojim se teh velikih bankovcev," se je takrat izrazil Rucldy. Toda Barington ga je potolažil, da jih bo lahko menjal. Peljal se je v Cleveland Trust banko na Clark Ave. ili zapadna 50. cesta, kjer je poznal bančnega uradnika in kateremu je rekel, da ima denar od neke zemljiške kupčije. Tedaj je bilo, kot pravi Barrington, da mu je dal od tega denarja Riiddy $500, a ostalo da mora deliti z drugimi, ki vedo o "kupčiji." Potem je BaiJington izpovedal, kako je Ruddy poslal van-dale na izgotovljene hiše, da so jih namazali in popackali, če se je stavbenik branil plačati odkupnino. Lenehan in drugi, katere je včeraj Barrington obdolžil, da so dobili denar od stavbenikov, so na to dolžitev rekli, da bodo podali izjavo pozneje. Demokratska stranka v okraju Cuyahoga bo šla v prvi vrsti v boj za poraz Burtona Velika razprodaja Mr. Anton Dolgan, lastnik znane moderne trgovine z želez-nino in hišnimi potrebščinami na 15617 Waterloo Rd. je že 20 let v trgovini. V ta namen bo priredil Mr. Dolgan veliko razprodajo v četrtek, petek in soboto ta teden. Da se izkaže svojim številnim odjemalcem hvaležnega za dosedanjo podporo, je še posebno znižal cene na vsem blagu, kakor lahko razvidite iz oglasa v današnji številki. Obisk iz Minnesote Mrs. Mary Mrak i z Ely, Minn, je prišla na obisk k hčeram Ma-ry in Sophie, 5803 Superior Ave. Ostala bo tukaj čez zimo. Reakcija živali ob zračnih napadih Edwin Hartrich opisuje, kako se obnašajo živali ob času zračnih napadov v zverin jakih v j Londonu in Berlinu. Pazniki v berlinskem zverinjaku poročajo, da se opice ob vsakem zračnem napadu tako razburijo, da jih potolažijo šele drugi dan popoldne. Samo gorila ostane mirna. Sloni so se razburili pri prvih zračnih napadih in radi streljanja protizračnih baterij. Nekateri mlajši sloni so celo žalostno cvilili, ali jokali. Lev ostane pri pokanju bomb jn protizračnih topov popolno-ma miren, ravno tako tudi tiger. Zelo se pa vznemirijo medvedje. Značilno je, kako razburi streljanje krokodile, ki začno straho-j vito tuliti ter ne prenehajo, dokler traja zračni napad. Paznik v zverinjaku je pa zelo pohvalil boječega zajčka, ki ostane pri napadih popolnoma brezbrižen in je najbolj pogumen izmed vseh živali v zverinjaku. Nadalje je paznik povedal, da je našel po nekem bombardiranju nemških letalcev, da so poginili vsi mladi golobi. Ne ve pa, če so jih pomorili starši v raz |Durjenosti, ali so umrli od strahu, ali so pa popadali iz gnezd. V berlinskem zverinjaku je stalno patrulja šestih mož, ki ima nalogo ustreliti vsako zver, ki bi skušala pobegniti pri zračnih napadih. Iz londonskega zverinjaka se poroča, da je nek časnikarski poročevalec obiskal zverinjak ob času zračnega napada in da je slišal iz oddelka za papige tako vreščanje in piskanje, kot ga povzročajo svarilne sirene. Toda druge živali so pa večinoma dremale, ker so najbrže čule vso noč, ko so Nemci bombardirali London. Ob času zračnih napadov ne krmijo levov. Ray T. Miller, načelnik demokratske stranke v okraju Cuyahoga, je poudarjal na seji var-dnih vodij in političnih delavcev, da je treba pri novemberskih volitvah predvsem poraziti župana Burtona, ki kandidira za zveznega senatorja. Nevarnost je, je rekel Miller, če zmaga Burton v okraju Cuyahoga z veliko večino, da bo poražena vsa demokratska lista. Miller je zlasti udrihal po županu Burtonu radi zastav, ki so obešeno po mestnih ulicah v po-čast kandidatu Willkieu. "Ko sem bil jaz župan," je rekel Miller, "se ni smelo obesiti okraske preko Euclid avenije brez dovoljenja mestne zbornice. Community Fund in razne civične organizacije imajo težave dobiti dovoljenje, da razobesijo zastave na droge ulične železnice, električne družbe ali telefonske družbe. Toda zdaj pa vidimo vse polsno teh okraskov v pozdrav kandidatu Willkieu pod administracijo župana Burtona." (Councilman Emil Crown je zahteval pri seji mestne zbornice, da policija strga vse te okraske z drogov.) Govoril je tudi John H. Roh-rich od unije voznikov, ki je izjavil, da bo Clevelandska delav. ska federacija podpirala bivšega governer j a Daveya za izvolitev in vso demokratsko listo, vključno predsednika Roosevelta. --—o- Dosmrtna ječa za ugrabljenega otroka Redwood City, CaL — WTil-helm Jakob Muhlenbroich, ki je priznal krivdo, da je ugrabil družini grofa de Tristan 3 letnega sinčka, da bi dobil $100,000 odkupnine, bo obsojen v dosmrtno ječo, ne da bi imel kdaj priliko do pomilostitve. Iz ječe je pisal staršem ugrabljenega otroka, da se zaveda velikega zločina, ki ga je storil in da si radi tega niti ne upa vprašati za odpuščanje. Ropar je rekel, da je hotel porabiti denar, ki bi ga dobil za odkupnino ,da bi izdelal neke vrste stroj, ki ga ima v mislih. Rekel je tudi, da ni nameraval ničesar zalega storiti dečku, kar je dokazal s tem, da je prišel otrok nepoškodovan k svojim staršem, čeprav je bil vso noč ž njim sam. . -o- Veselica v Niles, O. Podr. št. 57 S.ž.Z. v Niles, O. priredi plesno veselico v soboto 5. oktobra v nemški dvorani na Belmont Ave. Prijatelji iz War-rena, Girarda in od drugod so prijazno vabljeni. Za lepe valčke-in polke bo skrbel orkester Joe Umeka, za drugo postrežbo pa pripravljalni odbor. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER S117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No 232 Wed., Oct. 2, 1940 Kljub temu se jih ne bojimo Petek je slab začetek ... so rekli naši stari ljudje, ki so v svojem preprostem razumevanju dogodkov okrog sebe presojevali po življenskih izkušnjah. To se bo morda izpolnilo tudi pri stvariteljih novega evropskega in azijskega reda, ki je bil začrtan zadnji petek v veliki dvorani berlinske koncelarije, kjer je bila z vsem pompom podpisana nova zveza, ki naj bi zadala smrten udarec glavnima demokratskima državama, Zed. državam in Angliji. Na dolgi mizi so ležali dokumenti, kateri so govorili v jeziku diktatorjev o desetletni zvezi, politični, ekonomski in vojaški, treh fašističnih sil Evrope in Azije. V teh dokumentih je stalo črno na belem, da naj bo odslej Evropa hemisfe-ra Nemčije in Italije, Azija -naj bo zemlja Japoncev, vse tri države pa naj bodo kot ena skupna sila, če bo katera izmed njih napadena od kake države, ki sedaj ni zapletena v evropsko vojno, ali v kitajsko-japonski konflikt. Te zgodovinske dokumente je podpisal nemški zunanji minister von Ribbentrop za Nemčijo, italijanski zunanji minister Ciano za Italijo in japonski poslanik Kurusu za Japonsko. Ko so listine podpisali, je vstopil v dvorano nemški nadbog Hitler ter segel v roke italijanskim in japonskim zastopnikom. Takoj zatem je pa radio razglasil dogodek v svet. Tako je bila ustvarjena nova zveza, zapečatena s podpisi, ki bodo držali svetost obljube, kot so držali tisočkrat prej, dokler so pač držali. Že nekaj dni je svet napeto čakal na nekaj važnega. Nemški minister von Ribbentrop se je bil odpeljal na 18. septembra v Rim, kjer je stopil v razgovore z Mussolinijem in Cianom. Takoj zatem se je zvedelo, da imata važne razgovore italijanski zunanji minister in japonski poslanik. Svet je pričakoval od teh razgovorov nekaj izrednega in časopisje je začelo ugibati, da se kuje nekaj glede vzhodne Evrope in Afrike. Zato je bil svet toliko bolj presenečen, ko je bila razglašena zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko. V resnici ta zveza ni nič novega, ker je bila prav za prav samo obnovljena zveza istih držav, sklenjena pred štirimi leti, samo s to razliko, da je bila takrat ustvarjena proti Rusiji oziroma komunizmu, medtem ko današnja zveza vsebuje točko, da se bo skušalo pridobiti Rusijo za to zvezo, če ne za direkten pristop, pa vsaj v toliko, da se Rusija ne bo obrnila proti tem trem fašističnim državam. Zveza istih držav pred štirimi leti je v glavnem imela namen, da tedržave druga drugo obvestijo o eventuelnem gibanju komunizma v njih državah. Ko je lansko leto Hitler podpisal zvezo z Rusijo, je bila protikomunistična zveza razdrta, Italija in Nemčija sta postali vojni zaveznici in Japonska je začela sumiti, da jo je Hitler prodal s svojo zvezo z Rusijo. Danes se je položaj spremenil v toliko, da je Rusija tista, ki sumi, da je izigrana. Za to najnovejšo zvezo fašističnih držav so nanizani dogodki, ki so se vršili pred začudenim svetom vse od ber-linsko-moskovske zveze tako naglo, da smo jih komaj sproti zasledvali. Hitlerjeva zmaga v Poljski, Norveški, Danski, Nizozemski, Belgiji in Franciji, ga je postavila takorekoč pred vrata "novega evropskega reda," o katerem Hitler sanja vse od časa, ko je spisal knjigo "Moj boj." Ko je padla Francija, je stopila v boj Italija, ki je bila gotova Hitlerjeve zmage nad Evropo. Tedaj je pa naenkrat stalo rimsko-berlinsko osišče pred nepričakovano zapreko do zmage: Anglija se je postavila zmagovitim nemškim in laškim kohortam po robu in ameriški narod je izrekei svoje simpatije do Anglije, kar v danih razmerah mnogo pomeni. Na drugi strani sveta je pa imela svoje probleme Japonska. Ker se je konflikt na Kitajskem zavlekel in zahteval ogromne žrtve za Japonsko, je bila kaj slabo pripravljena, da bi bila izrabila evropski potres in se polastila nizozemskih kolonij v Vzhodni Indiji in tako ustvarila "nov red" v Aziji. Anglija je radi "ljubega miru" dala nekaj koncesij Japonski, toda ni se hotela umakniti iz raznih strategičnih postojank, kamor bi se Japonska rada vsedla. Še bolj nerodno je pa začelo hoditi za Japonsko zadržavanje Zed. držav, ki so poslale svojo bojno mornarico na Havajsko otočje in s tem molče, toda jasno povedale vsemu svetu, predvsem pa Japonski, da so pripravljene braniti svoje pravice v Vzhodni Aziji. Zato je pa zveza fašističnih držav hotela ubiti z enim kamnom dva vrabca. Pogoji zveze določajo, da bo Japonska napadla v Pacifiku, če se Zed. države zapleto v vojno v Evropi. Če pa Zed. države napadejo Japonsko, bosta Italija in Nemčija napadli v Atlantiku. Torej je bila zveza fašističnih držav namenjena v prvi vrsti ,da izolira Washington. Če bi se fašistom posrečilo to, bi imeli opravka samo še z Anglijo, katero bi počasi kos za kosom razkosali. Če bi fašisti izorirali Zed. države, porazili Anglijo, pa imajo ves svet pri nogah. Toda dasi je nova fašistična zveza mogočno vplivala na narode v Nemčiji, Italiji in Japonski, pa imajo fašisti še dolgo pot do zmage. Anglija, kot vidimo, se ne bo podala do zadnjega moža in Zed. države se ne bodo oplašile ne pred Japonci ne pred evropskimi fašisti. Priznati se pa mora, da je nova zveza potegjiila preko obnebja nove temne oblake in zmanjšala upanje za skorajšnji svetovni mir. i«........................... J BESEDA IZ NARODA V nedeljo koncert "Slavčkov" Zbor "Slavčki," ki je bil ustanovljen prvi izmed šestih cle-velandskih mladinskih pevskih zborov, bo tudi prvi v letošnji sezoni podal svoj koncert v nedeljo 6. oktobra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. S tem koncertom stopa zbor "Slavčki" v šesto leto pevskega udejstvovanja. Koliko dobrega in koristnega vzgojevalnega dela se je v tej dobi storilo pod vodstvom učitelja Mr. Louis še-meta v dobrobit najmlajših članov našega naselja, bi bilo težko dosledno popisati, vedo pa to starši otrok in vsak kdor hoče videti, kajti sadovi trudapolne-ga dela so bili na ogled že neštetokrat in sprejeti z navdušenim priznanjem v različnih krajih. Nakratko, a nazorno je v preteklem tednu podal javnosti nekakšen "petletni inventar" delovanja skupnih mladinskih pevskih zborov njih predsednik, Mr. Siskovich. Zato na tem mestu ne bom ponavljala zaslug, ki jih je ta skupina doprinesla k ugledu naselbine, tudi ne bom trkala na vaša srca z obrabljeno lekcijo "o narodni dolžnosti" in "slovenskem čutu," temveč vas vse prav preprosto in prijazno povabim v imenu naših "Slavčkov" na obilno udeležbo nedeljskega koncerta. Na programu ne bodo- svetovno znana dela slavnih umetnikov, pač pa pester venec naših lastnih narodnih in nekaj klasičnih pesmi skomponiraih od naših rodoljubov in podanih v solih, duetih in celotam zboru tako ljubo im čuteče kakor v pretežni večini najraje poslušamo našo pesem. Ves program je pod vodstvom Mr. L. šemeta. Nadejam se, da nas v velikem številu posetijo tudi prijatelji od sorodnih zborov in naj jim služijo te vrstice v prijazno vabilo. Po koncertu, ki se prične ob treh popoldne, se vrši prosta zabava in ples ob zvokih Eddy Zay orkestra. Odbor si prizadeva, da bo vsestransko najbolje postregel vsem posetnikom. Vstopnina k koncertu in plesu je 35 centov. Za "Slavčke," Josephine Petrič -o- Iz Zadružne fronte sebi v razvedrilo in nam gledalcem v zabavo. Spodbujajmo jih! Oktober, kot vsa druga leta nam doprinaša mesec agitacije. Je pač Zadružni mesec. Ker je tako, imeli bomo zadnji teden veliko Zadružno razprodajo, ki bo menda največja tega leta in domač zabaven večer z večerjo v soboto 26. oktobra v Slovenskem Domu na Holmes. Za vse skupaj : zabavo, ples in kot veste fino, okusno večerjo, vas bo stalo 50c. Vstopnice se dobe pri vseh direktorjih, članicah ženskega odseka, uposljencih in posameznih trgovinah. Rezervirajte si torej tisto soboto za Zadružni zabavni večer, kjer se boste kot vsa druga leta prav pošteno zabavali v družbi zadružničarjev in simpatičarjev-odjemalcev. Vsi ste dobrodošli — in poskrbljeno bo za vas najbolje. Joseph A. Siskovich, tajnik. Ko bi delavec imel nekak Dies Committee, ki bi brskal med one, ki izkoriščajo delavstvo v splošnem, tedaj bi imeli malo več demokracije v deželi. Njegova naloga bi bila, da bi iskal pe-tokolonske člane v ekonomskem sistemu, preiskali bi one, ki imajo več kot samo par hlač, one ki imajo več kot eno ali dve srajci. Tudi patriotizem bi zadobil malo več pomena in vsakdo bi se počutil bolj zadovoljen. Zadružništvo preiskuje in razgalja te razlike. Delavca uči, da le v skupnosti je moč, da je vse v njegovih rokah, ako hoče porabiti v lastno korist; zaveda se pa', da je delavstvo tako omreženo, da bo šlo v vsako osvajeval-no vojno za dobiček "Our Betters," medtem, ko za lastno korist stori bore malo in ni niti pripravljeno iti v ekonomski boj, ki odpravi vse kar daje povod za vojne. Ako to želite, lahko to po-lcažete s tem, da se pridružite ekonomskim bojevnikom — Za-družničarjem! Pri Slovenski Zadružni Zvezi je ta ideja vedno v ospredju, vsakdo deluje zanjo. Ni pa samo agitacija, treba je tudi razvedrila. Tudi za to je poskrbljeno. Tekom cele zimske sezone bodo naši vrli kegljači kegljali v SDD vsako nedeljo ob 6:30 zvečer — Župan Burton in prospe-riteta Kakor vam je že vsem znano je naš župan Burton zadnje ča se vrgel vse samske ljudi iz re-1 if nega seznama, ker so sposobni za kakršno koli delo in obenem jim je pa povedal, da je povsod dovolj dela za te ljudi. On in vsi mi pa dobro vemo, da vsak dan hodi na tisoče ljudi od tovarne do tovarne za delom. Ti ljudje so različne starosti in poklicev. To so samski in poroče ni z številnimi družinami, a dela ne morejo dobiti, ker pravijo da ga ni. Kakor bi se moglo razumeti iz Burtonove politike, bi naj šel samski delavec k delodajalcu in mu rekel, da sprejme delo za vsako ceno, čeprav kateri družinskih očetov radi tega zgubi delo. Nič za; to, na posledice se ne gleda, čeprav družina potem strada, če pa še na ta način ne dosežeš ničesar, potem je pa najbolje, da se kaj pohabiš in boš dobil relif ali pa od glada pogini. Vsaj tako se to razume. Ko so zadnje dni poslali te sestradane ljudi na relifna dela in to za 14 do 18 dolarjev na mesec za 32 ur dela, so jim sedaj še to vzeli in tudi to ni bilo dovolj. Nekatere so še po en dan ali več pustili delat in ko so prišli po plačo, so jih pa cel dan gonili od enega urada do drugega predno so zvedeli, da za tisto delo ne bodo plačili, ker so delali po pomoti, ko bi ne smeli. Ali res nimajo naši council-mani nobene besede več? Ali je še kje kakšno sodišče? Najlepše pa še pride sedaj, ko hočejo republikanci postaviti Burtona za senatorja. Ali je res republikanska stranka že tako možgansko skrahirana, da nima boljšega človeka, ki bi ga postavila za kandidata? Radoveden sem, kako dolgo bodo še davkoplačevalci plačevali davke za take krukarije? Louis Kocjan Politična kampanja v 32. vardi Kampanjski odbor Slovenskega demokratskega kluba v 32. vardi je imel svojo prvo sejo 26. septembra, kjer si je določil pro-jgram in delovanje za bližajočo se volivno kampanjo. Pred vsem se opozarja državljane, ki imajo zvršiti spremembe v registraciji. Vsak državljan, ki še-ni registriran, ali se je mogoče preselili, naj si zapomni, da bodo volivne koče za registracijo odprte 7. oktobra in sicer od 1° do 2 in od 4 do 9 zvečer. V ta namen je klub določil nekaj članov, ki bodo obiskali vse one, ki še niso registrirani. Rojaki zapomnite si, da je to najvišji privilegij svobodnega državljana, ko lahko svobodno in tajno glasuje ali voli kakor se mu vidi prav. Seja je odobrila vodilne osebe na vodilnih okrajnih in državnih mestih, na čelu vseh pa je sedanji predsednik Zed. držav — F. D. Roosevelt za" tretji termin. V ta namen bo imel klub svojo posebno glavno centralo v osrčju 32. varde. V svr-ho reklame se bo najelo veliko dvorano na Holmes Ave. za javni shod. Odbor apelira na vse Slovence naj sodelujejo v borbi za zmago demokracije, kajti borba je nas vseh z geslom: "čim hujši je boj, tem veličastnejša bo zmaga." Publikacijski odbor IZ DOMOVINE —Vlak mu je odrezal noge. Nedavno popoldne je stal 60-letni posestnik Avgust Lovren-čič iz Tekavčevega na železniški progi v Rogaški Slatini in štel denar. Tedaj je privozil vlak, katelrega Lovrenčič ni opazil. Vlak je pregazil Lovrenčiča in mu odrezal obe nogi pod kolenom. Ponesrečenca so odpeljali v celjsko bolnico, kjer je izdihnil. —Kako se je ponesrečil Ku-ralt Anton mlajši. V nedeljo 23. junija okrog 6. ure se je peljal Kuralt Anton ml., delavec iz Godešiča, po betonira-ni cesti v smeri iz Medvod proti Jeperci Približno, v sredini tega odseka je na desni strani tik gozdiča majhna branjarija, kjer se prodajajo presne jagode. Tam je mladi Anton opazil svoje prijatelje in je imel namen pridružiti se jim. Začel je svoje kolo obračati z desne strani ceste proti sredini, da bi tako laže zavil s ceste. Prav v tistem trenutku pa je privozil za njim v isti smeri iz Medvod z osebnim avtorii g. Demšar Dušan, sin posestnika in gostilničarja iz Žirov, z veliko brzino. Morda je imel namen prehiteti mladega Antona, katerega je v tem trenutku njegov avto zadel od zadaj in ga zavoljo brzine vrgel tako, da je nesrečnež padel na predni del avtomobila in si polomil rebra. Usoden udarec pa je dobil na zadnjem delu glave. V trenutku nesreče je pihal močan veter in zaradi šuma drevja v gozdiču ni mladi Anton slišal prihajajočega avtomobila. Mladi Anton je takoj po nesreči izdihnil. —Usodna nesreča mladega Jeseničana na Mariborskem otoku. V mariborski bolnišnici je umrl mladi Ciril Novak z Jesenic. Smrt je nastopila kot posledica usodne nesreče, ki je zadela Novaka v kopališču na Mariborskem otoku. Nedavno je obiskala Maribor številnejša izletniška skupina z Jesenic. Fantje so si ogledali mesto in okolico in šli tudi v kopališče na Mariborski otok, ki jim je zelo ugajalo. Kopali so se, Ciril Novak pa je poskusil tudi skakati v bazen. Ko pa se je spet z velike višine pognal v bazen, se mu je skok ponesrečil. Padel je tako, da so ga morali potegniti iz vode. Ni več mogel stopiti na noge in so ga reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je Novak poškodoval hrbtenico. Poškodba je bila smrtna in vsa zdravniška umetnost ni mogla rešiti mlado življenje. —Smrten padec. Služkinja gostilničarja Ivana Usenika na Dolenjski cesti v Ljubljani je našla v domači šupi mrtvega neznanca. Policijska komisija je ugotovila, da je bil mrtvec 68 letni izdelovalec suhe robe Peter Požar iz Žimaric pri So-dražici. Požar je prenočeval v Usenikovi šupi. Vse kaže, da je ponoči vstal in hotel iti na stran, pa je v temi padel skozi odprtino več metrov globoko na tla. Priletel je z glavo naprej in mu je počila lobanja. Požar je bil najbrž pri priči mrtev. Za pouk m izobrazbo | Piše LOVRENC SUHADOLNIK Dober nasvet ČLANEK 42. Zapreke v višjih^ šolah Zadnja in največja napaka višješolcev pa je ta, ker si ne uredijo časa za učenje, čas hiti, ura za uro, dan za dnem zbeži v preteklost in če delo ni narejeno ob času, potem ni pričakovati pravega in zaželjenega uspeha. Ureditev časa in dela mora biti urejena po sledečem redu. Vsak učenec dobro ve kaj in koliko ima učenja za prihodnji dan in koliko dela mora biti narejenega, zato naj vsak učenec skrbi, da je dobro pripravljen za recitacijo naslednjega dne ali pa še malo več. Seveda je pa vedno priporočljivo, da je vsak učenec pripravljen za malo dalj naprej kot pa samo za en dan. Vse to pa zahteva precej požrtvovalnosti od strani staršev in učencev. Vsak učenec, ki ima mogoče veliko dela in učenja, naj vselej premisli, da to delo bo končano v kratkih štirih letih. Zato se mu izplača potruditi se, da na ta način čim prej pride do svojega kruha. Vse preveč učencev v višjih šolah se prehitro utrudi in prične zanemarjati učenje. Vzrok tega je v tem, ker jim premalo časa ostaja za razne družabne zabave. Druga velika zapreka pri učenju pa je denar. Zato svetujem staršem, če hočejo da bo njih sin ali hčer pridno študirala, naj nikar ne bodo preveč radodarni z denarjem, kajti denar je največja skušnjava za učenca in je že marsikaterega uničil. Ravno tako pa zopet ni dobro, če je oče preskop ali prestrog napram svojemu sinu ali hčeri, da mu mogoče ne dopusti nobene prostosti ali zabave. Vedeti moramo, da je tudi razvedrilo potrebno vsakemu učencu, seveda pa to ne sme ovirati učenja. Dolžnost staršev je, da vselej dobro premislijo predno rečejo zadnjo besedo. Skrbeti morajo, da če gre sin na zabave, da ne ostaja predolgo v noč zunaj, ker bi mu to škodilo pri učenju naslednjega dne. Posebne pažnje pa je treba pri fantih, ko dora-stejo 15. ali 16. leto. Ta doba je posebno nevarna za fante, kajti v tem času že nekateri začno "metati" oči za dekleti in dekleta pa so za take fante, ki še pohajajo v šolo, strup in največja zapreka pri učenju. Zato je dolžnost staršev biti zelo previden v tej dobi. V največ slučajih si dekleta žele takega prijatelja, ki ima denar, da jih lahko pelje na različne zabave, a kar se tiče učenja se pa prav malo zanim^0' njim je največ za zaba*0' je postranska stvar. Starši, ki dajejo svojetfjj ; preveč denarja in časa ot^ lago za zabave, bodo ^J . sprevideli, da bo sin zace fe* • • "nkkD® mar jati učenje in |j Kmalu bo pričel tudi izosj ^ iz šole in končno se bo "j* ^ tu, da ga ne bo več moS°te. ^ viti nazaj v šolo. Poslej ^ bo — sprijen, študent, starejših se boste še ^ minjali, kaj je to P0"* starem kraju. Fant ne beno rabo in kakšna Pa ^ gova bodočnost? ^ ^ V nemalo slučajih »e ^ da stopi sin pred očeta i'1 ^ kratko pove, da v šolo ne J ^ in da si bo poiskal tako želi njegova izvolJe gava Francka ali Mid*. ^ mu je tudi svetovala, ^ ^ izplača študirat in da ^ raje delat. Tako se ■ j ^ konča visoko-šolska do r s> j mišljenega študenta ij j marsikateri bridko obžf' ^ tem v življenju. , j "{$ (Dalje prihodnji -0—^"vrt S —Največji zoolos^y .\'e jo v bližini Londona, j nesreče nazaj na sto. |L ) z rokami obraz 'n -Oo!w utihnila. Obenem J li svatje ženina v k0, ''fkW ju, ga cukali za obje ^ sa in hrumeli vsi ^Jfe^ si res ti, Jurij?" — '.p® ^ mogoče verjeti." ^* ^ moral znati, da f dečko." — "Pomlad'!,, ni mogoče spoznat1 • ^JL 1 so se v zadregi opff^ (f ^ pet drugi so se jeZ !.> iiW^i8 Toda ženin je na^m^ prizoru konec, ko Je IL sti roko in dejal: ^ m^ 0 "Sedaj pojdimo kev in uredimo to z Jfy Rozka ne uide." jofl'0|(j V cerkvi so se ker se župnik dol^.fl pričati, da je ženin 1 ne kak podtaknjen ^Wn „e grede se je nevesta P ,,[#1),^ naslonila k ženinu .^PUj ' "Jurij, bodi takojj ^ vse odpusti, jaz nJB ga mislila!" Al J Pri ženitovanjsKJ^ra^ li vsi izredno d0131'6,/!1! ] in Rozka sta bila v Mv. par. Tako brhek & ; je bil na svoj- P°r°n,/J V da ni ostal, toda flJjVjj^ divjal pa tudi ni ve ' skrbela Rozka. ___, "]( STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF A^ 1%, ! -AND MARCH 3rd, 1933 of "AMERIŠKA DOMOVINA," puW»= K'i Sundays and holidays in Cleveland, O., for October 1st, 19 ' 'I A > State of Ohio, Cuyahoga Co. SS. co/!jl % Before me, a Notary Public in and for the State and g^rfJVu personally appeared James Debevec, who, having dul!^ P-j,; J , M ( to law, deposes and says that he is the Editor of "AMER^jge ' 'I, 4l; and that the following is to the best of his kno*ie"» tti^jKjj 1 a true statement of the ownership, management etc, W. j*lj, publication for the date shown i'n the above caption, req ijO'VjI August 24, 1912, as amended by the Act of March 3, 1933, e"1 j5 (yl v 537, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse °f ifl'Vl'L 1. That the names and addresses of the publisher, ediw 0i ^ and business managers are. Editor. James Debevec, 6117 St- ^ J V 1 land, O.; Publisher: Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., C V /jWu aging Editor: James Debevec. ' 2. That the owners are: Louis J. Pirc Estate, 6117 St- ,Qi ^ |i\ ' ■ land, Ohio. James, Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, .jrfjl \ J)a 6117 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. f s«c. fL % 3. That the known bondholders, mortgages, and owning or holding 1 per cent or more of total amotfnt ot .jf,« O?'' or securities are (If there are none, so state): None. m6s "Ll J >, 4. That the two paragraphs next above, giving the ttie ttf'M stockholders and security holders if any, contain 'not °nIyk5 h "Mil holders and security holders as they appear upon the b°°r apPfjVaL ^ but also, in cases where the stockholders or security hold«' jji jfJ^j books of the company ns trustee or in any other fiduciary ' g l'*!^ of the person or corporation for whom such trustee is £cftCin6 Aj that the said two oaragraphs contain statements ernrtio<,s t«'Viv''L' 1 knowledge and belief as to the circumstances and ^Vi*!I stockholders and security holders who do not appear UP ;ty "Wiil*) v company as trustees, hold stock and securities in a cap*® * of a bona fide owner, and this affiant has no reason to bel 0r /1 <5% person, association, or corporation has any interest direc' (il^'jii^ityt . said stock, bonds, or other securities than as so stated M.j5 f J' I ^ ' 5. That the average number of copies of each issue of ' .141 or distributed, through the mails or otherwise, to paid suD' | twelve months preceding the date shown above is 5,600. -r(rg C 1 rjw ''h Signed: J/ffiAft ^ Subscribed and sworn, to before me this 1st dav of u - fl da le , S pojaržujeta smeh. In ko iitf1' \ j6 el zadnji košček, se je jffi S je ;, J^al?-. le bojevnik resnico tp' je>" sem odg°" j Nil imi všeč, pa sem od- 'd 1 "*b blebetavega bo- J se ni mnogo zme- II žganje. V% y Q : 8e je že, ko sem za-šotorl w' m govoriti s tistimle rJ , Sem vprašal cuva- 15 Ji h ^Ik^"' i. W S J eden odgovoril. "Pa / A MSmeta govoriti." V Vi! C?1 brat I\aj b0 brez ' A h W govorila o begu. y ZShrn čul> ka-ise bova ,f/; y*> J zna moj brat an- /i S," ■ 'rit SicJ Ogovoril ponosno. « sem Gatesa: ^°bo.tavljaje se je pri-S ali ak°r Človek, ki prav m \6 biLTe ali ne" ,Vrf! ^ 1 ^-' sem mu zaklical. 'i* i ,S0tH.menda ni prepovedali K z menoj?" Si Panterju ni prav," je taw ,er..ft ^a.'. lako rekel?" tK]f i- I < Mary A. Svetek: Kratek izlet po ameriškem zapadu "Verjamem! Boji se, da bi vam ga v pravi luči pokazal!" "Čujem, da še vedno napačno sodite o njem, Mr. Shatter-hand !" • "Jaz ne. Pač pa vi!" "Gentleman je!" "Tega ne morete dokazati. Pač pa vam jaz lahko dokažem, da je velik lopov." "Tega ne morete dokazati. Pač pa vam jaz lahko dokažem, da je velik lopov." "Ne maram slišati vaših dokazov ! Sovražite ga in s tem je vse povedano." "Seveda ga sovražim. In sicer tako zelo, da se mu ne bo dobro godilo, če mi pride v pest!" "Vam — ? Hm —! Sir, ne zamerite, če vam povem, da vam pač nihče več ne bo prišel v pest!" "Ker bom umrl, kajne?" "Da!" "No, zaenkrat sem še živ in dokler sem živ, se še vedno lahko različne reči pripetijo. Mnogokrat bi že bil moral umreti, tudi na kolu sem že visel, pa sem še vsikdar zdravo kožo odnesel. Ali res vefjamete, da je Old Shatterhand tak velik hudobnež, kakor vam ga opisuje Santer?" "Vse verjamem in ničesar. Sovražita se, kateri izmed vaju da je boljši, tega ne vem. Me tudi prav nič ne briga." "Pa bi me vsaj ne bili nalagali!" "Kedaj sem vas nalagal?" "Na Mugworthu." "Na Mugworthu —? Tisto mislite o Kiowah?" "Da! Rekli ste, da so šli domov. Da ste bili tistikrat odkritosrčni, bi ne visel sedaj tule!" "Tudi vi niste bili odkritosrčni!" "Varal vas nikdar nisem!" "Pač!" "Ne!" "Rekli ste, da vam je Jones ime!" "Ali je to varanje, Mr. Gates?" "Seveda!" "Prevaril bi vas bil, če bi vam bila iz tega narastla kaka škoda. To pa se ni zgodilo, vobče tega nisem nameraval. Da sem vam zamolčal svoje ime in povedal drugega, to se niti zvijača ne more imenovati, bilo je enostavno potrebno. Santer je morilec, mnogo umorov ima na vesti, slepar je, zelo nevaren človek, smrtno me sovraži, kakor ste sami videli, moje življenje je bilo v nevarnosti, če bi bil zvedel, da sem pri vas. Njegovi tovariši ste —. Ali sem vam smel povedati, kdo da sem in da tudi potujem na Mugworth?" "Hm —■!" je godel. "še dvomite? Tudi vi meni ne zamerite, če vam povem, da vas ne razumem, kako še morete dvomiti, ali sem vam smel in moral zamolčati svoje ime." "Vkljub temu ste nam bili dolžni resnico povedati!" "Prav nič vam nisem dolžen, razumete! Po prvih besedah, ki ste jih tisti večer povedali, sem opazil da ste neizkušeni ljudje, da o zapadu ničesar ne veste, da ga ne poznate. Vaša neizkušenost mi je lahko mnogo škodovala in zato vam nisem smel povedati, kdo da sem. Meni, izkušenemu Westmanu, ne bodete pravili, kedaj je moja previdnost upravičena in kedaj ne! Razen tega ste v Santerjevi službi, hvalili ste ga in povzdigovali do nebes, tistega Santerja, ki ga sam prav dobro poznam, ki mene živega ne more videti —. Na prstih bi si lahko izračunal, kaj bodete storili, če vam povem svoje ime, In zato sem ga moral zamolčati." "Da ste nam povedali svoje ime, bi vam bili verjeli !" "Ne!" (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje) Potoma smo opazili, da farmarji v teh pustih krajih, kjer ni nobenega drevja, katerega les bi bil tako potreben za postavljanje ograj in plotov, rabijo ka-menite stebre, na katere potem napenjajo žične ograje, na katere so potem naslanjali napu-ljeni plavel, ki je še toliko bolj kazal na vso zapuščenost in sušo tega kraja. Vse puščave, ki smo jih že videli, je bila ta še skoro najbolj žalostna in zapuščena in nikakor nam ni bilo mogoče razumeti kako je mogoče da sploh ljudje žive v teh krajih. Ob poti in po cesti smo videli velikanske kobilice, katere so nas spominjale precej na potočne rake, katere smo lovili v malih potočkih. Kar pokalo je pod kolesi avta in mojemu soprogu se je to zdelo zelo zabavno, vedno je vozil tako, da jih je več uničil in je izgledalo kakor da je pijan, ker je vozil sem in tja po cesti. Končno smo pa prišli do bornih človeških bivališč, kar bi se komaj imenovalo vas. Hiše so žalostno stale vse opal j ene od sonca, prav tako tudi stebri, ki so podpirali verande, vse skupaj je izgledalo kot da se je že vse naveličalo stati in da se misli vsak čas podreti. Ljudje so izgledali zelo zanemarjeni in oblečeni samo v vrhne hlače (overalls) postajali so po verandah, ali pa so ležali na prašnih podeh. Zavese na oknih so izgledale da so nekoč videle boljše čase, a sedaj pa so visele ostarele in se žalostno majale kadar je kaj zapihal veter skozi odprta okna. Okolica, hiše in ljudje vse je izgledalo enako v svoji suhi in umazani utrujenosti. Blizu gazolinske postaje smo videli par moških, ki so se precej leno poskušali, ..v. metan j u konjskih podkev. Nekega moškega, ki je bil zelo zaposlen z žvečenjem tobaka, sem vprašala kako se ta vas imenuje. Začudeno me je pogledal in rekel: "Ali ne veste, da ste sedaj v prašnem kotlu?" Ko smo pa omenili velike kobilice, ki smo jih videli spotoma, nam je rekel, da je on videl že tako veliko kobilico, ki je ustavila cel vlak. Drugi pa se je brž pohvalil. ,da je videl že tako veliko kobilico, da je vlekla avto iz blata. Precej rada sem marsikaj verjela kar sem slišala na poti, a kaj takega pa nisem mogla ver- jeti, zato sem mu rekla, če bi jih videla, potem bi pa verjela in sem ga kar naravnQst vprašala: "Pokaži mi jih." V moje veliko začudenje je stekel preko ceste v neko gostilno in se je v par minutah vrnil nazaj s sliko, ki je predstavljala kobilico, ki je ustavila vlak in zopet drugo pa, ko je vlekla avto iz blata rekoč: 'Tu vam je dokaz!" Povedal nam je, da hrani te slike zato, če bi kdo ne verjel njegovim besedam. Sedaj pa nismo bili samo lačni, ampak nas je tudi skrbelo kje neki bomo prenočevali. Za štiri tako velike ljudi kakor smo mi, ni bilo prostora v našem avtu. Trije bi se še nekako stisnili, a četrti pa bi moral ležati na sprednjem sedežu in držati noge ven; skozi okno. Ob cesti smo videli tudi velike kupe peska in suhe trave. Tudi to nas je zanimalo kaj neki bi bilo. Ustavili smo in si jih ogledali in takoj sm<3 spoznali, da so to velikanska mravljišča. Trava vsa suha in po njej pa je skakalo nešteto velikih kobilic. Vsak si lahko misli, da si nismo želeli prenočišča med njimi. Vozili smo dalje. Pozno v noč smo prišli do skupine kabin in sedaj pa je bilo prvič, da nisem bila nič preveč izbirčna glede snage. Najeli smo si kabino in se podali k počitku, še predno pa smo se vlegli, smo pa prosili do-tično oskrbnico kabin, da bi nam skuhala naše hrenovke (vinari-ce),,kar je tudi storila. Naslednji dan, ko smo prišli do reke Mississippi se je pa tudi okolica zelo spremenila. Zopet smo videli zeleno drevje, lepo koruzo po rodovitnih njivah, kar je bilo nekaj krasnega za naše oko. V tem kraju pa je bilo tudi precej hladneje podnebje, to nam je zelo ugajalo. Nevoljni srno bili ker smo se že vozili proti domu. želeli smo si, da bi mogli vsaj za nekaj ur držati čas nazaj, predno se vrnemo domov in bomo zopet vpreženi v naše vsakdanje delo. Dotični večer smo dospeli v Springfield, 111. in zdelo se nam je, da bomo vse prehitro doma. Zopet smo si najeli kabine in lastnico, ki je bila zelo prijazna ženska smo vprašali, če je kaj zanimivosti v Springfieldu, kar bi se izplačalo pogledati. Začudeno nas je pogledala in nas vprašala, če mislimo resno in če res nič ne vemo o znamenitostih tega mesta. Nato nam je pričela pripovedovati in naštevati razne zanimivosti. V tem mestu je grob pokojnega predsednika Abraham Linclona, tukaj je hiša kamor je bilo prišlo posebno odposlanstvo, ki je vprašalo Lin-colna, da bi prevzel prdsedni-štvo Zed. držav. Iz tega mesta približno 25 milj je mesto New Salem, kjer je živel Lincoln šest let. To nam je bilo dovolj, da smo se takoj podali k počitku, ker smo hoteli naslednje jutro ogledati si vse te zanimivosti, ki so res zgodovinskega pomena in ki so nas resnično zanimale. Zgodaj zjutraj smo se odpravili na ogledovanje. Springfield je glavno mesto države Illinois. Najprej smo si ogledali državno kapitoljsko palačo, nato smo si ogledali dom pokojnega Lin-colna. Ta hiša je belo pobarvana in se ne razlikuje preveč od drugih, ki smo jih videli dotični dan. Kar je posebnega, da je obdana od belo barvane ograje, pred hišo je malo vrta poraščenega s travo. Predno vstopite na ta vrt, morate stopiti po par stopnicah iz pločnika. To je zelo zanimiva okolica, posebno me je še zanimalo, ker sem videla sliko "Abe Lincoln in Illinois." Takoj sem si lahko predstavila Lincolna sedečega na stolu, čitajočega ob svitu petrolejke pri toplem ognjišču. Prav lahko sem si vse predstavljala kakor sem videla v prej imenovani sliki, posebno mi je bilo lahko si ustvariti pravo sliko, ker je bilo tu še vse tisto pohištvo in slike na stenah so spomijale na vse kakor da so še včeraj tu živeli pravi lastniki tega doma. Lincolnove slike so bile po v-seh stenah, vsaka pa ga je predstavljala v različni moški dobi in starosti. Videli smo sliko, ki ga je predstavljala kot mladega moža, zopet druga sedečega in zamišljenega in tretja, ki ga je predstavljala kot gospodarja v družini. Zopet druga slika pa ga je kazala postaranega in osivelega od skrbi, ampak na vseh je bilo videti, da je to eden in isti Lincoln. Njegova žena ni bila nikaka lepotica, ampak izgleda pa da je bila odločna ženska. Prišla je neka ženska, ki je bila takoj pripravljena dati nam pojasnila na stavljena vprašanja in ko smo zapustili ta dom, se nam je zdela, da poznamo Lincolna prav dobro. Prihodnja naša postaja pa je bila na Lincolnovem grobu. V sredini pokopališča stoji velik granitni spomenik. Ustavili smo se, tu se je pogovarjal moj soprog s čuvajem, kateri mu je povedal, da je Lincolnovo truplo zakopano deset čevljev ped zemljo. ^Do leta 1910 je bilo v grobnici. V tistem času pa je skupina ljudi sklenila, da odnese mrtvo truplo, da bi na ta način prisilili oblasti, da bi izpustile nekega jetnika, ki se je nahajal v državnih zaporih. Njih namen je bil vrniti truplo takoj, ko bi bil dotični kaznjenec prost, že so bili vlomili v grobnico in skoro se jim je namera posrečila, a so ji hše pravočasno zalotili. Po tem poskušenem vlomu v grobnico pa je država poskrbela za varnost tega groba. Državne oblasti so dobile nekaj ljudi, ki so še osebno poznali pokojnega Lincolna, da so izpričali njegovo identiteto, nato pa so truplo pokopali deset čevljev globoko. Ob tej priliki so oblasti po-j j skrbele, da bo truplo počivalo v miru. i Dalje prihodnjič.) -o- PODPIRAJ T E SLOV E N S KE TROOVCE MALI Oil LASI Rent se išče Mala družina, 3 v družini, išče stanovanje v bližini Collinwoo-da. Rada bi 4 do 5 sob. Kdor ima kaj pripravnega naj piše na John Kobilsek, 38 River St., Madison, O. (23) Delo išče ženska išče delo, da bi pomivala posodo, ali prala, ali opravljala razna hišna dela. Vprašajte na 1458 E. 71st St., zadnja hiša, spodaj. (234) Stanovanje se odda obstoječe iz 4 sob, kopališče. Naslov 1008 E. 64th St. PIJTE! * CLOVER DAIRY "APPROVED DAIRIES MILK" 1003 E. 64th St. Telefon ENdicott 4228 Pokličite nas in pripeljali vam bomo na dom! V najem se da kuhinja in velika spalnica. Je lahko postelja in še dva komada pohištva. Poizve se na 1007 E. 63rd St. (se 30, oc 2,4) VELIKA RAZPRODAJA 0B 20-LETNICI NAŠE TRGOVINE Želimo se zahvaliti vsem našim cenjenim odjemalcem za naklonjenost, ki smo jo bili deležni skozi vsa ta leta. Za to priliko bomo imeli veliko razprodajo v ČETRTEK, PETEK in SOBOTO Vse, kar je v trgovini, lahko kupite na tej razprodaji po globoko znižanih cenah. TU NAVAJAMO SAMO PAR STVARI: THOR PRALNI STROJ, preje $69, sedaj samo.$39.00 ROSS PRALNI STROJ, preje $79, sedaj samo... .49.00 TAPPEN KUHINJSKA PEČ, preje $119, sedaj 7900 APEX ELEKTRIČNI LIKALNIK, popolnoma avtomatični, preje $99, sedaj samo......... 59.00 CONLON ELEKTRIČNI LIKALNIK, veliki 30-inč z lepim stolom, popolnoma avtomatičen, preje $109, sedaj samo.......................... 69.00 PHILCO RADIO, 1940, preje $69, sedaj samo. . . . 29-00 FLOOR LAMPS, preje $10.50 sedaj samo........ 6.95 LINOLEUM, jard sedaj samo.....................29