en nedelj in praznikov r-"vsak dan opoldne, *==* UredniStvo in upravniitvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., —Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. == Štev. 17, Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15*za četrt leta K 7 60, za mesec K 2*50; Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ariierikd" K 42*—. Posamezne številke poH10iv. Inserati: Enostopna petit vrsticaUO-v; pogojem prostor60 v; razglasi in poslano vrstica po 60v; večkratni1 objavi po dogovoru s primeren popust LetoII. Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke i V Ljubljani, pondeljek dne 21. januarja 1918. na delavske zahteve, se vršTna* Delovno ljudstvo Ljubljane in okolicel Ket je osrednja vlada že podala svojo i mesto v torek dopoldne shod 2e danes ob 5. zvečer m Dnevni red: Poročilo o odgovoru osrednje vlade; "poročilo deputacije in nadaljni ukrepi. — Udeležimo ,se4 tudi * te manifestacije častno! -I - Sklicatelj® tv o in zaupniki, š 'JMi: ’MW S*.«*?. za mile Včeraj ob 2. popoldne se je zbralo v Mestnem domu in na Cesarja Jožefa trgu okolo5000 delavcev, -delavk in meščanov, da iz.raz.ijo svojo neomajno voljo proti nadaljevanju vojne in da . zahteva ureditev prehrane. Ker ni bilo prostora v' veliki dvorani za manifestante to je maralo ostati veliko število udeležencem pred Mestnim domom, je govoril v dvorani kot poročevalec-sodr. A. Kristan, na trgu pred-Mestnim domom pa sodr. Kopač. Med izvajanji sodrugov poročevalcev, sodr. Kristana in sodr. Kopača, so zborovalcu prirejali. burne maniiestacije proti nadaljev. vojne to. proti. omejitvam v prehrani. Enako so pritrjevali .tudiv., izvajanjem sodr. Petejana. Resolucija, ki jo je« predlagal poročevalec, je bila ob gromovitem u odobravanju soglasno sprejeta. Resolucijo so predložili danes ob 10; dopoldne določeni zaupniki obratov deželnemu predsedstvu in danes zvečer ob 6. se vrši zopet v Mestnem domu shod, na katerem poroča deputacija ■ o svojem sprejemu pri deželni vladi in poročevalec o odgovoru osrednje vlade na delavske zahteve. Mirovai nunitestačni obhod se ni vršil, to z *-a4osoenjem in ponosom konstatiramo, oa so ■Se uoeiezenci po nasvetu zaupiuiKov po siioou, Jiumo razsii in s tem aokiuimentirali svojo disciplino in resno voljo.boja za mir. Poročevalec sodr. A. Kristan je izvajal; Danes teden se je vršilo na Dunaju pet ali., šest .vouaan. ueiavsiaii shouov. Naa vse praca-^ovamje ooisKaua zoorovanja so sprejeia.soglasno oo navdušenem pritrjevanju resMuucijo, Ki.-pravi; ueuavstvo protesuira, ua je vaaua oropala. -naioue Avstrije vsaiKega vpliva na nurovna po- -ga^auja —ter je odgodiia taito zaseuanje paria* lucnia kot ono delegacij m iter pouacuje.v USK.U vsaitio Jtruitiitoo zunanje potiuKe iNeinoue to Av--strue. Delavstvo zahteva, da vodi vlada ■ pogaja- ■ nja v t>restu LatovsKem v spravljivem ta prija- -tonskem aunu z ozirosnaia dejstvo, da naj ta po* Rajanja ustanove trdno m trajno pnjaceljsitvo z nasitni najvecjnn soseunoini narodom. i>eiavstvo zanteva, da viiaua zavrne to do- -sledno zavrača vse težnje po tajam to oafcnun aueKsijah — ca zahtevo, da naj se samoouio-čanje ■oOme.inm narodov Rusoje popači, prav tako oukioin kot žeijo, da naj se posamezne deie rusKin obmejnih uezela proti volji njui prebivalcev anektira, ivti zahtevamo, da osrednje države prepuste narodom PoijsKe, Litavsj«; in ivur-lanuaje, naj sami po ljuds&em glasovanju na temenu spiosne ui enaKe volilne pravice ob polni prostosti odločijo, kant hočejo oržavno-pravno pripadati. Polno jamstvo se mora zagotoviti, v Listih, preprečila. Strankino vodstvo nemške soGialme demokracije je izdalo- spričo vseh teh dogodkov iz-t. javo, v katerej-pravi, da je (izbruhnila .stavka delavstva elementarno, le na poroči La o pogar • janjih v Brestu Litovskem in vsled vedno sla-bejših razimer v (prehrani. = Pomirjenje je mogoče, če more dati vlada popolnoma pomirLjivo izjavo, da se ne (razbijejo mirovna pogajanja v Brestu Litovskem, če pouči vlada zaupnike delavstva povsem odkritosrčno o stanju mirovnih pogajanj, jih trajno obvešča o pogajanjih in jim ne odreka primemesa. vpliva na poteh ugajanj, če pritrdi vlada temeljiti reorganizaciji prehrane, če dovoli vlada* da se zdemokiratizirajo ob^ činskd zastopi, toče privoli vlada,-da se odpravi brezpravnos>t delavstva* nastala vsled militari-zaoije obratov. — Izjava apelira na delavstvo, zaposleno v industrijah za živila, v rudnikih, na železnici, transportnem obrtu in v plinarnah in elektrarnah, naj ne ustavi -dela, ker- bi stavka tega delavstva močno oškodovala položaj vsega delavstva. x Stavka pa se je razširila dalje. V soboto — -včeraj — niso celo izšli nobeni dunajski listi. Za delavstvo izhajajo le na treh straneh informativna poročila pod imenom »Mittheihingen an die Arbeiter«. Pri nas v Ljubljani in na slovenskih tleh sploh se je tudi polastilo delavstva ogorčenje. »Vojna Zveza« je že‘za mesec januar mogla kljubu vsemu trudu nakazati le po 6 do 5 in 4 'kile moke na mesec za osebo. — Krompir, ki ga je Vojni žitni zavod obljubil, ki ga je delavstvu c. kr. dež. vlada zagotovila — ni bil poslan. Nastal je mraz —- krompirja ni... In girozote voj~ ne? Kako naj'se skonča že- dolgoletno pomanj^ kanje, kako naj se konča beda — če n e b o konca vojne!? So hujskači tudi v našem narodu kot v vseh narodih, ki nočejo konca vojne; češ: Zdaj še ne potem, ko bo tzv. »zmagoslaven mdr« — ko bo ležala na tleh ena plat, dmga pa bo stala z nogo na nje vratu s pra-porjem v raki, iskrečih se očij,.. Dejal sem, da • so na dunajskih zborovanjih govorniki poudar- jali, da zmage-ne bo, je ne more biti — ker smo že itakipr emaga ni vsi... Mi socialni de-mokratje smo za mir, na temelju sporazuma Smo proti aneksijam, ker so plod mdlitaričnih uspehov, smatramo jih .za nemoralne to jih- zavračamo iz nravnih ozirov. Vemo, kako nevarno je.narode - z orožjem poniževati. Poznamo zgodovino aneksije Alzacije in Lorene ter- Er-ceg.-Bosne — aneksije so-strup za državo. Vidimo, kako je v Nemčiji— in kako-je v Avstro-Ognski. Mi zavračamo zmagoslaven to nasilen mir tudi zato* ker bi ta podprl in na dolgo dobo let utrdil militarizem. Noben nasprotnik ne sme biti ponižan, 'kaj šele Rusija, ona Rusija, ki je s slavno revolucijo zatrla carski despotizem in ki ima odprto pot do velikanskega gospodarskega razmaha. Ne voljo proti vojni, na več mogoče iztrgati dz srca tako bridko izkušanega ljudstva! V tem ko dvigamo danes protest proti skrčenju, že itak male množine kruha to moke — -v tem ko zahtevamo vsaj-skromno porcijo masti, krompirja to mesa — v tern, ko želimo, da naj se poskrbi saj za toliko, da ne bodo otroci de-' lavskih familid umirali lakote — da ne bodo delavske-žene hiirale in hitele vsled-pomanjkanja in skrbi smrti v naročje — v tem dvigamo tudi mi v Ljubljani mogočno svoj glas, ter kličemo: dovolj je vojne >— sem z mirom, s splošnim mirom brez osvojevanj in brez vojnih odškodnin. Predlagam naslednjo resolucijo: C. Kr. vlada se poživlja: 1.) ua uredi organizacijo ljudske, prehrane tako, da ne bo več tako kričečih nasprotstev, da bi bogati in premožni imeli' vsega, v izobilju, drugi pa, ki so odrezani le na redne dohodke, da bi živeli od dne do dne v vednem strahu, da pride trenotek, ko ne bo ničesar več dati v usta in ničesar več obleči. Izvede naj se popolna enakopravnost prebivalstva z ozirom na porabo javno oskrbovalnih živil. — Organizacija pa naj se izvede tako, da bo delavstvo povtrjeno enakomerni razdelitvi razpoložljivih zalog v bodočnosti. 2) da se z ozirom na prehrano prebivalstva zdemokratizirajo občinski zastopi, v katerih je bila doslej onemogočena vsaka pametna potitika prehrane, ker vladajo v njih večinoma imoviti sloji. Zahtevamo uvedbo splošne, enake in direktne volilne pravice v vse občinske zastope. 3) da se odpravi takoj brezpravnost delavstva, ki je nastala vsled militarizacije in industrijskih obratov. Ne bomo trpeli več, da bi se delavca še v tovarni v prid podjetnika po vojaški disciplini komandiralo in se z nesvobodnim, prezpravnira bitjem. 4.) C. kr. vlada mora dati čimpreje popolnoma pomirljivo izjavo, da se ne razbijejo mirovna pogajanja v Brestu Litovskem zaradi teritori-jalnih zahtev — da vlada odstrani ovire za sklep miru s tem, da prizna nepotvorjeno demokratično pravico samoodločanja za sporne dežete in da prizna zaupnikom delavstva primeren upliv na potek pogajanj. Grof Toggenburg o mirovnih pogajanjih. Dunaj* 18. jan. (Kor. ur.) V proračunskem odseku poslanske zbornice se je danes nadaljevala razprava o proračunskem poglavju »Donesek za vnanje zadeve«. V debati je poslanec S e i t z izjavil, da je pojasnilo ministrskega predsednika nezadostno. Socialni demokratje so ponovno izjavili, da zaupajo grofu Czerninu, da res hoče mir to da deluje zanj, a povedati morajo tudi, da se je počasi omajalo zaupanje v Czerninovo moč, s katero bi mogel paralizirati vpliv konservativcev ta junkerjev ter aneksionistov v Nemčiji ter čim prej omogočiti mir. Resnično pomiriti nas more le eno: če se čiim prej povoljno zaključijo pogajanja v Brestu Litovskem. Minister notranjih zadev grof Toggenburg izjavi: Bilo bi frivolno, če bi kdo, 'ki je poklican za upravo to zastopstvo javnih interesov, ne spoznal današnjega časa. Bojazen ljudstva, da se! na odgovornih mestih morebiti ne spozna resnost trenotka, je umljiva in vedno zopet je dolžnost onih, ki imajo vpliv na ljudstvo, da ga pomirijo to mu povedo: zaupati smeš, da vsi vedo, za kaj gre. K sreči imamo v tem resnem času ministra vnanjih zadev, do katerega, če ga objektivno sodimo, moramo imeti zaupanje. Reklo se je, da je velika težava, ker pri pogajanjih v Brestu Litovskem stoji nasproti ljudskemu zastopniku Trockemu mož, ki je eksoelenca in poleg tega slučajno tudi grof. Jaz, žal, ne poznam Trockega Jaz ga poznam le po opisu socialnih demokratov in po častniških-poročilih. Zato pa natančno poznam grofa Czemina in po svojem prepričanju smem izreči, da sta si grof Czemin in Trockij zelo podobna, in ravno slučaj, da si stojita naspooti dva podo-bna moža, se mi zdi poroštvo za to, da se bodo • pogajanja v Brestu Litovskem posrečila. V4 pravite, da bi se Trockij »iti trenotek ne pomisli ai, da bi šel kot pomorski vajenec zopet • v* . svet, da bi končal kot kaznjenec aii morebiti še na hujši način. Isto velja za grofa Czemina. Grof Czernta je človek, ki se ne odmakne niti za korak od svojega prepričanja, pa če hi ga stalo to tudi njegovo pozicijo* če bi postal berač. To mu je vse eno. On gre svojo ravno pot, on je trda ta dosledna narava^ kakor jih je ie malo. Ne opira se .na zastarele ali.fevdalne na* zore in je v protislovju z marsikaterim grodam in z mnogimi ekscelancami- -Verujem torej, da. ima grof Czernin pred očmi ie tak niir, ki je za Avstrijo sprejemljiv, da je on pravi mož za naš čas, da je mož, kateremu smerno brezpogojno zaupati. Če pa mi vsi zaupamo, in poslanec Seitz je izjavil, da mu ljudstvo zaupa, potem je' pač gotovo dolžnost nas vseli, da mu pomagamo, sveta dolžnost vseh onih, ki hoče*o mar. Morebiti nikdo — tudi v stranki gosspoda-: predgovornika ne žeto »miru bolj iskreno in resnično, kakor stremi za njim groi Caejirin. On bo zastavil vse moči, da se mirovna poganjanja ne izjalovijo, če se ne bodostarvilepovsemi nemožne zahteve; A take nemožne zahteve se ne bodo stavile, kajti pozabiti ne smemo, da-' obe strani želita mir. To je naglašal tudi pre4*, govornik. Srečamo se torej v glavna točki,' da želimo mir mi kakor tudi Rusi. Kako se morejo: izjaloviti pogajanja, če si sedita nasproti dva moža, ki hočeta -isto ? Sporazumeta 'se1 morsa/ta' ; samo o poti, po kateri morata hoditi. Tudi se5* zadeva z naše strani ne bo zaivlačevaia, kajti zavlačevanje bi pomenilo namero, ki se s prepričanjem grofa Czemina ne krije, ker groJS ' Czernin ve dobro, kakor to čutimo tudi mi i vsi,* da je čim skorajšnji sklep miru v interesu Avstrije ravno tako kakor v interesu Rusije. Vi verujete njegovi odkritosrčnosti, začenjate- pa** dvomiti o njegovi moči. Pomisliti pa motate^ kako nepopisno velike težave je treba prema* gati pri pogajanjih. Prvikrat je sedaj, da se mtoovna pogar janja ne vrše za hermetično zaprtimi vrati Ali pa se je kdaj sklenil mir, ki bi ugajal vsem strankam? Kako pa naj se vrše mirovna pogajanja, ko vsaka beseda, ki se izgovori, lahko najde svoj »piacet?« Umljivo je torej, da se lahko kritizira in se tudi kritizira, ko se pogajanja vrše javno kakor sedaj. Nas vseh, ki hočemo mir, sveta dolžnost je, da grofu Czemtatt-pomagamo. Vlada zamore le dvoje: Izjaviti, da je volia za mir neoporečno iskrena, tako iskre* na, kakor se sploh ie more želeti, in drugič, vedno z nova prositi ljudstvo, naj s svojim za* držanjem to zadržanjem svojega, časopisja na potek pogajanj vpliva le na način, da se izrazi zaupanje, katerega pogajalec potrebuje* in da se mu ne izpodkoplje pod nogami tla, ki so mu -potrebna, če naj pri mirovnih pogajanjih doseže to, čemur se v interesu Avstrije odpovedati ne smemo. Mirovna pogajanja. Dunaj, 19. januarja. C. kr, brzojavili korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega z dne 18. t m. Posvetovanja komisije za ureditev političnih in teritorialnih vprašanj so se nadaljevala * danes dopoldne in popoldne. Pri vprašanju: o vrnitvi onih, ki so se med vojno izselili, v zase* dena ozemlja, je -izjavil državni tajnik Kiihl-mann, da soglašajo -osrednje države v principu z vrnitvijo. Najboljše bi bilo. če se izanoči'praktična izvršitev te repatriacije oni komisiji, .ki se peča z izmenjavo civilnih ujetnikov. Nato je vprašal Kiihlmann, če bo lehko dokazala ruska vlada, da so datičniki pred izselitvijo res živeli v ozemljih, ki prihajajo v poštev; gospod Trockij je odgovoril, da so združeni ti begunci in evakuiranci sedaj v Rusiji v skupinah rojakov. Civilni organi teh skupin brezdvomno lehko izroče primerne dokaze. Ker je bila ta točka povoljno -rešena, je pričela komisija razgovor o vprašanju, na kakšen način naj se izvrši glasovanje o državni bo« dočnosti onih zasedenih pokrajin, katerim Je dala Rusija pravico samoodločevanja.- Nemška delegacija je izraz.iia mnenje, da ne odgovam* od Rusije predlagano splošt«) glasovanje, raz? . vojnemu stanju prebivalstva teh ozemelj. Zato bi bflo imiestnojše, da se v telt pokrajinah ' že obstoječa zastopstva z volitvami na širotei pod* ' lagi tako izpopolnijo In razširijo, da se jih lehko smatra kot zastopstvo vsega prebivalstva, ^ Stran 2. NAPREJ. Stev. 17. Trockij je odgovoril, da ne soglaša ruska delegacija z izvajanji o kulturnem nivoju onega prebivalstva. Zato vztraja na svojem prodiogu, da naj odloči splošno glasovanje o državni bodočnosti teh dežel. Državni tajnik Kiihlmann je odgovoril, da gre stremljenje centralnih držav za tem, da se omogoči širokim plastem prebivalstva teh pokrajin vedno večji vpliv na politiko. To, kar je treba na vsak način varovati, je, da se ohrani red v prehodni dobi, preprečiti pa je treba, da se ne razširi revolucija še v te kraje, ki so že itak dovelj trpeli vsled vojne. Nadaljne razprave o tem vprašanju so se odgodile. Pričel se je razgovor o obsegu onih pokrajin, 'ki naj se izpraznijo v poznejšem roku, ker jim je pridržana odločitev o njihovi državni bodočnosti. Na povabilo predsednikovo je predložil general Hoffman n zemljevid, ki ima dotične zaznamke za ozemlje med Vzhodnim morjem in Brestom Litovskim. Na opazko, da se ni oziralo na tej ikarti na pokrajine južno od Bresta Litovskega, ker se vrše o tem pogajanja z ukrajinsko delegacijo, je podal gospod Trockij sledečo nasprotno izjavo: »Kakor sem bil opomnil že dvakrat, im sicer o priliki priznanja ukrajinske delegacije, ni Še dozorel proces samoodločevanja Ukrajine tako daleč, da bi bilo že rešeno vprašanje mej imed nami in novo republiko. 2e takrat sem bU poudarjal, da iz tega ne bodo izvirale nobene težkoče za pogajanja, ker določi po naših načelih meje vodja širokih plasti prebivalstva, ki je na tem interesirano. V vsakem posameznem primeru bi pa bil potreben sporazum med nami in ukrajinsko delegacijo. Vse to velja v polnem obsegu tudi za ozemlje južno od Bresta Litovskega«. V zvezi s tem je pričel predsednik avstrijske delegacije razgovor glede ozemlja zasedenega od avstro-ogrskih čet. Prosil je predsednika ruske delegacije za pojasnilo, ali naj se vrše tozadevna pogajanja le s petrograško vlado ali le z ukrajinsko delegacijo, kakor ta želi. Tudi na to je odgovoril gospod Trockij, da ni mogoče priznati ukrajinski delegaciji enostransko in samostojno obravnavanje tega vprašanja. Grof C z e r n i n je nato izjavil, da se naj preloži obravnavanje tega vprašanja dotlej, dokler se ne pojasni vprašanje meje med rusko in ukrajinsko delegacijo. V poteku dopoldanskih razprav je prosil državni tajnik Kiihlmannza pojasnilo o razmerju Kavkaza napram petrograški vladi. Gospod Trockij je podal sledeče pojasnilo: Kavkaška armada je v polnem obsegu pod poveljstvom predstojnikov, ki so brezpogojno udani sovjetu ljudskih komisarjev. To potrdilo sem dobil še pred kratkim, približno pred dvema tednoma, na splošnem kongresu delegatov kavikaške fronte«. Na nadaljno vprašanje Kuhl-mannovo, če obravnava vlada ljudskih komisarjev zadevo Alandskih otokov ali če je poklicana Finska republika za mednarodno obravnavo >te zadeve, je podal gospod Trockij sledeče pojasnilo: »Proklamacija državne neodvisnosti Finske ni povzročila doslej nobene iz-premembe v vprašanju Alandskih otokov«. Izjavo o meritumu tega vprašanja si je pridržal gospod Trockij. Ob koncu popoldanske seje je izjavil gospod Trockij, da se mora vrniti iz ozirov na notranje politične zadeve za en teden v Petrograd. Predlaga zato, da se odgodi posvetovanje te komisije do 29. t. m. Za čas njegove nenavzočnosti prevzame gospod Joffe vodstvo ruske delegacije. Centralne države so sprejele to sporočilo na znanje in izrazile upanje, da se doseže po vrnitvi gospoda Trockega popoLen sporazum. Politični pregled. — Delegacijski odsek za zunanje zadeve. Načelnik tega odseka dr. Baemreither skliče sejo na torek, 22. t. on., ob treh popoldne. Ce bi ostal minister za zunanje zadeve grof Czernin ta čas še v Brestu Litovskem, ga bo zastopal sekcijski šef Flotow. = Iz justičnega odseka. Justični odsek je razpravljal v četrtek o mladinskem kazenskem pravu in je sklenil, da se mora izpregledati kazen pri vseh kaznivih činih, ki so pod denarno globo ali zaporom do šestih mesecev. Piri kaznih do treh mesecev ima sodišče pravico, da izroči mladoletnika oskrbni vzgoji, ne da bi mu spk>h naprtila kazen. Dalje ima sodišče pravico, da zniža kazen pri zločinih, za katere določuje zakon 10 do 20 letno kazen, do enega leta; pri kaznih od 5 do 10 let pa zniža sodišče leliko kazen do treh mesecev. — Iz proračunskega odseka. Na zadnji seji proračunskega odseka je poslanec Kadlčak vprašal ministra notranjih zadev z ozirom na znani Članek v »Fremdenblattu«, je-li ta časopis vladno glasilo ali ne. Minister grof Toggen-burg je nato izjavil, da tega ne more točno izjaviti. Po omenjenem članku soditi, pač »Frem-denblatt« ni vladno glasilo. Poslanec Wodf je opozarjal na stavko in na dogodke zadnjih dni ter zahteval, naj proračunski odsek prekine svoja posvetovanja in naj se prekliče tudi seja poslanske zbornice, ki se ima vršiti prihodnji torek. Za Wolfov predlog je glasoval samo predlagatelj sam. Poslanec dr. Kraft je omenil, da Čehi glasom Stanekove izjave tudi Nemcem na Češkem priznavajo prav-ioo samoodločevanja. Nemci se bodo te pravice tudi poslužili. Poslanec Heilinger je izrazil upanje, da smemo po besedah ministra grofa Toggenburga in po brzojavki grofa Czernina v kratkem pričakovati ugoden zaključek mirovnih pogajanj. Na to je bila seja zaključena. = Ministrstvo za ljudsko zdravje. Državni zbor se bo v bodočem zasedanju bavil tudi z vladno predlogo glede ustanovitve ministrstva za ljudsko zdravje. Poročevalec o tej predlogi bo poslanec dr. Viktor Adler. Naloga novega ministrstva bo negovanje ljudskega zdravja, . = Klerikalna »Reichspošta« o stavki Eden najbolj hujskaških listov v vsej državi je dunajska klerikalna »Reichspošta«. Sedaj je zopet pokazala svoje čedne nazore. Stavko delavstva, ki je poseglo po tem sredstvu v skrajni sili, imenuje »Rummel«, uprizorjen zato, da iztisnejo socialno demokratični voditelji od vlade privilegije. Vsa stavka da je le pomoč za rusko vlado, da lehko ta izsili v Brestu Litovskem svoje mirovne pogoje. = Program italijanskih socialistov. Parlamentarna frakcija italijanskih socialnih demokratov je razpravljala . o političnem položaju. Sprejela je dnevni red, ki označuje notranjo politiko Orlandovega kabineta za reakcionarno, pristransko in protiproletarsko, zahteva sklicanje parlamenta pred začetkom pariške konference zato, da lehko izjavi zbornica svojo voljo za mirovno politiko. Potem odobrava dnevni red postopanje ruskih revolucionarjev in trdi o govorih Lioyd Georgeja in Wilsona, da zahtevata v novem tonu liberalna načela za bodočo družbo narodov, a vendar še ni iztrebljen na strani entente imperialistični vojni duh. Dalje ugotavlja dnevni red, da obstoje v ententnih državah smeri, ki postavljajo na eni strani teritorialna vprašanja, na drugi strani politična vprašanja kakor razsodišče, plebiscit, razorožitev in družbo narodov za temelje trajnega sožitja narodov v prvo vrsto. Končno zahteva dnevni red svobodo za socialiste, da se sestanejo na mednarodni konferenci in pozivija vlado, da natančno opiše vojne cilje in lojalno stremi po miru — Angleško delavstvo Trockemu. Angleška delavska stranka je poslala Trockemu sledečo brzojavko: Ker so sprejeli Lloyd George, Wilson in zastopniki centralnih držav Vaše ge-šlo »brez aneksij in kontribucij«, in ker menimo, da se lehko izvrši uporaba tega načela zgoij na popolni konferenci, izjavljamo, da smo pripravljeni na takojšnjo udeležbo pri pogajanjih za splošni mir. Z vsem srcem smo z Vami spričo Vašega sijajnega nastopa za internacionalizem. = Iz skandinavskih dežel. Švedski parlament je bil v petek otvorjen s prestolnim govorom, v katerem je kralj naglašal, da ostane Švedska slej ko prej strogo nevtralna. Pozdravu je neodvisno Finsko republiko, o kateri upa, da bo v zvezi z ostalimi Skandinavskimi državami delovala za mir in napredek. — »Aftenpo-sten« poroča, da se v kratkem skandinavski kralji vnovič sestanejo v Stockholmu. = Srbsko poslaništvo na Švedskem. Srbska vlada je ustanovila svoje poslaništvo na Švedskem in imenovala Rakiča za poslanika. Kralj je sprejel Rakiča, ki mu je izročil svoje poverilne spise. — Atentat na Ljenina. »Corriere del la Sera« poroča iz Petrograda: Atentat na Ljenina je izvršila neka ženska, ki je takoj izginila. Ljemin ni' bil zadet. O atentatu molče. Začetek nove periode, ki jo pripravljajo petrograški socialni revolucionarji, je na pohodu. = Amerikanske vojne priprave, »l imes« poročajo iz Washingtona: Predsednik republike je postavil na čelo vojnega urada delavskega tajnika Williama VVilsona ter ga pooblastil, naj ustanovi delavski svet, ki naj ga v njegovem poslovanju podpira. William Wilson ima potrebna pooblastila za ves problem vojnega urada tudi glede porazdelitve transporta in glede nabiranja prostovoljcev. Dnevne beležke. — Deputaclja, ki je danes izročila včeraj v Mestnem domu sprejeto resolucijo, poroča o sprejemu pri deželni vladi danes na shodu, ki se bo vršil ob 5. zvečer v Mestnem domu. — Ljubljanski občinski Svet ima jutri zvečer ob 6 svojo redno sejo. — Občni zbor podružnice kovinarjev v Ljubljani se je vršil vcerai dopoldne v hotelu Bdlevue. O delovanju podružnice je poročal s. Hlebš O organizaciji in važnih delavskih vprašanjih je poročal s. Petejan. Na zborovanju je bilo okolo 400 delavcev in delavk, ki so z izrednim zanimanjem in navdušenjem za organizacijo sledili poročilom. O izvolitvi odbora še poročamo. — Begunske podpore se bodo od prihodnjega plačilnega dne, to je od 21. januarja 1918 naprej izplačevale pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Cesarja Jožefa trg, dvakrat na mesec, vsakokrat od 8 dopoldne do 1. popoldne v sledečem redu: Vsakega 6 in 21. v mesecu pridejo na vrsto stranke z blagajniškimi izkaznicami št 1 do 700; vsakega 7. in 22. v mesecu z blagajniškimi izkaznicami št. 701 —1400; vsakegd 8. in 23. v mesecu z blagajniškimi izkaznicami štev. 1401 — 2300; vsakega 9. in 24. v mesecu z blagajniškimi izkaznicami št. 2301—3000; vsakega 10. in 25. v mesecu z blagajniškimi izkaznicami št 3001-3700; vsakega 11. in 26. v mesecu z blagajniškimi izkaznicami št. 3701 do konci. — Vsaka stranka ima prinesti s seboj izkaznico istovetnosti, izdano ji je od politične oblasti, da se more izkazati, da je upravičena dvigniti plačilo. — V Ljubljani bivajoče stranke se naj zglase po možnosti vsakokrat že od 8. do 9. dopoldne. Opozarja se, da zakasnele stranke nimajo pravice zahtevati plačila izven vrstnega reda dotinega dne ter pridejo po možnosti šele pozneje na vrsto. — Ob nedeljah in praznikih odpade izplačevanje ter se vrši za vsako vrsto sledeči delavnik. — Natančni načrt o izplačevanju bo izobešen na vnanji strani pregraje pri blagajni na vidnem prostoru za stranke. Vojna. Dunaj 19. januarja. (Kor. urad.) Uradno se rajglasa: Nobenih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba. Berlin 19. januarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Živahni artiljerijaki boji v pozicijskem loku severno od Ypern na južnem bregu Scarpe in v pokrajini Moeuvree, Tudi n* drugih mestih fronte, zlasti na obeh straneh Moze je topniški ogenj naraščal, severno od Bdcowaux so naše naska-kovalne čete dovedle ujetnike iz francoskih črt. — Macedonska fronta:. V loku Černe so bile naše višinske pozicije pri Paralovem pod živahnim artilerijskim ognjem. — Italijanska fronta: Položaj je neizpremeljen. — Vzhodno bojišče: Nič novega. — Von Ludendorff. Dunaj 20. januarja. (Kor. urad). Uradno se razglaša: Nič posebnega. — Sef generalnega štaba. Berlin 20. januarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Žapadno bojišče: Mesto Ostende je bilo obstreljevano od morske strani Ljuti artiljerijski boji trajajo še o pozicijskem loku pri ifpernu. Na obeh straneh Lyse, ob kanalu La Basse in pri St. Quentinu narašča topovski ogenj, zlasti močan je ogenj angleške artiljeriie južno od Scarpe. Bojno delovanje francoske artiljerije je bilo le v nekarih odsekih živahno. — Vzhodno bojišče: Nič novega. — Na italijanski in na macedonski fronti je položaj neizpremenjen. — Ludendorff. Zadnje vesti. Vlada ugodila delavskim za-hlevam. — Stavka končana, Dunaj, 20. januarja. (Kor. ur.) Snoči so se vršila pogajanja med vlado in zastopniki delavstva o zehtevah delavstva Po izjavah ministrskega predsednika o mirovnem vprašanju, ministra za prehrano o gospodarstvu prehrane, ministra za notranje zadeve o reformi občinske volilne pravice in ministra o vojnih dajatvah in militarizaciji so sprejeli delavski zaupniki reso-lučijo, ki sprejema izjave ministrov z zadovoljstvom na znanje in ki priporoča avstrijskemu delavstvu, naj gre takoj zopet na delo. »Obvestila delavstvu", ki so tudi danes izšla kot edini list, priobčujejo tozadevni oklic na delavstvo. Dunaj, 20. januarja. (Kor. ur) Razen „Obvestil delavstvu*, tudi danes ni izšel noben list. »Obvestila" prinašajo poročilo o pogajanjih zastopstva delavstva z vlado. Pogajanja so se vršila snoči v ministrskem salonu poslanske zbornice Udeležili so se jih ministrski predsednik Seidl er, minister za prehrano Hčfer, minister za notranje zadeve grof T o g g e n -burg in minister za deželno brambo C z a p p. Delavsko odposlanstvo so vodili poslanci d r. Adler, Seitz, dr. Renner, Domesin H a n u s c h Po kratkem nagovoru poslanca Seitza je izjavil ministrski predsednik Seidier, da mu je prav v sedanjem času, ki zahteva iskreno, solidarno sodelovanje vseh plasti, zainteresiranih na blaginji države, v prav posebno zadovoljstvo, da stopi lehko z došlimi zastopniki delavstva v neposredni stik. Vlada se bo izjavila o vseh, od deputacije naznačenih vprašanjih, popolnoma odkritosrčno in jasno. Zato upa, da je stališče vlade glede pesameznsh točk tako, da ga bo sprejelo lehko z zaupljivim odobravanjem. Glede mirovnega vprašanja poda ministrski predsednik sledečo izjavo: Najiskrenejša želja cesarjeva je, da se konča vojna prej ko mogoče s častnim mirom. V zmislu te cesarjeve intencije in z ozirom na dostikrat izražene smeri svoje politike je storila c. kr. vlada vse, kar je v njeni moči in bo tudi vbodoče storila vse, kar jej je mogoče, da pride čimprej do splošnega miru. Ako je zaenkrat mogoč le poseben mir z Rusijo, tedaj pade odgovornost za to na ententne dižave, ki so odklonne vse naše ponovne mirovne ponudbe. Kljub temu ne odjenja vlada od cilja čimprejšnjega splošnega mnu. Prej ko slej pa noče, da bi se dosega lega cilja otežkočevala s kakršnimikoli osvojevalnimi nameni in prej ko slej vztraja na prepričanju, da so najprimernejše podlage za splošen mir mednarodne pogodbe o razorožitvi in razsodiščih. Z ozirom na mirovna pogajanja z Rusijo je izjavila c. kr, vlada ponovno, da ne stremi po nikakršnih teritorialnih osvojitvah na račun Rusije. Ob takih načrtih se torej mirovna pogajanja ne bodo razbila. S posebnim ozirom na Poljsko smatra c. kr. vlada kot samostojno državo, ki naj uredi svoje odno-šaje napram nam samostojno, toda samoposebi je umevno, da ohranita zakonodajni korporaciji obeh držav monaihije ustavno določeni vpliv na to ureditev. Torej niti ne misl mo na to, da bi diktirali Poljski njeno dižavno obliko ali ka-tertsibodl odnošaje napram nam C. kr. vlada je že pritrdila temu, da se prepusti poljskemu piebivalstvu, da uredi svoj državni ustroj z ljudskim glasovanjem na široki podlagi in je glede tega izrazila svoje mnenje tako, da bi se izvršilo najboljše z ustavodajnim zborom, izvoljenim na široki podlagi. C kr. vlada je pritrdila tudi ttmu, da se zedini o učinkovitih garancijah, da izreče poljsko prebivalstvo svojo odločitev v popolni svobodi in da ne vplivajo na to svobodo okupacijske oblasti v n bmem oziru Zahtevo ruske vlade, da se izpraznijo zasedena ozemlja je morala seveda c. kr. vlada odkloniti. To pa se ni zgodilo zato, da bi izrabljali morda vojaško okupacijo za kakršnokoli omejitev pravice samooeločevanja poljskega naroda v kate-risibodi smeri, temveč edino zato, ker ne moremo izprazniti teh ozemelj brez nevarnosti za naše vojaške interese spričo vojne na drugih frontah in zaradi še neutrjenih notranjih razmer v Rusiji. Vendar pa stremimo po tem, da glede vprašanja kako dolgo naj traja okupacija, dosežemo kompromis z rusko vlado. Upamo, da ga tudi dosežemo, če bo na obeh straneh dobra volja. Ker ne vodijo monarhijo pri rešitvi vseh teh vprašanj nikakršni sebični nameni in ker je pripravljena, da ustreže željam ruske vlade v toliki meri, kakor dovoljujejo to naši interesi, zato imamo obsolutno zaupanje, da se bo ob prav takšni dobri volji od druge strani ne razbijejo pogajanja pri teh vprašanjih. Glede pogajanja z ukrajinsko republiko je c. kr. vlada v prijetnem položaju, da sporoča da so ta pogajanja dozorela že precej daleč in da se kmalu zadovoljivo zaključijo. C. kr. vlada priznava, d4 je popolnoma upravičena želji spričo patriotične požrtvovalnosti širokih ljudskih plasti, ki izpolnjujejo že tri leta in pol tako na fronti kakor tudi v zaledju pod najtežavnejšimi razmerami svojo dolžnost, da se pouči prebivalstvo in njega zastopniki o poteku mirovnih pogajanj. C kr. vlada torej nikakor ne misli na to, da bi omejevala po ustavi določeni vpliv delegacij in zakonodajnih oblasti na našo zunanjo politiko, in je zlasti vsak čas pripravljena, da odkritosrčno pouči izvoljene zastopnike ljudstva o svojih namenih in o poteku pogajanj. C. kr. vlada pričakuje, da prispeva informiranje ljudskih zastopnikov o poteku in uspelih njenih prizadevanj za mir k temu, da se utrdi potrebno zaupanje prebivalstva k naši zunanji politiki. Končno opozarjam še na izjavo ministra za zunanje zadeve, objavljene že včeraj, ki pravi: »Pogajanja s petrograško in kijevsko vlado so v polnem teku. Potek je res dolgotrajen in težaven, a garantiram za to, da se ne razbije od naše strani mir z osvojevalnimi nameni. Ne preklicujem nobene besede cd tega, kar sem bil postavil in zagovarjal kot mirovni program monarhije. Ničesar nočemo od Rusije, ne ozemlja ne vojnih odškodnin. Hočemo le prijateljsko razmerje z njo, temelječe na varni podlagi, ki bo trajno in ki bo zgrajeno na medsebojnem zaupanju. Nato je podal minister za prehrano Hofer pojasnila o položaju prehrane in zlasti o vprašanju, kako naj se preuredi vsa prehrana. Vlada je pri-praljena, da neprestano izpopolnjuje organizacijo prehrane. Želja, da naj veljajo za samooskrbovalce enake določbe kakor za ostalo prebivalstvo, j6 že izpolnjena s tozadevno odredbo. Uredi se mlenje za privatni račun. Deželne oblasti so že dobile nalog, da zapro mline in da ustavijo one mline kjer so se vršile nerednosti. Vlada bo delovala z vsemi razpoložljivimi sredstvi na to, da se strogo doženejo zaloge živil in se enakomerno razdele, da dobi prevoz živil prednost in da se zenostavi aprovizacijski promet. Vlada dela neprestano z 1 vsem preudarkom in upa, da ne bo to njeno delo bre^ uspeha, na to, da s pogajanji z ogrsko vlado in zavezniki izboljša v sporazumnem sodelovanju naše razmere v prehrani. Minister za deželno brambo C za p p je izvajal, da vlada spoznava, da je imela vsled voj* ne potrebna militarizacija vojnih obratov za delavstvo v različnih ozirih, zlasti glede njihovih stanovskih organizacij, občutke slabe posledice. Ker je interesirana vojaška uprava v bistvu le na tem, da delujejo ti obrati nemoteno in uspešno in ker prej omenjene slabe posledice niso v neposredni zvezi s tem, zato je vlada pripravljena, da razveljavi odredbe, ki spadajo pod tako-zvano militarizacijo, s posebnim zakonom, odgovarjajočem posebnim razmeram te vojne in ki ureja delovno razmerje v teh obratih na zgolj civilnopravnem temelju. Ta zakon, ki bo zlasti nadomestil pristojnost vojaških kazenskih sodišč s civilnimi kazenskimi sodišči, bo predložila vlada v najkrajšem času poslanski zbornici. Nato je razložil minister za notranje zadeve Toggenburg stališče vlade glede reforme občinske volilne pravice. Izjavil je, da se vlada ne zapira spoznanju zlasti z ozirom na požrtvovalnost in razumevanja polno sodelovanje vseh ljudskih plasti med vojno, da se morajo uveljaviti bolj Kakor doslej ona demokratična načela, na katerih temelji volilna pravica za državni zbor. Vlada bo zato predložila prej ko mogoče deželnim zborom take zakonske načrte, ki so primerni za uresničenje te misli s prilagoditvijo posebnim nacionalnim razmeram v posameznih kronovinah, izpopolnjene s proporcionalno volilno pravico. Prav tako obljubuje, da bo upoštevala in pospeševala vlada vse tozadevne načrte, izhajajoče iz avtomne iniciative občin ali dežel. Prav tako izjavlja vlada, da ne bo postavljala nobenih načelnih sankcijskih ovir napram sklepom deželnih zborov glede reforme občinske volilne pravice, ki odgovarja načelom volilne pravice za državni zbor in ki je izpopoljnena a proporcionalno volilno pravico in ki se ozira za zahteve žen po udejstvovanju v javnem življenju, zahteve, ki so utemeljene na sodelovanju ženstva v vojni. Naio je izjavila deputacija delavstva, da bo sporočila uspeh razgovora zaupnikom delavstva. Končno je izrazil ministrski predsednik dr. Seidier željo, naj črpa delavstvo iz teh poroči popolno pontirjenje in naj prične zopet z delom. Gre zato, da se skrajša z naporom vseh sil vojno, ki ravno široke plasti ljudstva tako teži in katere časten konec želimo vsi iz vsega sica. Nato je izrekel dr. Adler članom vlade za njihov trud zahvalo in izjavil, da bo odgovor delavstva čimprej prišel. Odposlanstvo delavstva je odšlo na shod zaupnjkov. Shod zaupnikov je sprejel po referatu poslanca S e i t z a in po kratki debati resolucijo, ki pravi, da sprejema delavstvo z zadovoljstvom izjavo lade o mirovnem vprašanju in da priporoča avstrijskemu delavstvu, naj začne zopet z delom spričo priznanja vlade v vprašanjih prehrane, demokratizacije volilne pra-vicč za občinske odbore, uvedbo ženske volilne pravice in razveljavljanja militarizacije vojnih obratov. , V tem smislu prjobčujejo .Obvestila* na prvem mestu oklic na delavce in delavke s pozivom, naj prično zopet deiati. * Berlin 20. januarja. Z ozirom na poročilo o dunajski stavki iz.avlja »Germanija", da se bo storilo vse, kar Nemčija zamore storiti, da se odvrnejo težKOče, ki so se pojavile glede ljudske prehrane v Avstriji. Aprovizacija. Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bo nakazovala moka v torek, 22. januarja ob 9. dopoldne v mestni posvetovalnici. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne” v Ljubljani. Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom!