OKOLO SV. ZAKONA. BOŽIDAR TVORCOV. KALUGA. Za poslednja leca dal je naš senat več razsodb glede zakonskega življenja, ktere so velike veljave, principialnega pomena za tiste kroge človeške družine, kterim so namenjene. Uže lani sem vam pisal o prevažni odločbi senatski glede selskih i meščan- skih žen, kterim je bila dana pravica, da si morejo zahtevati prava živeti posebej od moža proti soglasju i volji poslednjega, če jih ta trinoži ili če jim ne daje potreb- nih sredstev na hrano i k življenju v obče. Jilagotvornost te odločbe pa je posebno velika i dragocena še tudi zato, ker so jo nenavadno približili občinstvu, približili jo tako, da mu ni treba na to ni sodnij, ni visokih vladnih krogov osrednje uprave, a stvar rešujejo na deželi zemski načelniki, v mestih pa načelniki gubernij — guber- natorji. Začetkom tekočega leta pa je oddelek državljanskega departamenta prijavil dve naredbi glede skupnega zakonskega živ- ljenja. Prva glasi približno : Sodnija more pritrditi ženi pravo, živeti posebej od svo- jega moža, če se ta izogiblje živeti skupno z ženo. Druga pa daje pravico ženi, živeti posebej od svojega moža, če sodniji do- kaže, da po krivdi svojega moža ne more živeti ž njim skupaj. V^se-privedene določbe senatske kate- gorije, kakor sami vidite, ščitijo 1 ohra- njujejo žene od krivic, ktere jim morejo učinjati njihni možje. Meseca junija pa je >Vestnik Prava« priobčil senatsko raz- sodbo, ktera je pa podobna nožu, ki reže na dve plati. Bila sta soprog i soproga E. P'oročila sta se spomladi 1883. leta. Živela sta skup, srečno in nesrečno, tega sodnijski akti ne govore, pač pa je iz njih razvidno, da njuno skupno življenje n> bilo dolgotrajno ; kajti črez dobro leto, jeseni 1884. leta, sta bila uže vsak sébi : žena je zvezala svojo culico ter z novim ljubčekom zapustila svo jega moža z njegovim pohištvom. Leta 1897. pa se je obrnila v sodnijo, kteri je povedala, da živi posebej od svojega moža, ker po krivdi poslednjega ne more živeti ž njim, da je svoje imetje potratila, da torej nima sredstev k življenju, a mož je noče zopet vzeti k sebi. Soprog je hotel tak pasji zakon na v^selej raztrgati, se ve da, sodnim potom ter je sodniku pojasnil, da ga je žena leta; -90 1884. zapustila brez uzroka i jiovoda od j njeg-a, da je potem vedno kazala svoje ; neželenje živeti ž njim skup, je bila vedno j v ljubovni zvezi z drugim ter ima dovolj 1 svojega imetja, okolo 70.000 rubljev. j Kako je okrajna so&hija postopila s to ; tožbo, jaz ne vem ; deželna sodnija pa je razsodila to pravdo v prid soproge. Uzroke > za svojo razsodbo privedla je pa tako : Ni i bistveno, zakaj sta se razločila mož i žena*1 i kdo iz nju je kriv te ločitve. Glavno je ¦ to, da je soproga leta 1896. zaman skušala j pobotati se se svojim soprogom. Res je 1 bilo, da je omenjenega leta prišla žena k 1' možu, dasi mu je leta 1884. i 1886. pisala, j da se k njemu nikoli več ne vrne. Po j svidenju z možem pa je pri poslednjem,; rekla svojej služanki : »Maša, greva do- \ mov, mož ne hoče živeti z menoj., .« Xe i glede na to pa je 1. 1897. gospa E. jjrosilaj svojega predvoditelja dvorjanstva, da bi jej 1 ta pomagal pa le sprav'ti se se svoj m 1 soprogom. ! Gospod E. pa z razsodbo deželne sod-] nije ni bi zadovoljen. Stvar je došla do ; senata, kteri je pa na to tožbo pogledal ' drugače, nego je to storila deželna sodnija. ; Utok g. E. je senat odobril ter izrekel \ svojo razsodbo v smislu soproga, nad kte-'; rim se je njegova žena tak dolgo rogala .. .i Senat navaja prav za prav le en motiv, pa 5 ta je toliko težak i važen, da je ž njim i ovrgel vso kazuistiko deželne sodnije. Mož ima pravo na svojo ženo le tedaj,' če zna in izpolnjuje dolžnosti svoje oziroma • svoje žene. Ta aksioma je tako prvotna \ i nravna, da velja tudi narobe, to se pravi : i žena ima pravico do svojega moža le tedaj, ^ če zna i izpolnjuje svoje dolžnosti oziroma ¦ svojega moža kot vestna gospodinja i go-J spodarica njegovega imetja i družine. , Ce je res, da so do zdaj morali zakoni; i postave braniti ženske pred nasiljem ju-; ridično bolj motnih moških, je res tudi to,1 da so tudi v tem obziru stari časi minoli, -j da se zdaj tudi mej ženskami nahajajo take ; ptice, ktere se sodnij ne plašijo, pač pa v njih prav spretno umejo ne le ščit ti svoje pravice, a tudi celo izkoriščati pravice svojih možev. I naše zakonodajske oblasti so si v pravi čas urazumele duh novodobni, duh ženske i moške ravnopravnosti. Vložile so namreč uže 1. 1897. v državni svet načrt takih pravil, |)ü kterili vlada meni urediti vsaksebno življenje soprogov, kjer tudi možje morejo zahtevati si prava živeti po- sebej od svojih žen. Daj Bog, da bi državni sovet skoro utvrdil to postavo ter bi jo predložil carju podpisati ono : »Butl 110 ceiiy !« (Byf po semu!) Kolikim prepirom bo konec, koliko nesreče bo kraj črez to postavo... 291