Albert SiČ.
M. Gaspari — Ljubljana.
Z našimi narodopisnimi predmeti, zlasti s slovensko narodno
nošo, s pisanicami, vezeninami in pohištvom je tesno povezano
in spojeno ime profesorja Alberta Siča.
Dasi še ni do sedaj prispeval iz svojih veščih etnografskih
zakladov »Etnologu« nobenih člankov in razmotrivanj, je vendar
neposredno vplival s svojim praktičnim znanjem na nekatere
avtorje Etnologa, predvsem pa na pokojnega kustosa dr. Stanka
Vurnika, ki se je pri svojih etnografsko - znanstvenih razpra-
vah naslanjal pretežno na Sičevo delo in dognanja.
V novejšem času lahko po vsej pravipi imenujemo Alberta
Siča krmarja slovenskega narodopisja, kajti že 30 let se z veliko
vnemo bavi in zanima za vse, kar je izdelalo in gojilo naše ljud-
stvo v pretekh in sedanji dobi. Ker je poučeval na mestni višji
dekliški šoli in sedanji ženski realni gimnaziji poleg drugih pred-
metov tudi risanje, je imel dosti prilike, opozoriti in bodriti
učenke na krasne naše narodne motive, ki so jih ustvarile mar-
ljive roke naših babic in pradedov. Te motive je uporabljal pri
vsaki priliki. Ko je pa izbruhnila svetovna vojna, je pri pouku
ornamentike gojil le naše in slovanske motive. Razume se, da je
moral pri tem postopati zelo previdno, kajti tedanja šolska
oblast je bila skrajno nemško nacionalna in bi tega ne dopu-
ščala. Učenke pa so ga razumele, čutile so ž njim in slovanska
misel je šla po začrtani poti zmagovito naprej. Z nepopisnim
navdušenjem in vidnim veseljem so ustvarjale odlične kompo-
zicije narodnih motivov in po njih izgotavljale vsakovrstne
okraske pri svojih ročnih delih. A ne samo to, marveč so navdu-
ševale za našo narodno stvar tudi vse svojce, znanke in prija-
teljice izven šole. Že pred vojno se je Albert Sič strokovno bavil
s proučevanjem naših narodnih noš in je še danes eden naj-
boljših in naj veščih poznavalcev tudi vseh podrobnih značilnosti
narodne noše. Na teh temeljih si je pridobil domalega nezmot-
ljivo besedo kaj je v tem etnografskem področju pristno, pra-
vilno ali potvorjeno, kaj je naše ali tuje in kaj spada k tej ali
oni noši. L. 1919. je izšla njegova prva knjiga o slov. narodnih
97
Albert Sic.
nošah, katera je bila kmalu raz-
prodana, zato je priredil A. Sič
novo izpopolnjeno izdajo, ilu-
strirano z barvastimi podobami
slikarja M. Gasparija, katere
so slikane po navodilih avtorja,
deloma pa se naslanjajo na sli-
karja Kurz v. Goldensteina. Ob
svečanih prilikah, kongresih in
raznih prireditvah je Sič s svo-
jim strokovno - poljudnim zna-
njem ocenjeval in razvrščeval
nastop narodnih noš. Pregledal
je do potanjkosti vse avbe, za
vijače in obleke Gorenjk, skle-
pance in peče ljubljanskih oko-
ličank, Jalbe in poclje belokra-
njic, ošpetlje in zidane rute zi-
Ijank, kakor tudi male avbe in
»pintelče« rožnodolskih korošič
in ravno tako pozorno se je mu-
dil pri oceni primork in bene-
ških Slovenk. Sporedno z ženskimi nošami je posvečal vso pažnjo
tudi moškim. Izpraševal jih je po imenu, izvoru in starosti oblačil.
Hvalil je, kar je bilo pristno in naše, a grajal je v prijetnem,
šaljivem načinu spakedrano tujo našemljenost.
Da bi prodrla slovenska narodna umetnost tudi v vsako
meščansko hišo je prof. Sič izdal obširno in izčrpno ilustrirano
zbirko o narodnih vezeninah v 4 delih »Gorenjske, belo-
kranjske,bele in pisane vezenine«. Občinstvo je sprejelo
to lepo delo z velikim navdušenjem. Od tedaj je naše ženstvo
vsepovsod uporabljalo skoro izključno le naše narodne motive.
Že to dejstvo je bilo Albertu Siču v veliko veselje in zadoščenje
za marljivost in trud, ki ga je imel z nabiranjem takih motivov
po kmetih in v muzeju.
Za vezeninami je izdal tudi vzorce najznačilnejših naših
okraskov na pirhih in kožuhih z podrobnim opisom in barvastimi
risbami, ki jih je sam izvršil. Sledila je nato bogato ilustrirana
izdaja narodnega dekorja in motivov na orodju in pohištvu, za-
tem pa v istem formatu nova knjiga: »Kmečke hiše ip njih
Prof. Albert Sič
98 M. Gaspari:
oprava na Gorenjskem.« V uvodu te izdaje pravi A. Sič: »Da
podam nekaj gradiva, ki se potrebuje pri snovanju načrtov te
vrste in da vzbudim zanimanje širših krogov za naš domači slog,
sem sestavil to zbirko. Namenjena pa je tudi našim tehniškim,
obrtnim in obrtnonadaljevalnim šolam.«
V zvezi, s to narodno arhitekturo so izšle 1. 1923. tudi stenske
slike za nazorni pouk »Kmečka hiša in kmečka soba na Gorenj-
skem«. A. Sič je izdal tudi več kolekcij raznovrstnih razglednic,
med katerimi so najpomembnejše one z našimi pirhi, ter dvoje
serij z vezeninami in aplikacijami. Naš narodopisni strokovnjak
je bil tudi kot pisatelj zelo plodovit, ter se je stalno oglašal in
tudi v nemškem jeziku po revijah in po našem časopisju z raz-
nimi članki, ki so poučno in poljudno obravnavali slovensko
narodno umetnost. Po njegovih načrtih v slogu našega kmečkega
pohištva so si pustile mnoge privatne stranke izdelati priproste,
pa tudi luksuriozne opreme svojih sob in domov. Več sob morda
najlepše opremljenih ima veleindustrijalec F. Dolenc v svojem
gradu Preddvoru nad Kranjem ter tudi na svojem domu v Škof j i
Loki.
Že v teh kratkih potezah orisano življenjsko delo prof.
Alberta Siča nam svedoči, koliko zaslug si je nabral na področju
etnografije, kdor bi pa hotel njegovo marljivost podrobno pre-
gledati in beležiti, bi se čudil, kaj zmore sistematično prizade-
vanje in ljubezen za raziskavanje narodopisnega blaga, katero
bo še poznim rodovom v bodrilo in korist.
Tudi na kulturnem polju si je A. Sič s svojim delom postavil
zaslužen in najlepši spomenik.
A. Sičeva narodopisna dela:
1. »Narodne vezenine na Kranjskem.« Ig. pl. Kleinmayr & Bam-
berg (1918—1919).
2. »Narodni okraski na pirhih in kožuhih.« Kr. zaloga šol. knjig in
učil (1922).
3. »Narodni okraski na orodju in pohištvu.« Kr. zaloga šol. knjig
in učil (1923).
4. Stenski sliki: »Kmečka hiša na Gorenjskem« in »Kmečka soba
na Gorenjskem«. Učiteljska tiskarna (1923).
5. »Kmečke hiše in njih oprava na Gorenjskem.« Zvezna tiskarna
in knjigama (1924). ____
Albert Sič. 99
6. »Zlate avbe«, zbirka avbnih čel, izšla v »Ženskem Svetu« (1927),
Tiskovna zadruga. — Brošura: »O slovenskih narodnih nošah« (1919)
ter ilustrirana izdaja:
7. »Slovenske narodne noše.« Učiteljska tiskarna (1927).
8. Več serij raznovrstnih razglednic, od katerih naj bodo posebej
omenjene »Slovenski pirhi«, Marija Tičar, založba, in dvoje serij: »Slo-
venske narodne vezenine, ter aplikacije«, Čemažar i. dr., litogr. zavod.
9. Napisal razne folkloristične članke, tudi v nemškem jeziku za
revije, časopise i. dr.
10. Sotrudnik raznih mladinskih in drugih listov s svojimi spisi,
risbami in slikami.
11. Sodeloval s folklorističnimi podatki pri izdaji »Narodne enci-
klopedije«.
12. Napravil je razne načrte za vsakovrstne stavbe, zlasti za pohištvo
v domačem narodnem slogu in za razna obrtniška dela.
Résumé.
Albert Sič, ethnographe slovene.
L'auteur, Gaspari Maksim, décrit la vie et les travaux du professeur
Albert Sic (pr. Sitsche) qui s'occupe d'ethnographie slovene et traite
surtout les costumes nationaux Slovenes, l'architecture des bâtiments
paysans et le style ornamental national.