VoStnlna nlnfnnn g gotovSnl	mmm	C61111	Dto	1’“
ilmenskl dom
Steu. 248
V OublMinl, sobota 30. oktobca 1937
JUto II.
Prvi korak za odpoklic tujih prostovoljcev s španskih bojišč:
Poziv strankama v Španiji
London, 30. okt o. Tajništvo odbora za nevme-šavanje je objavilo poročilo, ki se bavi z načrtom sporazuma, katerega so na seji 26. oktobra sprejeli člani odbora za nevmešavanje. Poročilo ugotavlja, da so na tej seji odobrili devet točk angleškega načrta od 14. julija, ki se tičejo umika prostovoljcev, priznanja vojnih pravic, ter izvedbe nadzorstva nad španskimi mejami. Poročilo dalje ugotavlja, da so na tej seji pooblastili predsednika odbora naj doseže od obeh vojskujočih se strank v Španiji pristanek na naslednje predloge odbora za nevmešavanje:
1. Obe stranki se zavežeta, da bosta pod mednarodnim nadzorstvom sodelovali pri odpoklicu vseh tujih prostovoljcev med svojimi četami. V ta namen bo odbor sestavil dve komisiji. ki bosta v soglasju s španskimi oblastmi določile potrebne ukrepe za umik prostovoljcev in določili tudi, v kakšnem razmerju se bodo prostovoljci z obeh strani umikali.
2. Vojskujoči se stranki naj izjavita, ali sprejmeta angleški predlog o priznanju bojnih pravic v obliki in pod pogoji, ki jih vsebuje angleški načrt iz letošnjega julija.
3. Odbor za nevmešavanje bo nekaj časa pred začetkom odpošiljanja prostovoljcev iz Španije določil dan, ko se bo začelo spet nadzorstvo nad špansko-francosko in nad špansko-portugalsko mejo. Obe vladi naj pristaneta na
to, da bosta tem mednarodnim komisijam nudili vso pomoč, in da priznata polnomočje mednarodnim nadzornikom na kopnem in na morju.
Poročilo vsebuje dalje izjavi sovjetskega poslanika Majskega in Ribbentropa, besedilo Grandije-vega govora, ki povdarja sovjetsko nasprotovanje proti sporazumu glede umika prostovoljcev.
Na včerajŠJtiji seji odbora za nevmešavanje je Majski vkljub naporom francoske in angleške delegacije vztrajal pri svojih trditvah, da sovjetska Rusija ne more prevzeti nobene odgovornosti za politiko nevmešavanja kot se sedaj izvaja. Majski je še izjavil, da sovjetska Rusija ne more pristati niti
na angleški načrt z dne 14, julija in na francoski načrt z dne 16. oktobra. Iz obeh načrtov bi sovjetska vlada mogla podpreti samo nekaj členov in Rusija lahko podpre samo tisto politiko nevmešavanja, ki je bila splošna.
Za njim je rekel nemški zastopnik von Ribbentrop, da Majskijeva izjava pomeni, da sovjetska Rusija odbija angleški načrt in postavlja se vprašanje, ali se bo sovjetska Rusija v bodoče še udeleževala dela v odboru, če bo na primer dejansko posegla v španske zadeve. Von Ribbentrop je dodal, da se v odboru ne bo mogla doseči soglasnost, če Rusija ne spremeni svojega stališča.
Hitler ne pusti dr. Schachtu odstopiti
Berlin, 30, oktobra, o. Kljub temu, da je gospodarski minister dr, Schacht izjavil časnikarjem, da je bil pri Hitlerju in mu sporočil svoj odstop, vendar uradni nemški krogi nočejo ničesar izjaviti o tem, za nemško gospodarstvo in politiko tako važnem dejanju. Nekateri govore, da se Schacht, čigar ime pomeni narodnemu socializmu veliko moralno oporo, ne bo udal nobenemu pritisku in bo vztrajal pri odstopu. Vrh tega bo pa tudi zapustil mesto
Velik napad na Madrid se je lačel
Perpignan, BO. okt. m. Po vesteh, ki so prispele semkaj iz Madrida, so nacionalisti zaželi s silnimi napadi, ki so jih že prej napovedali. General Franco je naskrivaj in z vso naglico zbral pred Madridom svoje žete ter je narožil topništvu, naj takoj začne z bombardiranjem mesta, kar se je tudi zgodilo.
Napad se je začel na obletnico, odkar so se nacionalistične čete pred Madridom ustavile približno na sedanjih pozicijah. Utrjevanje mesta in graditev zavetišč je vlado veljalo 17 milijonov
pezet. Vse utrjevanje je služilo temu, da bi mesto lahko čimdalj vzdržalo pred napadi nacionalističnega letalstva in topništva. Bombardiranje, ki se je začelo včeraj, tvori najbrž uvod v odločilni naskok nacionalistične vojske na špansko prestolnico. S tem napadom tudi v Madridu računajo že od padca Gijona dalje. V mestu vlada med civilnim prebivalstvom, kar ga niso s silo poslali v Valencijo, velik strah, saj je iz priprav za ta napad razvidno, da bo najhujši in najstrašnejši, kar jih je Madrid od začetka državljanske vojne doživel.
guvernerja državne banke. Po drugih vesteh pa je Hitler odklonil Schachtovo prošnjo _ za odstop in je ob tej priliki izrazil Schachtu svoje zaupanje in svoje priznanje ter ga prosil, naj še ostane v vodstvu nemškega gospodarstva. Prav te vesti pravijo, da je Schachtov odstop želja političnih mešetarjev, ki pa ne bo rodila uspeha. Vse težkoče, ki izvirajo iz trenj med Schachtom kot gospodarskim ministrom Goeringcm kot voditeljem gospodarske štiri-letke, bodo v kratkem poravnane.
Eni kakor drugi krogi pa soglašajo, da bo Hitler v kratkem sprejel zelo važne sklepe, da zagotovi enotno vodstvo v nemškem gospodarstvu. Kot znamenje za to razlagajo dolg razgovor, ki ga je kancler včeraj imel z Goeringom in pa to, da bo v ponedeljek seja nemške vlade. Na tej seji bodo sprejeli važne načelne sklepe, ki jih bo potem odobrila državna zbornica, ki jo bodo tudi v kratkem sklicali na sejo. V kolikor nemško časopisje piše o tem vprašanju, pravi, da se morajo vse sile nemškega gospodarstva podrediti enemu cilju, ki je v tem, da Nemčija doseže gospodarsko 6vobodo, potem ko 6i je priborila politično.
Iz vsega tega je razvidno, da je vest o Schacht-ovem odstopu narodno socialistične kroge silovito zadela in da bodo skušali storiti vse, da njegov od' stop preprečijo,
Bolgarija pred volitvami
Sofija, 29. okt. tn. Bolgarska vlada 6e z vso naglico pripravlja na bližajoče 6e parlamentarne volitve. Po nalogu notranjega ministra so pričele vse občine že sestavljati in urejevati volilne imenike. To delo bo končano do konca decembra. Državna ti6karna je pričela tiskati volilne legitimacije in kuverte. V notranjem ministrstvu že posluje poseben odbor pod predsedstvom pomočnika notranjega ministra Kožuharova. Ta odbor bo napravil razpored volilnih odborov. Za volitve se močno zanimajo tudi vodstva bivših političnih strank, dočim nekatere politične skupine propagirajo abstinenco. Ljudstvo se za volitve izredno živahno zanima, ter je pričelo plačevati zaostale davke, da bi na ta način zadostilo V6em zhtevam volilnega zakona in bi lahko glasovalo. Tudi med ženskami je zanimanje za volitve precejšno. Ženske z novim volilnim zakonom niso čisto zadovoljne. Zenska društva zahtevajo aktivno in pasivno volilno pravico. Z ozirom na to so zastopstva ženskih društev že obiskale tudi notranjega ministra Krasovskega ter mu sporočila 6voje zahteve. Minister je temu zastopstvu obljubil, da bodo bolgarske ženske dobile volilno pravico po-6top>oma. V zadnji etapi bodo dobile to volilno pravico v popolni meri ter bodo lahko volile, ravno tako pa bodo lahko tudi voljene.
Sv. oče o vojnih grozotah
Vatikan, 30. okt. o. Sv. oče je včeraj v posebni avdijenci sprejel člane varnostne straže, ki so jmeli službo o počitnicah v Castel Gandolfu. Straži je izgovoril nekaj globokih besed o pomenu njene službe. Svet govori toliko o velikih in lepih stvareh, kakor so mir, pokoj, javna dobrodelnost. To so krasne stvari in med seboj čudovito povezane, toda morajo biti premišljene. Je tudi red brez miru. Toda tudi vojna potrebuje reda. Tudi pri vojni moremo govoriti o pravičnosti, nikdar pa o miru. Pravičnost ne sme pri nobeni vojni manjkati. Strahoto pa, ki jo predstavlja vojna, morajo ljudje gledati le z grozo. Vojna v bistvu je, in tega sc je treba zavedati, samo to: človek išče .človeka, da bi ga ubil, da bi ubil čim več ljudi, da bi jih ubil na najstrašnejši način. Vojna je zlo, ki ga moramo pogosto prenašati, ki si ga pa nihče na svetu ne sine želeti.
Četrto Musiollnifevo mesto
Rim, 30. oktobra. AA. (Stefani). Včeraj so slavnostno blagoslovili četrto novo mesto v bivših Pon-tinekih močvirjih. Imenuje se Aprilia. Posvetitvi je Mussolini osebno prisostvoval. Pri tem je imel govor, v katerem je med drygim dejal, da je izpolnil svojo obljubo, da bo Aprilia blagoslovoljena prvi dan 16. fašističnega leta. Nato je povedal, da bodo aprila prihodnjega leta postavili temelje za novo mesto, ki se bo imenovalo Pomesia in ki bo prav tako slavnostno blagoslovljeno prvi dan 18. fašističnega leta. Tako bomo mogli reči, je dejal Mussolini, da smo v desetih letin storili ti6to, kar se poprej stoletja in 6toletja ni posrečilo.
Dalje je Mussolini dal priznanje trudu in naporu prebivalstva bivših Pontinskih močvirij. ,.
Knez namestnik se je vrnil iz Romunije
Belgrad, 30. okt. Knez namestnik Pavle je včeraj dopoldne ob 9 dopotoval iz Romunije. Na topčiderski postaji so ga čakali in pozdravili kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinoviž z dr. Korošcem in ostalimi člani vlade, osebje romunskega poslaništva v Bel-gradu in žlani uprave kraljevega dvora.
Italijansko politično kosilo v Londonu
London, 30. oktobra, m. Italijanski veleposlanik v Londonu Grandi je priredil včeraj na angleškem veleposlaništvu slavnostno kosilo na čast najmlajše hčerke italijanske kraljevske dvojice princezinje Marije. Na to kosilo 60 prišli jx>leg princezinje Marije, velejioslanika Grandija in njegove žene tudi še lady Austein Chamberlain, doajem diplomatskega zbora v Londonu brazilski poslanik Olivera, jugoslovanski poslanik na angleškem dvoru Kasidolac z ženo in nekateri člani angleške kraljeve družine.
Laž ima kratke noge
Ljubljana, 30. oktobra.
Le redkokdaj bi mogla biti ljubljanska policija kos vojim nalogam, če ne bi imela na razpolago tudi znanstvenih metod razpoznavanja. Med temi je prav gotovo daktiloskopija najvažnejši pripomoček, ki zključuje vsako zmoto. To vedo tudi tisti, katerih prstni odtisi leže v policijskih arhivih in kateri kaj hitro izgube pogum, ko vidijo, da jim policija e teni postopkom skuša priti do živega.
25. oktobra so obmejni organi ustavili nekega moškega, ki je hotel nad Fužinami pri Žireh prekoračiti mejo in uiti v Italijo. Ker ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti njegovih osebnih podatkov, so ga poslali v zapore ljubljanske policije. Prijeti možakar se je izkazal z avstrijsko domovnico, po kateri naj bi bil rojen v Dunajskem Novem mestu. Po poklicu je mizarski pomočnik. 25 let stari Johann Redelsteiner je poleg tega imel tudi velesejm-sko legitimacijo na isto ime in je izjavil, da je prišel pred poldrugim mesecem na ljubljanski velesejem. Ker pa zadnji čas v Avstriji ni imel posla, je iskal dela v Sloveniji. Ker ga tudi pri nas ni našel, je hotel brez potnega lista uiti v Italijo za kruhom.
Na policiji pa težko verjamejo take zgodbe. Zato so moža fotografirali, kar mu je bilo kar všeč ter je še pripomnil, če je to morda za potni list. Ko so mu pa vzeli še prstne odtise, je pa izjavil, da vidi, da gre prav zares in da bo raje povedal resnico. Ne piše se Redelsteiner, marveč Hans Fischer in je doma iz Lipskega. V resnici je v Avstriji delal nekaj časa, bil pa je lani pogojno obsojen zaradi nekega uboja. Ker je v bližini Gradca zagrešil tatvino obleke, je pobegnil v Jugoslavijo, ker je vedel, da bo moral odsedeti tudi pogojno kazen. Domovnico na ime Redelsteiner je kupil v neki graški kavarni za par šilingov. Ker je tudi še ta zgodba nekoliko dvomljiva, je bil pridržan v policijskem zaporu, dokler ee policija ne prepriča, v koliko so njegove navedbe resnične.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 30. okt. m. V današnjih »Službenih novinah« je objavljen nov trgovinski zakon kraljevine Jugoslavije, ki sta ga svojčas sprejela narodna skupščina in senat ter so ga sedaj podpisali tudi kraljevi namestniki.
Belgrad, 30. okt. m. Konferenca, ki jo je sklical trgovinski minister zaradi razgovora o delovnem času v trgovskih obratih za '29. oktober, bo šele 8. novembra letos v Zagrebu.
Belgrad, 30. okt. m. Z današnjim jutranjim vlakom je odpotovalo v Ljubljano nogometno moštvo Baska, ki bo jutri igralo prvenstveno nogometno tekmo z SK Ljubljano.
Belgrad, 30. okt. m. Tukajšnji trgovci in obrtniki so imeli sinoči sestanek, na katerem so sklenili, da z današnjim dnem prenehajo s stavko, ki je trajala dva dni v znak protesta proti dovolitvi poslovanja Bate in Ta-Te. Vse trgovine in obrati so danes v Belgradu že oprte.
Belgrad, 30. oktobra, m. llelgrajski občinski svet je na svoji seji sinoči sklenil, da se občinskim uslužbencem povrnejo vsi oni prejemki, ki so jim bili odvzeti deloma leta 1935, deloma pa leta 1936.
Osjek, 30. oktobra, m. Občinski odbor je soglasno sklenil, da bo s 1. novembrom povišal plače vsein mestnim uslužbencem.
Belgrad, 30. oktobra, m. Vojvodinske banke in ostali denarni zavodi so preko zborničnega odseka trgovske, industrijske in obrtne zbornice v Novem Sadu poslale merodajnim činietljem posebno resolucijo, v kateri zahtevajo, Ha se zaščita denarnih zavodov podaljša za dve leti
En kitajski bataljon še
vztraja v gorečem Čapeju
Šanghaj, 30. okt. o. Kljub vsem naporom japonskih mornarjev se še ni posrečilo pregnati kitajskega bataljona, ki se je utaboril v Capeju v nekem skladišču. Kitajci so s strojnicami in z ročnimi granatami odbili vse japonske napade ter hočejo vztrajati do zadnjega moža. To njihovo junaštvo je vzbudilo v mednarodni četrti tako občudovanje, da jim je poveljstvo mednarodnega mesta ponudilo zavetje tam, toda branilci so to ponudbo savroili. Tam še vedno vihra kitajska zastava.
Sicer pa japonske čete čistijo Čapej in odstranjujejo ruševine. Borba se nadaljuje severno od reke Sučou. Te borbe so nevarne za mednarodno koncesijo, ker nekatere granate zaidejo tudi na del mednarodnih koncesij.
Tretji dan po zavzetju Čapeja tudi ni prinesel nič novega. Obe strani se močno utrjujeta ob reki Sučau. Onstran reke so se Kitajci močno utrdili, posebno v predilnici Tojoda, ki je sedaj majhna trdnjava. Izza sten te trdnjave so s strojnicami preprečili dva poskusa Japoncev, da bi prekoračili reko
Vesti 30. oktobra
Sovjetska Rusija se bo udeležila bruseljske konference, čeprav ni podpisala washingtonske konference, pač pa jo vojna na vzhodu zelo zanima. Tako je Litvinov odgovoril na vabilo.
7 in pol milijona funtov za modernizacijo vojašnic bo dala angleška vlada kakor je povedal vojni minister Hore Belisha na nekem zborovanju.
Kriza luksemburške vlade še traja in priča o tem, da tudi v tej tako srečni državici ni političnega miru.
Edino nemško vojaško letalko Hanno Reitzovo je Goering odlikoval z letalskim križem.
Jeruzalemska policija je ugotovila, da je Armenec, ki je ubil policijskega komisarja v Nazaretu, agent Kominterne in se piše Bogdanov. Vprašanje je, če bo p>o tej ugotovitvi namesto Arabcev začela preganjati Kominterno.
Grški prestolonaslednik Pavel in hanoverska princezinja se bosta poročila prihodnje leto 9. januarja.
Zakonski osnutek o pobijanju protidržavnega tiska je izdala madžarska vlada. Zakon je naperjen zlasti proti fašistovskim skupinam in uvaja j>oprejšnjo cenzuro za vse tiskovine, tudi za knjige.
50.000	ton pšenice bo za prehrano prebivalstva nakupila v tujini grška vlada. Precejšen del tega žita bo dobavila naša država.
Sovjeti ne bodo plačevali niž za nevmeševalni odbor, tako je sporočil londonski poslanik Majski predsedniku odbora lordu Plymouthu.
Umrl je dr. Hans Christian Jacobeus, sloviti švedski medicinski profesor v Stockholmu, ki se je proslavil z novimi načini za zdravljenje pljučnih bolezni.
Na kongresu francoskih radikalov v Lilleu so se razvila huda prerekanja zaradi nazadovanja francoskega bojnega in civilnega letalstva. Za to nazadovanje dolže letalskega ministra Cota, ki je vse najnovejše modele letal in letalskih topov, prodal Sovjetom in valencijski vladi.
Profesor Albert Szentgyorg!yi, ki je dobil le* tošnjo Nobelovo nagrado za medicino in biologijo, je 1923 ugotovil vitamin C v raznih rastlinah, zlasti v papriki.
Vodstvo arabske narodne stranke bo prihodnje dni imelo sejo v Beyrutu pod predsedstvom pobeglega velikega muftija.
Avstrijska neodvisnost mora ostati nesporna, je dejal v svojem govoru na seji vodstva avstrijske domovinske fronte kancler dr. Schuschnigg. Na seji so govorili o razmerju med Avstrijo in Nemčijo.	••	•	■	------
^ Ameriško odposlanstvo za konferenco devetih držav je s svojim vodjem Normanom Davisom dospelo v Bruselj.
Kitajci sc bodo borili do zadnje kaplje krvi, je zagotovil kitajski poslanik v USA v svojem predavanju, ki ga je imel pred dvema dnevoma v Newyorku.
Politika železne roke, ki so jo Francozi začeli izvajati v severni Afriki, je za zdaj zadušila nemire in ustavila protifrancosko agitacijo.
Ženo maršala Čankajška je doletela avtomobilska nesreča. Počil je obroč na njenem avtomobilu, pri čenrcr so ona in njeni spremljevalci dobili hude poškodbe.
Braziljska vlada je prepovedala izvoz žita zaradi slabe žetve letos. Če bodo peki hoteli zaradi tega zviševati cene kruhu, bodo za civilno prebivalstvo pekle vojaške pekarne.
Strahovit vihar je divjal zadnje dni v puščavi med Damaskom in Bagdadom. Uničil je več krajev, tako da je okrog 3000 ljudi brez strehe. Vihar je v puščavi zajel kanclerja Ibn-Sauda, tako da se boje, da je prišel ob življenje.
Glavni tajnik fašistovske stranke Starace bo odslej imel naslov poveljujočega generala fašistovske mladine.
Vlado notranje Mongolije sestavljajo Japonci. Pod njeno oblast bo spadalo vse ozemlje, te nekdaj mogočne države. Glavno načelo nove vlade bo boj komunizmu in sodelovanje z državami, ki so pod japonskim vplivom.
Belgija še nima nove vlade, ker so razni ugledni politiki odklonili sodelovanje v koncentracijski vladi, katero skuša sestaviti socialist de Man.
14 letnico turške republike so včeraj praznovali po vsej državi z velikimi slovesnostmi. Parade v Ankari se je udeležil tudi romunski ministrski predsednik Tataresco.
Avstrijski prosvetni minister je na vabilo češkoslovaške vlade včeraj odpotoval v Prago, baje sklepat kulturno pogodbo med ČSR in Avstrijo.
40 letnico je praznoval nemški propagandni minister dr. Goebbels. Za to priliko mu je Hitler osebno čestital.
Žalne slovesnosti za vsemi, ki so padli v španski državljanski vojni, je včeraj priredila nacionalistična Španija.
Predsednik naše vlade dr. Stojadinoviž je priredil kosilo na čast švedskemu poslaniku Thor-stenu Undenu. Kosila se je udeležil tudi naš poslanik v Buenos Airesu dr. Izidor Cankar.
Poldrug milijon mark je dalo nemško propagandno ministrstvo za podporo revnim umetnikom, za katere so vrh tega začeli novo podporno zbiranje pod geslom ^Hvaležnost do umetnika«.
Danska prestolonasledniška dvojica bo v začetku novembra obiskala Anglijo na povabilo angleškega dvora.
Na novo je začel izhajati pariški dnevnik »Arni du Peuple«, ki ga je včasih v ogromni nakladi izdajal pariški parfumski kralj Coty, a je list potem doživel polom, čeprav je bil naceneiši francoski dnevnik.
Tri glavne poljske komunistične voditelje je prijela varšavska policija te dni.
Francozi so izgnali iz Tunisa italijanskega časnikarja Occhipintija, češ da je priobčeval pre-kiitične članke o položaju v Tunisu po italijanskih listih.
Sedem voditeljev hitlerjevske mladine je včeraj dospelo v Salamanco na daljši obisk.
Za osem milijonov dolarjev vojaških škornjev
so uarocile Združene države v Sovjetski Rusiji. Za to naročilo bodo porabili 14 milijonov kvadr. metrov usnia.
Pomen 29. oktobra za Slovence
Ljubljana, 29. oktobra 1937.
Včeraj zvečer je priredilo Društvo absolventov drž. trg. šol v salonu restavracije Zvezda spominski večer na dogodke, ki so se odigravali pred 19 leti v naši slovenski zgodovini in preko katerih ne smemo iti, ne da bi jih omenili. Predaval je univ. docent g. dr. Ivan Zwitter, ki je svoje predavanje rajčlenil na tri dele: položaj Slovencev pred s\ 'ovno vojno, na jugoslovansko gibanje med svetovno vojno in na dogodke koncem oktobra 1918.
V	prvem delu nam je pojasnil stališče treh slovenskih političnih strank z vsemi njenimi strujami do Avstro-Ogrske, gibanje mladine in odnos strank do tega gibanja ter nasprotje oportunizma in navdušene neizkušenosti Izvajal je nekako takole:
Jugoslovansko gibanje med svetovno vojno je v marsičem pripomoglo do tega, da se je zunanji svet začel zanimati za usodo avstrijskih narodov, doma pa je deklaracijsko gibanje, ki se je silovito razširilo po dr, Krekovi smrti, prekvasilo slehernega slovenskega človeka, ki od tedaj dalje ni več videl v Avstriji svoje, za vse državljane enako pravične države, temveč tlačiteljico narodov, na katere razvalinah se bo zgradila nova jugoslovanska, na federativni podlagi urejena država.
Svetovna vihra, ki se je vnela zaradi križanja interesov velesil, je dobila tekom let in posebno še ob proklamaciji WiLsonovih 14 točk v samoodločbi narodov značaj vojne za osvobojenje tlačanih in teptanih narodov izpod dvojne monarhije.
K temu so mnogo pripomogli dogodki sami na evropskih frontah, največ zaslug pa imajo češkoslovaški emigranti z dr. Masarykonx na čelu in pa Jugoslovanski odbor s predsednikom dr. Trumbi-čem- Ko so zapadne velesile priznale češkoslovaški narodni odbor za zakonitega predstavnika bodoče češkoslovaške države in za zaveznika antante, je skušal pri velesilah doseči isto priznanje tudi Jugoslovanski odbor v Rimu, kar se mu pa zaradi intrig srbske vlade, posebno od dr. Protiča in dr. Vesniča, ni posrečilo. Znano je, da je carska Ru- ■ sija želela imeti na Balbanu le Veliko Srbijo ter I
V ELITNEM KINU MATICI izredna predstava
v	nedeljo in ponedeljek ob pol 11. uri dopoldne velefilma izrednih pustolovščin, ionn* VVeissmiiller
Maribor, 30, oktobra.
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se odigrava danes zadnje dejanje velike tragedije, ki se je započela meseca marca v Spod, Velovlaku pri Ptuju. Na zatožni klopi sede 4 osebe, 28-letni posestnik Anton Horvat iz Podvincev* 25-letni Simon Bezjak iz Kicarja, 38-letna vdova, posestnica in gostilničarka Terezija Kovačec iz Sp, Velovlaka in njena 20-Ietna pastorka Rozalija Kovačec. Vse te osebe so obtožene zločinstva umora, oziroma nagovarjanja in sopomoči pri tem zločinu.
Vesela vdova in njeni častilci
• Terezija Kovačec je vdova in gostilničarka v Sp. Velovlaku, poleg tega še imovita posestnica s 50 orali dobre zemlje. Ker je povrhu še razmeroma mlada in prijetne zunanjosti, pa tudi vroče krvi, ni čuda, da ji častilcev ne manjka. Še za življenja pokojnega moža, ki je pred tremi letfumrl, se je razumela z Antonom Horvatom, ki je oženjen in oče dveh otrok. Po smrti moža se je razmerje s Horvatom nadaljevalo, izpodrivati pa ga je začel tudi Josip Roja, ki je postal kmalu najvplivnejši častilec zale vdove. Horvat pa se ni dal kar tako ugnati in je prišlo zaradi tega med Rojsom in Horvatom do napetega razmerja, ki je vodilo končno v katastrofo. Januarja meseca je začel Horvat mučiti vdovo s svojo ljubosumnostjo, kazal ji je nekoč celo dve pištoli ter ji grozil « smrtjo, če ne ostane njegova. Februarja meseca pa je pripovedoval Horvat Antonu Čušu, da je on porok, da se Kovačečeva ne bo nikoli poročila z Rojsom, ki je postajal od dne do dne resnejši kandidat za ženitev pri bogati vdo-
vi	in da mora eden od obeh umreti. V začetku marca je Horvat napadel Rojsa v gostilni Kovačeceve z nožem, prijatelji pa so spopad preprečili.
i
Usodno pijančevanje in prenočevanje
Dne 13. marca se je zbrala v gostilni vesele vdove večja družba, v kateri se je nahajal tudi Rojs. Pijančevali so pozno v noč, potem pa so sklenili, da kar v gostilni prenoče. Rojs je odšel spat v spalnico, v kateri je prenočevala tudi Terezija Kovačec, ostali pa so pospali kar v gostilniški sobi po klopeh in na tleh. Naslednjega jutra že ob 5,, pa se je pojavil na površju Anton Horvat. Trkal je na okno svoje prijateljice, ki se mu pa ni javila. Potem pa mu je odprla pastorka Rozalija zadnja hišna vrata in Horvat je presenetil v spalnici Rojsa. Zopet je vzkipel, Kovačečeva pa ga j« znala pomiriti, vendar se ni dal odpraviti iz hiše ter se je pridružil ostali družbi, ki se je med tem o gostilniški sobi že prebudila. Pijančevanje se je nadaljevalo ter je trajalo ves dan. Napetost, ki je vladala med Horvatom in Rojsom, pa je rastla od ure do ure ter se je prenesla tudi na ostale člane te družbe, da so se razdelili na dve skupini. Z enim delom družbe je Horvat ostal v spalnici, kjer so pili, drugi del z Rojsom pa se je držal v gostilniški sobi. Horvatovi družbi se je pridružil tudi Simon Bezjak, ki je prišel popoldne v gostilno. Bezjak uživa zelo slab glas ter je bil ie zaradi ropa predkaznovan. Horvatovi družbi se je priključila tudi gostilničarka, ki se je sedaj menda le odločila za svojega prvega ljubimca ter je hotela dati Rojsu slovo.
Nagovarjanje k umoru
Obtožnica pripoveduje, da sta Horvat in Kova-čeceva dajala Bezjaku veliko pijače ter sta ga nagovarjala, naj Rojsa ubije. Bezjak je pod vplivom alkohola obljubil, da bo to izvršil, pozneje pa si je premklil ter je hotel oditi domov. Oba pa sta mu zastavila pot ter mu očitala, da hoče prelomiti dano besedo, nakar se je zopet odločil, da ostane. Horvat je potel poslal 9-letno hč«rko Kovačeceve, Angelo v hlev, da prinese v sobo gnojne vile, kar je dekletce tudi storilo. Med tem časom je družba v gostilniški sobi naprej popivala ter je sklenila, da kar tam v gostilni prenoči. Roj« se je vlegel z njimi na klop in vsi so pospali. Ko so *e zvečer okoli 8. nekateri prebudili ter streznili, so sklenili.
je zaradi tega očitno nasprotovala delu Jugoslovanskega odbora. Po ruski revoluciji se je zvedelo, da je canska diplomacija prav dobro vedela za določbe Londonskega pakta, ki je tako brutalno posegel v naše narodno telo in ugrabil tretjino našega naroda. Šele krfska deklaracija je odpravila slepomišenje o Veliki Srbiji in proglasila vojno kot osvobodilno vojno za vse Srbe, Hrvate in Slovence.
Dogodki so se hitro razvijali. Dočim se v majniški deklaraciji poudarja še habsburški okvir, ga dr. Korošec v zagrebški deklaraciji iz 1. 1918 ne omenja več. V Zagrebu se je za vse ozemlje, kjer prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, ustanovilo kot vrhovna politična reprezentanca Narodno veče, katerega predsednik je bil dr. Korošec, Narodni predstavniki so cesarjev proglas z dne 16. oktobra 1918 o preureditvi Avstrije odbili ter proklami-rali v Zagrebu svobodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ustanavljali so se po večjih mestih narodni sveti, ki so prevzemali oblast. Tedaj je segala oblast Narodnega veča od Taljamenta do izliva Save v Donavo.
Kako je bilo potem, nam je še vsem v žalostnem spominu. Ženevski paikt je propadel, izgubili smo Primorsko m Koroško. Maribor nam je na svojo pest rešil general Maister. Drugih junakov med Slovenci žal ni bilo. Mirovne pogodbe so slo-vensiki narod razkosale na tri države. Da je temu tako, je kriva tudi na nas samih: izprašajmo si vest!
Ko so se naši rojaki v Ameriki pritoževali v Washingtonu zaradi krivične razmejitve naše zapadne meje, so jim Američani odvrnili, da še vedno velja ameriški izrek, da se v eni sami vojni nikoli vsega naroda ne osvobodi.
In kako bo v bodočnosti? Zopet se zbirajo na obzorju, bolj kakor kdaj- preje, temni obla-ki. Ali bomo pripravljeni na velike dogodke, ki so pred nami? Učimo se iz preteklosti! Naša nepripravljenost in naša nekdanja brezbrižnost naj nam bosta v resno svarilo.
Predavatelj je žel za svoja izvajanja vihar toplega priznanja.
Tarzan zmagovalec
da gredo domov. Nagovarjali so Rojsa, naj gre z njimi, toda on je zaradi ljubosumja ostal.
Izvršitev zločina
Tedaj sta Horvat in Bezjak v spalnici nalašč izzvala trušč in kreg, da bi Rojsa privabila iz gostilniške sohe v spalnico, Horvat je kričal nad Bezjakom, naj vrže Rojsovo kolo na tla. Bezjak je potem še stopil v kuhinjo, kjer mu je dala 60-obtožnica Rozalija Kovačec dolg kuhinjski nož. Tako oborožen se je vrnil v spalnico, med tem pa je ropot privabil tja tudi Rojsa. Naslednji usodni trenutki so se bliskovito odigrali. Horvat je pričakal Rojsa z gnojnimi vilami ter ga je z vso silo treščil po glavi, Bezjak pa ga je napadel z nožem ter mu je zasadil dolgo rezilo v prsi, Rojs se je zgrudil na tla ter je v nekaj minutah izkrvavel. Bezjak je izdrl iz trupla nož ter ga je vrnil Rozaliji Kovačec, nato pa je odšel.
Mrliča so oropali
Rojs je imel pri sebi 4120 din, ko je prišel h Kovačečevi. Ko pa so ga preiskali mrtvega, so našli v njegovih žepih samo še 900 din. Tatvine sta osumljena gostilničarka in Horvat, ki sta ostala sama pri mrtvecu, Obtožnica pripoveduje, da so se že večkrat pripetili v tej gostilni primeri, da je zmanjkal gostom denar. Povrhu je bil Horvat prav ta čas v denarnih zadregah ter je iskal okrog posojila.
Sedaj tajijo vsi
Vsi obtoženci, ki ®o zapleteni v to žalostno zadevo, tajijo svojo krivdo na vse pretege. Bezjak je še naijbolj pošten ter priznava, da je Rojsa zabodel, trdi pa. da je izvršil to v silobranu. Gostilničarka Terezija Kovačec in Anton Horvat tajita, da bi bila Bezjaka nagovarjala k umoru ter pravita, da se je Horvat z vilami le branil, ker ga je Rojs napadel s sekiro. Oba tajita tudi, da bi bila mrtvecu vzela denar. Rozalija Kovačec priznava, da je dala Bezjaku nož, mislila pa je, da ga bo rabil za rezanje kruha. Pri zaslišanju na okrajnem sodišču v Ptuju pa je Bezjak svoječasno priznal, da je izvršil dejanje na prigovarjanje Horvata in Kovačeceve, Rozalija Kovačec pa je povdala, da ni rada gledala Rojsovih obiskov pri svoji mačehi. ker se je hotel Rojs ženiti,
Razprava, za katero vlada izredno zanimanje, ob času poročila še traja.
Naval v ljubljansko bolnišnico
Ljubljana, 30. oktobra.
Kakor vsako loto, tako se je tudi letos nu jesen začelo zatekati vedno večje število bolnikov v ljubljansko bolnišnico. Že itak uaša bolnišnica komaj zmaguje povprečni dotok le z največjitn požrtvovanjem osebja in previdno izbiro bolnikov, število praznih postelj v vsej bolnišnici je v najugodnejših primerih kaj skromno. Če bi pa manj hudih primerov redno uo odklanjali in ozdravelih, kakor hitro so le malo sposobni za prevoz in odhod, ne odstavljali, bi se menda nikdar ne mogla ohladiti nobena postelja. Sedaj je zlasti prenapolnjen infekcijski oddelek, ki je moral sprejeti samo najtežje boluih mnogo več, kakor ima na razpolago postelj.
Novo motorno ladjo bo dal* zgraditi plovbnu družba Dubrovačka plovidba. Ladja bo imela 9500 ton nosilnosti, opremljena pa bo najmodernejše, Ladjo bo zgradila ena izmed angleških ladjedelnic do jeseni prihodnjega leta. Z novo ladjo vred bo imela ta plovbna družba za 90.000 ton trgovskega brodovja,
Filmi,
»Alahov vrt« (Ideal). Kino Ideal je s programom za prihodnjo sezono stopil v vrsto izrazito premijernih kinematografov, zato bomo na tem mestu od zdaj redno prinašali tudi ocene njegovih filmov, s čimer bo naša rubrika izpopolnjena, ustregli pa	bomo	s	tein razširjenjem	nedvomno
vsem prijateljem,	ki	bi radi vedeli, katere filme
velja ali ne velja videti.
Alahov vrt : je uprava Ideala včeraj dala predvajati za povabljene časnikarje. Alahov vrt je po arabskem pregovoru puščava, v njo smejo le tisti, ki so dobrega, čistega srca, in le ti najdejo v njem mir, srečo, pozabljenje. Ob tej osnovni melodiji te barvite, nežne, skoraj prosojne filmske zgodbe se razvija pritajena, a zato še bolj elementarna drama dveh src, ki iščeta v puščavi miru. Sta to pobegli menih, ki ga je zamamil svet iz vezi svetih obljub, molka in stremljenja k popolnosti, in osamela, zagrenjena globoko verna inlada ženska. Srečata se na poti v puščavo in v Alahovem vrtu doživita najvišje trenutke, ljubezen, pozabljenje — in razočaranje, ki ga občutijo le globoki, v onostranstvu zasidrani ljudje. Razočaranje	pride	ob spoznanju,- kaj je	ndadi človek bil tik	pred	to	puščavsko srečo:	preden se
je zapisal ljubezni, je bil zapisan z večno obljubo Bogu. Zena, ki ga ljubi, ga ob vsej strašni bolečini in ob spominih na žarečo, vso obsijano puščavsko ljubezen vrne tistemu, kateremu se je zaobljubljal mož kakor nji. Drama izzveni v mogočni, tragični odpovedi, se stre zaradi dolžnosti in se ukloni višji pravici, kakor pa je njegova ljubezen. Film nosita Charles Boyer s svojo pritajeno, osvajajočo igro, ter Marlene Dietrichova. O igri ni treba govoriti. Film spada po svoji močni, veličastni osnovni misli med dela, ki so nam po občutju vedno silno blizu, po romantični vzhodnjaški barviti pisanosti, režijskemu blesku in sliki (film je v naravnih barvah) pa je film (udi kot film ne le lepo, marveč pozitivno delo. ki kaže, kakšni bi tako imenovani »dobri« filmi morali biti. Ni čuda, da je bil film kljub svoji življenjsko-eksotični pristnosti in vročini povsod priporočen od zastopnikov ustanov, ki so do filma sicer po pravici zelo kritične. V Zagrebu mu je dal svoje pokroviteljstvo n. pr. nadškof dr. Stepiuac ... Usoda takih filmov v Ljubljani pa je, da ne pridejo tja, kamor bi spadali, marveč po navadi v predmestje. Najbrž zato, ker so dobri, vsebinsko, umetniško in filmsko, in ker pač niso operetno nemški. »Ideal« je s tem delom dostojno začel svojo novo sezono.
»Lord Nelson« (Kino Sloga). Silno zanimivo obdobje iz preteklosti Anglije obdeluje ta film. Začenja z rojstvom največje zavarovalnice na svetu, londonskega Lloyda, ki je v mnogočem slika gospodarske rasti in vzpona prve velesile sveta. Iz majhne predmestne kavarnice, kjer so se sestajali agenti pomorske trgovine, se polagoma razvije velika zavarovalna družba. Špekulacija, dobički, polomi in goljufije, vse, kar igra pri tem poslu svojo vlogo. Skozi vse te dogodke pa se vije zgodba dveh, takrat največjih mož: admirala Nelsona, ki je z zmago angleškega brodovja nad francoskim pri Trafalgarju zadal Napoleonovemu im-perijalizmu smrtni udarec in spet zagotovil angleškemu trgovcu neovirano plovbo po vseh morjih, ter Jonathana Blacka, ki je pognal zavarovalnico Lloyda iz majhne kavrnice v veliko palačo, jo dvignil in zgradil tiste temelje, na katerih še danes sloni. Za film je ta štorija krojena tako, da ta dva velmoža že v detinskih letih snujeta geni-jalne načrte in sanjata o vseh nalogah, ki čakajo Angleže, da bodo svoj imperij raztegnili na vse strani. In tak mlad deček gre na dolgo pot v London, da zavarovalnici razkrije goljufa, ki je dal svojo ladjo potopiti, da bi dobil iepo zavarovalnino. V vsem dejanju obstoja nekaka paralela: prvi deček postane admiral, drugi pa vodja zavarovalnice. Njuni poti se ne srečata več, pač pa sta si edina v velikih idealih. Prvi je odpiral pota, da je mogel drugi prodirati z ladjami v svet. V to simbolično prikazovanje se vpleta kajpak nekaj mičnih ljubavnih zgodbic, ki pa otemne ob silnih prikazih vrvenja in dirindaja v londonski zavarovalnici, tistega življenja, ki ga je najtežje postaviti pred gledalca v taki obliki, da je dojemanje lahkotno, še drugo zanimivost prinaša film. Namreč prve začetke iri razvoj poročevalstva, sprva zgolj v trgovske namene, pozneje pa tudi takega, ki ie že bolj novičarskega značaja. Vsebinsko se filmu mora priznati pestrost in originalnost, čemur odgovarjata scena in igra. Le tu pa tam pojenja tempo, ki gre sicer v škodo še močnejšega vtisa, vendar pa filma ne uničuje. Film jo vreden dobrega obiska.	'
Regulacijska dela na Muri
Gradbeno ministrstvo je te dni potrdilo licitacijo za regulacijska dela na notranji Muri. Za zgradbo in popravila obrežja bo prišla nad 7 km dolga obal Mure v poštev. Na licitaciji, ki je bila
29.	septembra, je izlicitiralo regulacijo gradbeno podjetje Tomažič Emil iz Ljubljane za 845.000 dinarjev. Gradbeno ministrstvo je te dni licitacijo potrdilo in bo podjetje lahko začelo z delom v najkrajšem času.
Vremensko poročilo
»Siu¥s?isksga doma« Po stanju danes ob 7 zj.
Krai	0) C zss S 01 p S S	Temperatura v C'		A >	V. C	Veter	Pada- vine	
		d , »X «•3 D «	naj več j n	S O ■S*	•oc II O "	(»mer, jakost)	5 6	vrsta
Ljubljana	758-0	12*8	18-0	96	mgl. 10	SWi	0-3	dež
Maribor	757-7	11-0	18-0	80	7	0	—	—
Zagreb	'j1J'1	10-0	_>()■»	95	m JI. in	E,	—	
Belgrad	701-9	12-0	23-0	90	0	E,	—		
Sarajevo	762-7	5-0	25-0	95	mgl. lil	0	—		
Skoplje	705’tJ	5-0	23-0	95	0	0	—		
Split	7«0‘9	15-0	21-0	90	5	E,	—	...
Kunibor	760 fi	130	—	90	0	nne5	—		
Rab	702-1	140	—	90	10	SSE,	—	—
Pripomba. Vremenska poroCila od Bel-grada naprej se nanašajo na prejšnji dan.
Vremenska napoved: Oblačno, nestanovitno vreme s padavinami.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani do danes: Včeraj je prevladovalo ves dan oblačno vreme, popoldan okrog 10 se je za kratek čas nekoliko zjasnilo. Dež je nekoliko pršil ob 14.15 in ob 16.45, deževalo je od 19.20 do 19.40 in ponoči med 22 in 23 uro. Proti jutru je nastopila gosta mokra megla. Barometer je nestanoviten.
Foersterjev spomenik v Vegovi ulici
Ljubljana, 30, oktobra.
Vegova ulica bo prav gotovo ena najlepših ulic v sredini našega mesta. Iz nekdanje groblje in klanca so jo rešili, ko so regulirali Napoleonov trg in postavljali na njem 1, 1929 znači Plečnikov Ilirski spomenik. Nekaj let pozneje so uredili tudi park na levi strani ulice, ki leži ob poslopju Glasbene Matice proti obelisku. Ta park bo podaljšan takoj, ko bo urejena fasada novega impozantnega Pleč-kovega poslopja, naše univerzitetne knjižnice, zaključuje ga pa spomenik pesnika Gregorčiča, ki je postavljen tudi po zamislcku našega največjega arhitekta.
Ko se je urejal ta park pred poslopjem Glasbene Matice, se je sprožila tudi misel postavitve spomenika slovenskim glasbenikom in naša Glasbena Matica je postavila leta 1932 po načrtih arhitekta Plečnika 8 poprsij naših slavnih mož, in sicer Jakoba Gallusa, Davorina Jenka, Benjamina Ipavca, Frana Gerbiča, p. Hugolina Sattnerja in Mateja Hubada. Tem slovenskim glasbenikom sta se pridružila največji skladatelj ilirske dobe Vatroslav Lisinski in najpomembnejši oblikovalec 6rbske narodne pesmi, Stevan Mokranjac.
V	družbo teh glasbenikov stopi v nedeljo 14. novembra tudi Anton Foerster, ki ga predstavlja poprsje, katero je izdelal po naročilu Glasbene Matice ljubljanske v istem stilu kakor vse ostale, aka-deski kipar Lojze Dolinar. Lik nam predstavlja Antona Foersterja nekako v njegovih 60 letih in c« je umetniku v vsakem oziru izvrstno posrečil.' V!
Odkritje spomenika bo v nedeljo, dne 14. novembra ob pol 12, v okviru proslave 100-letnice roj-stva Antona Foersterja, ki jo prirede v dneh ,od 7. do 20. novembra naslednje naše glasbene institucije: Glasbena Matica, Cecilijino društvo, Pevska zveza in Narodno gledališče. Podrobni spored celotne proslave bomo priobčili v prihodnjih dneh.
Razširjenje Karlovškega mostu
Ljubljana, 28. oktobra.
Že pred leti je meslni gradbeni urad začel proučevati vprašanje razširjenja Karlovškega kameni-tega mostu, ki je postal zaradi svoje ožine premajhen za vedno naraščajoči avtomobilski in vozovni promet na Dolenjski cesli. To jesen je pričela stavbna tvrdka I. Battelino z razširjevalnimi deli. Zadnja povodenj je podjetju napravila znatnejšo škodo, ker je voda odnesla visoki oder. Nato so postavili delavci trdnejši in solidnejši oder, ki je omogočil, da so se razširjevalna dela pričela in jih lepo vreme izredno podpira. Na obeh straneh je projektiran nad pol metra širok betonski hodnik za pešce. Ta hodnik je viseč. Na eni strani je hodnik že končan. Močno žično mrežo so razprostrli. Žice pa so globoko privezali še k velikim skalam tako, ta bo viseči betonski hodnik popolnoma varen pred vsako katastrofo. Sedaj so že začeli delati dru" hodnik. Promet na mostu je zelo oviran. Na obeh straneh stojita policijska stražnika, ki vodita in dirigirata celodnevni promet. Tramvajska proga na mostu jo zaradi napravljanja drugega hodnika začasno zaprta. Tramvaj vozi do Pengova. Pri Češnovarju pa stoji drug travajski voz, ki pelje nato do dolenjske mitnice. Pred letom 1848. je vodil čez prekop lesen most in jo bila trn postavljena velika šranga, ki so jo leta 1848 uporni Ižanci podrli in zažgali.
31 oktober
mednarodni dan varčevanja
Mestna hranilnica ljubljanska
ima novih in oproščenih vlog
Din 164,000.000-—
ki so vsak čas in brez omejitve izplačljive, • • Za vloge jamči
Mestna občina ljubljanska
♦
Usodne posledice ljubosumnosti:
Podeželska tragedija pred
$Qf|||j|{j Štiri osebe obtožene
zaradi umora
2625—6*145
Okusni čevlji iz finega črnoga boksa, ki jih boste zelo rudi uosiii. Udobna oblika nudi nogi ugodnost iu odmor. Prikladni za vnuk plašč in kostim.
Stanejo samo Din BCr—
7052-57
Copate za otroke iz toplega materijala. Obvarovale bodo prehlada Vašega nujmlaj' »ega.
7025-44
Copato iz volnenega dubleja, izdeluno iz e isto volne. Zadnji rob je pojačen, imajo usnjeni podplat in fiicusti vmesni podplat. Nenadomestljive v vsaki hiši. izdelane so v raznih barvah in (lesenih, ter stanejo »nino	Din 3S’~
1937-6882-:!
Močni moški nizki čevlji za fitrapae, izdelani iz govejega boksa z zelo elastičnim podplatom-Stanejo samo	Din	Str—
5027—84027
Elegantni moški čevlji, Štirioglat* oblika, iz dobrega telečjega boksa z usnjenim podplatom. Izdelujemo jih v crni iu l-javi barvi.
Stanejo samo Din 119’—■,
4945—64748
Čvrsti ženski troteur čevlji s špango preko rlsta, iz boksa z usnjenim pod-plutom. Gospodinjam, ki so veliko na nogah zelo prikladni, ker Imajo nizko peto in komoduo obliko.
Stanejo sumo Din 80'—
Anton Funtek
30.	oktobra 1862 se je rodil v Ljubljani pesnik in prevajalec Funtek Anton. V Ljubljani je dovršil učiteljišče. Potem je služboval kot učitelj po raznih krajih. Po dodatnih izpitih je postal profesor na držav, moškem učiteljišču. Pesnil je že kot uči-teljiščnik, javno pa je nastopil šele po maturi. Leta 1894 je izdal v posebni zbirki svoje izbrane pesmi, ki pa so ob nastopu »moderne« zadele na prehud odpor. Med pripovednimi pesmimi so dobre njegove »Ep.sko-lirske slike«. Pisal je tudi novele in povesti (Brata, Rokopis itd). Med dramatičnimi spisi pa so zanimivi Teharski plemiči in Tekma. Veliko je tudi prevajal. Poleg »Zlatoroga« in prvega dela Goethejevega Fausta je prevedel veliko opernih tekstov, Shakespearovega Kralja Leara, Schillerjevo Pesem o zvonu in Gerh. Hauptmanna Potopljeni zvon, Nekaj let je bil tudi urednik Ljubljanskega zvona.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sobota, 30. oktobra: Klavdij.
Nedelja, 31. oktobra: Volbenk.
Ponedeljek, 1. novembra: Vsi sveti.
Nočno službo imajo lekarne:	mr.	Le	ust	ek,
Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in ar. Komotar, Vič.
TEU
27-30
KI HIKPB
Veličasten zgodovinski veleiilm
Lord Nelson
JfemSkl dialog — Rezervirajte sl vstopnic*!
Jutri iu v ponedeljek ob pot XI. url dopoldne ijudsica predstava po znižan tu cenah.
rnmzwmmM
Tarzan, živali In plemena v pustolovskem
veletilmu
Tarzan zmagovalec
Jonu? Welssmuller Jutri Jn v ponedeljek ob pol 11. url dopoldne izredna predstava.
NI ON
Veličasten pevski film
San Francisco
Jeanette Mac Donald	Clark	Gable.
Grandiozno filmsko delo k najlepšimi pevskimi partijami Iz Traviate tn Fausta, ki obenem prikazuje potresno katastrofo San Francisca v lotu 1906.
Film je v nemškem jeziku
DDCIKTiVF nn BtLAVNIKU10B:16..19.,'lN2l.’-UII;
FKtDJlAVt UH	PRAZNI 15.17.. 19.IN 21.upi ;
Ljubljana ne pozabi svojih grobov. Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi na Vernih .duš dan, v torek, dne 2. novembra ob 8 zvečer IX. prosvetni večer, posvečen našim dragim pokojnikom, pod naslovom: »Na tisto tiho domovanje...* s sledečim sporedom: 1. Simon Gregor-•eiS::»Pozabljenim«, deklamira gdč. Majda Skrbin-Skova; 2. Pino Mlakar:- »Za materjo«, ritmično rajanje. Spremlja moški zbor; !!. Dr. p. Roman ,Vominee: »Majhen domek — velik mir«. Predavanje s skioptičnimi slikami. — Ker bo ta pietet-na svečanost v Ljubljani na Vernih duš dan edinstvena prireditev, ki bo nudila tudi s svojim programom umetniško vrednost, vljudno vabimo vso ljubljansko javnost, da s svojo udeležbo počasti spomin vseh nepozabljenih in pozabljenih grobov. Sedeži po 3 din, stojišča po 2 din, v predprodaji pisarne Pax et bonum, Frančiškanska pasaža. — Člani imajo običajen popust.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Sobota, Sil. oktobra: »Tarelkinova umrl«. Red B. Nedelja, 31. oktobra: Ob 15: »Maturo*. Izven. Znižane cene od 20 dinarjev navzdol. ~
Ob 20: »Beraška opera«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Ponedeljek, 1. novembra ob 20:	Cezar«.	Izven.
Znižane cene od 20 din navzdol.
Torek, 2. novembra: Zaprto.
Sreda, 8. novembra: »Firma«. Premierski abonma.
Opera. — Začetek ob 20,
Sobota, 30. oktobra; »Ero s onega sveta*. Gostujeta gdč. Župevčeva iu g. Milorad Jovanovič. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 31. oktobra ob 15: »Pod lo goro zeleno«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: »Prodana nevesta«. Izven. Gostujeta gg. Križaj in Gostiči;. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1. novembra ob 20: »Evangeljnik«.
Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižaue cone. .Torek, 2. novembra; Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sobota, 30, oktobra ob 20: »Sodnik Zalamejski.« Red O.
Nedelja, 31. oktobra ob 15: • Bela bolezen.* Znižane cene. — Ob 20; .Trije vaški svetniki.<■ Znižano cene.
Ponedeljek, 1. novembra ob 20: »Manja Stuart.«
Programi Radio L|ubl|ana
Sobota. 20. oktobra: 12 Plošča za ploščo so v venček poveže, vsaki	In vsakemu	radio	postreže	-
12.45 Vreme, poročila - 13 Cas, v spored, obvestila -S.15 Plošča za ploščo se v venček povežo, vsaki Ul vsakemu radio poHtroio — 14 Vrem« — 18 Vesni delopusti (igra Radijski	orkester)	-	18.41)	Pogovor	s
poslušalci - IU Cas. vreme, poročila, spored, obvestita
— 19.30 Nac. urn' Vido — otok smrti (dr. Veselin Cuič) —	Pregled	sporeda	—	20 O	zunanji	po-
litiki (g. urednik dr. Alojzij Kubar) — 20.30 Ah, kurjava, draga roB, a Ufe/, uje je mrzla pee. Pisan večer, pri katerem sodelujejo člani rad. igr. družine in plošče. Sestava ln	vodstvo	Jožek in	Ježek —	22
Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 ^a vesel koneu (Igra Kadilski orkester).
Drugi programi
Sobota. SO. oktobra: licitirati: 20 Bohemski večer —. 22.20 Narodne pesmi — 22.45 Plesna glasba — ICa-‘/rch; 20 Opera — Dunaj: 19.30 Opera sFatiniea« — 21,40 Violončelo — 23.20 Plesna glasba — Budunpt'Slu: J9.45 Poster večer — 20.30 Orkestralni koncert — 22.10 Jaz* — 2» Ciganska glasba - Trut-Milan: 17.15 Ju/./.
— 21 Večerni koncert — 22.10 Zbor - ttim-Uuri: 21 l.eliarjtva opereta «Frasqulta« — Praga: 79.40 Pester program - 20.55 Orkestralni koncert — 22.W Plesna glasba Hamburti-Stuttgart; 20.10 Vilinska glasba — Frankfurt. 19 10 Vojaške pesmi in koračnice — Slras*-bourulu 21.30 Orkestralni koncert,
25 letnica balkanske vojne
Ljubljana, 29. oktobra.
Prav te dni poteka 25 let, odkar 60 se male balkanske državice proti Turkom združile v skupni boj za svojo 6vobodo in samostojnost in izvojevale v svojih bojih davne zmage nad Turki pred Odri-nom in Lozengradom. V spominu so še številna poročila tedanjega .časopisja o tej balkanski vojni, kj je bila zadnja takozvana premikalna vojna po starem načinu bojevanja na odprtem polju.
Prot. Vinko Šarabon je sinoči pod okriljem Prosvetne zveze predaval o tej znameniti 25-letnici, katero bo prav v nedeljo najveličastneje proslavilo tudi mesto Skoplje kot leto osvoboditve izpod turškega jarma. Predavatelj je ob skioptičnih slikah, ki so bile nad vse zanimive in poučne, najprej razgrnil predzgodovino balkanskih vojn, označil je posamezno zgodovino posameznih državic, ki so se združile, njihove voditelje in značilnosti. Velika turška država, ki je v 17. stoletju dosegla 6voj višek, je nato stoletje za stoletjem izgubljala zmerom več pokrajin. Samo raja po Srbiji, Bolgariji. Grčiji je še zmerom ječala brezpravna pred turškimi na-silstvi. Prišel pa je čas, ko so si male balkanske državice priborile toliko samostojnost, da so sčasoma lahko mislile na osamosvojitev in osvoboditev izpod turškega jarma, seveda s pomočjo velesil.
Hrabrost Srbov in Bolgarov je tedaj zaslovela po V6em svetu. Grki se niso posebno izkazali. Srbi so imeli hrabro, že dobro organizirano vojsko z močno konjenico in dobrim topništvom, ki je odloči lo mnogo zmag. Turki so v resnici smatrali Srbe in Bolgare kot eaine nasprotnike, vendar pa so upali, da bodo z njimi opravili kot z muhami enodnevnicami. O tem so se kruto prevarali.
Posledica balkanske vojne je bila, da je morala Turčija priznati samostojnost Grčiji in Črnigori. Seveda je bilo tudi iz te vojne marsikaj nelepih spominov, ko so se Srbi in Bolgari prepirali, kdo je prav za prav osvobodil Odrin. Spori so bili tudi o tem, kako si bodo razdelili osvojene dežele. Znano je, da so Grki hoteli, da bi Bitolj bil njihov, ker pa ga je srbska vojska prej zasedla, je ostal naš. Nekaj podobnega je bilo e Solunom. Bolgarija je v tej vojni dobila dohod do Egejskega morja, ki ga je pozneje izgubila, tudi ob Črnem morju je Romunija poskrbela, da je del ozemlja v izmeri 8000 kvadratnih km pripadel nji... Ko so se balkanske države že po sklenjenem premirju prepirale, kako bodo uredile meje, tedaj je Turčija korakala s svojo vojsko proti Odrinu in ga spet zavzela, če-
prav bi zmagovite srbske vojske lahko nevzdržno korakale naprej proti Aziji in zavzele sam Carigrad, da ni bilo višjega povelja iz Rusije.
Vse balkanske države, ki 60 vstopile v balkansko vojno, 60 merile nekaj nad 200.000 kvadratnih km in imele vsega okrog 10 milijonov prebivalcev, med tem ko meri naša država zdaj 250.000 kvadratnih km in 15 milijonov prebivalcev. Brez balkanskih vojn tudi ne bi bilo danes te lepe in močne države. Občinstvo je predavanje toplo nagradilo 6 prisrčnim aplavzom.
Jutri ob ppl 3 Mublfana : Bask
•Jutri bo na igrišču SK Ljubljane nasproti Stadiona živo. Domači se bodo pomerili z Baskom, ki je preteklo nedeljo potolkel Concordijo kar s 0:0. Toda naši se ne bodo dali kar tako, zdaj pa še celo ne. ko so zagledali v petkovi »Politiku tabelo možnih točk. Tabela je ie stvarno napačna! (Gradjanskt : Hajduk je že bilo, lega »tabelar« ne vel). Belgrajski »prijatelju, ki bi dejansko morali, prijeti za kramp, ne pa, za pero, so jim »ljubeznivo« odkazali (čujle in strmite!) za jesen kar deseto — zadnje mesto!! Otroško naivna škodoželjnost teh pisunov postaja že patološka. — SK Ljubljani ostajajo sevela kljub tem »prognozam: vsi aduti v rokah! Z dobro igro bo razbila vse babje čenče in končno prisilila zlobne jezike k molku! Jutri bo napravila prvi križ čez njihov račun — zato vsi na igrišče! Sodi švicarski sodnik g. Wagertueri
Nasprotja v JLAZ
Pred nedavnim smo poročali, da ie zveza -hrvatskih lahko atletskih klubov obsodila in (suspendirala predsednika Jugoslovanske lahkoatletske zveze dr. Fritscha. Odgovor JLAZ napram zvezi hrvatskih lahkoatletskih klubov je bil ta, da je JLAZ slednjo suspendirala v celoti.
Na drugem mestu se Hrvati bridko pritožujejo nad akcijo slovenskih plavalnih klubov, češ naj se prenese sedež Jugoslovanske plavalne zveze iz Zagreba v Ljubljano. Med drugim navajajo, da je sedež plavalne zveze v Zagrebu že dvanajst let in da se moramo samo temu zahvaliti, da je naš plavalni šport tako napredoval kot je. Za konec pa še najgorostasnejša trditev, da bi s prenosom sedeža šel naš plavalni šport navzdol.
Od tu in tam
Podatke o letošnjem pridelku pšenice v naši državi je objavilo kmetijslco ministrstvo. V vsej državi je bilo posejanih 2,195.056 hektarjev zemlje, požetih pa je bilo 2,132.210 hektarjev. Pridelek pšenice se po banovinah razdeli takole: vardar-ska banovina je pridelala 2,182.022 metrskih stotov, vrbaska 849.919, dravska 534.048, drinska 2,060.058, dunavska (Vojvodina) 11,617.641, zetska 564.052, moravska 2,555.220, primorska 395.403, savska 2,657.170 in upravno področje Zemun— Belgrad—Pančevo 58,860 metrskih stolov.
_ Iz maščevanja je 64 letna starka zažgal« hlev svojemu sosedu, da mu je s tem naredila škode za 25.000 dinarjev. Ana Raldjaš iz vasi Plavnice pri Bjelovarju je pred nekaj dnevi prodala Josipu Miščaku hlev. Predvčerajšnjim pa je v hlevu izbruhnil požar in ga uničil do tal. Orožniki so takoj prijeli starko, ki je nazadnje požig priznala. Ogenj je pa podtaknila zato, ker je hlev za premajhen denar prodala.
Odškodnine za škodo, ki so jo naši državljani utrpeli ob priliki najrazličnejših demonstracij v Zadru, Trstu, Reki in Poli od 1. 1918. dalje, bo poravnala italijanska država. Stvar se vleče že dolga, dolga leta. Naša država je vedno zahtevala te odškodnine, kakor je tudi sama poravnala škodo vsem italijanskim državljanom, ki so utrpeli kakršnokoli škodo ob demonstracijah na naši strani. Prve vesti pravijo, da so nekateri naši državljani v Zadru in okolici že prejeli obvestilo, da jim bodo italijanska oblastva v kratkem vso staro škodo poravnali v gotovini.
Vest, da so ge rešili vsi trije mornarji, ki jih
je val vrgel s krova jugoslovanske tovorne ladje »Sava* blizu Tangerja, se še ne potrjuje. Poveljnik »Save« ve povedati le toliko, da so se v bližini nahajale neke ribiške ladje, ki pa nimajo radijskih postaj, da bi obvestile ladjo »Savo«. Ponesrečeni mornarji so: Pavel Puc iz Metkoviča, ki je bil na ladji kadet, dalje krmilar Krsto Alavanja in mornar Ivan Brzac-
Premogovni rudnik Paklenico pri Murskem
Središču je zalila voda ob nedavni povodnji v Prekmurju. Kljub zaščitnim napravam je voda vdrla v vse rove in izkopavanje premoga ustavila za dolge tedne. Šele nedavno so očistili nekaj rovov, ostale pa še čistijo. Premogovnik daje mesečno od 300 do 400 vagonov premoga.
Vodja »Ognjenih križev" na križevi poti
Razprava proti polkovniku de la Rocqueuf ki bi hotel biti diktator zaradi podpor iz vladnih fondov
Vihar, ki je pred nekaj dnevi divjal ob jugozahodni angleški obali.
Charles Boyer in Marleme Ditrich igrata glavni vlogi v filmu »Alahov vrt«.
V torek 26. t. m. se je začel v Lyonu v Franciji silno važen proces, ki ga vsa Francija verno zasleduje. Važen je zato, ker e o vanj zapletene mogočne osebnosti: tožilec vojvoda Pozzo di Borgo, bivši odbornik pri društvu »Ognjenega križa« in bivši predsednik »Društva sinov ognjenega križa«, ter obtoženec podpolkovnik La Rocque (La Rok), dolgoletni predsednik »Ognjenega križar. Kot priče so bili povabljeni: trije bivši ministri, Tardieu, Laval in Marcbandeau, več ravnateljev časopisov, poslancev in visokih častnikov.
Tožba je na videz malenkostna — gre za žalitev časti z lažnimi poročili —, vendar pa je podobno, da se bo razvnela huda bitka na sodišču, da ee bo tožba čim dalje bolj zamotavala in dosegla ogromen obseg. Za pravilno razumevanje ie treba pogledati nekoliko
začetek in razvoj »Ognjenega križa*'
Leta 1927 se je nekaterim članom »Združenja starih bojevnikov« začelo zdeti za malo, da se v njihovo združenje sprejemajo ljudje, ki niso imeli s pravo vojsko, s sovražnim ognjem nič opraviti. Združenje naj bi združevalo res samo zaslužne vojake, ostanke iz svetovne vojne, ki so na lastni koži poskusili grozote fronte. Zato so osnovali drugo društvo, v katero so imeli pravico vstopa samo možje, ki so z uradno potrjenimi listinami lahko dokazali, da so za svojo hrabrost in krvoprelitje prejeli kakršnokoli odlikovanje od države, da so bili res v ognju bojnih strahot. Zato so novemu društvu dali ime »Ognjeni križe. V vodstvu je bil predsednik in 20 odbornikov, med njimi Pozzo di Borgo, ki kmalu po odstopu prvih dveh predsednikov predlagal podpolkovnika La Rocquea za predsednika, ker je pri generalu Weygandu in maršalu Petainu zvedel za njegovo izredno junaško preteklost na bojnem polju.
V začetku »Ognjeni križ« res ni imel nobenih »nevarnih« namenov — navadno bojevniško društvo za zastopanje svojih pravic in medsebojne pomoči. Kmalu pa je tudi to društvo začelo sprejemati v članstvo nebojevnike, mlade fante in celo ženske. Izdelali so nov pravilnik z določenim namenom in sporedom gibanja: gojiti čast, služiti
domovini, ohranjati mir, braniti družino in skrbeti za delo.
S tem pa je gibanje že zašlo v politično smer, oziroma v spopad s političnimi strujami, ki je postal dejansko okruten pomembnega 6. februarja 1994, ko je levičarska vlada ukazala streljati nanje v Parizu. Simpatije vseh pravih rodoljubov so bile na njihovi strani, »Ognjeni križ« je postala močna desničarska liga, Francija je bila razdeljena v dva tabora: Ljudsko fronto in »Ognjeni kri«, ki so ga nasprotniki imenovali (menda po krivici) fašizem. Nasprotstva so neprestano naraščala, spopadi so se ponavljali, dokler niso 6, decembra 1934 vodje obeh strank sklenili nekako premirje, prijateljsko poravnavo in jo zapečatili s poljubom sprave.
Prvo nesporazumijeire
med predsednikom Ognjenega križa La Rocqueom in odbornikom Pozzo di Borgom je prišlo decembra
1935, ko je prvi predlagal sporazum njihove stranke z vlado in narodom. Pol leta pozneje, 19. junija
1936, pa je vlada Ljudske fronte »Ognjeni križ« razpustila. Namesto dosedanje lige je La Rocque osnoval Francosko socialno stranko (Parti Social Framjais — PSF), bii njen predsednik in zahteval, da mu liga izda potrdilo njegovega delovanja pri njej, ker bi rad imel proste roke pri novi stranki. Pozzo di Borgo mu potrdilo odkloni ter zapusti vodstvo »Ognjenega križa«, ki je imelo 21. junija 1936 svojo zadnjo 6ejo. Z njim je odšlo tudi šest drugih odbornikov.
Ker pa je di Borgov odstop povzročil neugodne razlage, je ta pisal La Rocqueu, naj mu da priliko, zagovarjati se pri vodstvu že bivšega gibanja in pred očmi častnih sodnikov. La Rocque na pismo ni odgovoril.
Napetost narašča
Skoro leto pozneje, 2. maja 1937, je bivši predsednik ministrskega sveta Tardieu na kosilu pri ravnatelju časopisa »Gringoire« vpričo več gostov pravil, kako je podpiral La Rocquea. Zvečer je bila pojedina pri ravnatelju »Joura« (časopisa) in eden povabljencev je pripovedoval, kaj je slišal opoldne o La Rocqueu. Med gosti je bil tudi Pozzo di Borgo. Takoj je pisal Tardieuu, ga prosil za sestanek in
na sestanku zahteval, da mu potrdi, če je res, kar ( je govoril o La Rocqueu. Tardieu mu potrdi in di Borgo priobči vso zadevo v časopisu »Choc: ■ (Šok).
La Rocque je članek seveda bral ter je na neki seji 6voje stranke PSF rekel: »Pozzo ni noben patriot, ker širi dolžitve, za katere ve, da so lažne!«
Drugi dan je že neki časopis v Lyonu prinesel La Rocqueove besede, njegovi pripadniki pa so napadli ravnatelja časopisa »Choc«. ■
Višek nasprotja
Tedaj pa Pozzo naznani, da bo tožil La Rocquea zaradi žaljenja časti. La Rocque v svojem glasilu »Flambeau« (Plamen) pove, da na tožbo ne bo odgovarjal, ker se noče »spuščati na tako ozemlje«. Podpredsednik PSF pa je v nekem govoru odločno zanikaval, kar so La Rocqueu očitali in se skliceval na pričevanje generalov in maršala Petaina, da branijo vojaško čast podpolkovnika.
21. avgusta t. 1. Pozzo dejansko toži La Rocquea, ga še nadalje napada v svojem časopisu in zahteva
150.000	frankov odškodnine.
4.	sept. 1937 toži tudi La Rocque 17 odličnih osebnosti, med katerimi pa ni Tardieuja, prav tako zaradi žaljenja časti z obrekovanjem in zahteva pol milijona frankov odškodnine.
17. sept. pride Pozzova tožba pred sodišče v Lyonu. Ker pa ni zadosti prič, je obravnava preložena na 26. oktober.
Medtem pa vneti pristaš La Rocquov, podpredsednik PSF, trdi v nekem govoru, da se je že več ministrov izreklo za La Rocqueovo nedolžnost, toda nobeden naštetih ministrov noče tega potrditi; tudi maršal Petain se izogne vsaki osebni oceni nekdanjega podpolkovnika, češ, da ga sploh ne pozna, nakar mu ta odgovori: »Vaša rezerviranost vsebuje dvom, katerega moj čut vojaške časti ne priznava«, ter priobči sliko, ki jo je dobil z maršalovim podpisom vred v spomin.
22. oktobra toži La Rocque 28 novih obrekovalcev in 26. oktobra se je začela glavna obravnava v Lyonu, h kateri je med prvimi dospel Andre Tardieu, ki je nehote sprožil ves ta ogromen plaz.
Tardieu-ova izjava
Dvorana sodišča je že nabito polna samih visokih osebnosti, tako da se morajo množice zadovoljiti s čakanjem pred sodno palačo. Po kratkem zasliševanju manj pomembnih prič in med burnim prerekanjem, pride do besede bivši ministrski predsednik Tardjeu :
»Gospoda Pozzo di Borgo sem videl samo enkrat. Zelo mi je bilo žal, da je raznesel najin pogovor, o katerem sem mislil, da je zasebna stvar. Vendar je z malimi izjemami povedal resnico. (Strahovito prerekanje med zagovorniki obeh prizadetih.)
Od leta 1926 do 1932 sem bil skoro nepretrgoma v vladi in med tem časom sem bil v zvezi z g. La Rocqueom.
Na ponovno prigovarjanje neke visoke vojaške osebnosti sem sprejel La Rocquea v predsedništvu sveta. Že pri svojem drugem ali tretjem obisku me je La Rocque prosil za denarno podporo, češ, da bi rad pomnožil število svojih čet in osnoval narodne prostovoljce.
Pred nekaj meseci sem imel opravka z raznimi pouličnimi neredi, pa sem mislil, da bi bilo res zanimivo razpolagati s silo za delanje reda. Gosp.
I La Rocqueu sem torej dal podporo. Toda, poudarjam, La Rocque ni govoril z nobeno drugo osebo ' kot z menoj. Prišel je dvajset ali pet in dvajsetkrat v moje zasebno stanovanje; in vsakikrat sem mu dal denar.
Ko je bila leta 1937 zaloga denarja, s katero sem razpolagal kot minister, izčrpana, me je prosil, da bi ga peljal k predsedniku ministrskega sveta. Ko sem sam postal predsednik, sem mu zopet lahko dajal podporo in mu jo celo zvišal. Aprila meseca 1932 sem mu dal 60.000 frankov. O tem nisem nikdar govoril v javnosti. Ko pa me je častita osebnost, kot g. Pozzo di Borgo, vprašala za toč-nejše podatke, sem povedal po pravici, kakor sem mislil:
Torej: 1. Povedati sem hotel in povedal sem samo resnico.
2. G. La Roeque se je vseh 18 mesecev najinega poznanstva vedel kot zvest služabnik.
3. G. La Rocque je tudi zelo dobro vodil ljudsko navdušenje v prilog moje vlade.
Seveda sem ga denarno podpiral, toda danes se mi njegove ideje zde nevarne.«
Nato vstane La Rocque in odgovori kratko:
»G. Andre Tardieu je rekel, da sem prejel podporo iz skrivnih fondov. To ni res; zlagal se je.
• Dalje je rekel, da me je predstavil nekemu predsedniku. Tudi to ni res; tudi v tem se je zlagal.«
Bodočnost barvnega in televizijskega filma
Dunajski listi so pred kratkim poročali o tem, da je na Dunaj prispel Jach. Kamer, eden najslavnejših ameriških filmskih producentov, da s svojima bratoma Harryjem in Albertom kontrolira eno največjih ameriških filmskih podjetij, za katero dela zadnje čase tudi Max Reinhardt, režiser, čigar ime je tesno zvezano z razvojem evropskega, zlasti dunajskega gledališča. Jach. Karner je vodil dela pri prvem Reinhardtovem filmu »Sen kresne noči«. Ameriški filmski magnat je sprejel na Dunaju časnikarje in se z njimi razgovarjal o raznih filmskih, zlasti filmsko-tehničnih vprašanjih. Zanimiva so zlasti njegova izvajanja o filmu T'naravnih barvah.	”4^1	u«J-
»Film v naravnih barvah se vedno bolj izpopolnjuje. Naše podjetje uporablja za svoje, barvane filme sistem »Tehnicolor«, ki se je do zdaj najbolj obnesel. Barvna tehnika pa oagovatfa^lfc&o nekaterim vsebinam, predvsem eksotičnim in zgodovinskim, kakor sta n. pr. naši deli »Tornado« in zgodovinsko-romantični film »Robin Hood«. Barvani film pa po mojem ne bo nikdar docela izpodrinil črno-bele tehnike.«
Karner je v Ameriki izdelal prvi zvočni film, zato je njegovo mnenje o tehničnih filmskih vprašanjih tem važnejše. Časnikarji so ga vprašali, kaj meni o bodočnosti televizijskega filma. Dejal je:
»Po mojem ni dvoma, da bo televizijski film prej ali slej osvojil svet. To vprašanje bo rešeno v nekoliko letih. To tehnično novost bodo najprej spravili v promet v obliki majhnih domačih aparatov, zato ni izključeno, da se bo ta nova tehnika tako izpopolnila, da bo mogoče brezžično prenašanje celih velikih film to v. Napredka televizijskega flima ne bo mogel nihče ustaviti.«
M.Jacoby - R. Leigh:	34
Poročnik indijske brigade
Campbella je ta njena bolečina globoko ganila, ker ni še nikdar videl hčerke tako obupane. Vedno je bil prepričan, da je popolnonja srečna. Ko se je zaročila z Geoffreyem Vicker-som, je mislil, da so se s tem nehale vse njegove skrbi zanjo.
Zdaj pa je nenadno videl, da je njegov otrok nesrečen in da doživlja žalostno igro. Najbolj pa ga je mučila misel na to zahrbtnost.
Campbell je bil angleški častnik. Čut za čast in dolžnost mu je bil nekaj nad vse svetega. Vanj se ni smel obregniti nihče. Za čast in dolžnost je bilo treba žrtvovati vse, potlačiti vse svoje želje in zatajiti samega sebe. Zahrbtnost in nezvestoba je bila v njegovih očeh največji, da, edini greh, ki ga je mogel kak Anglež zagrešiti! Zapleteni duševni spori so bili zanj samo izgovor, s katerim so se borili slabotni značaji in ljudje, ki so odpovedali pri izpolnjevanju dolžnosti.
Zdaj pa je moral spoznati, da se je njegov otrok pregrešil zoper ta najsvetejši zakon in naredil greh zahrbtnosti in nezvestobe ... In vendar .,.
Campbell je moral prvič v življenju čutiti, da vsa ta njegova modrost in morala nista tako neomahljivi. Morda pa je v človekovi duši kaj, kar ne sprašuje po tem prepričanju? ...
Elizabeta je bila vedno dobro dekle in tudi zdaj ni maral verjeti, da bi bila storila kaj nepoštenega. Ljubila je drugega ... in ni imela moči, da bi bila to čustvo žrtvovala zaradi človeka, kateremu je obljubila zvestobo. No, morda pa je bila bolje, da bosta Perry in ona srečna in samo Geoffrey nesrečen, kakor da bi zabredli v nesrečo vsi trije
Toda samo polagoma se je mogel sprijazniti s tem pojmovanjem, saj se je vendar tako nenadno znašel pred novim in docela neznanim vprašanjem. Sklenil pa je, da bo najprej poskusil vse, da hčerko spravi s pameti in da ji pokaže pravo pot.
»Zdaj razumem, zakaj si zadnje čase bila včasih tako čudna, mirna in tiha.., Toda ne smeš pozabiti, da si imela rada Geoffreya tedaj, ko si mu obetala, da boš njegova žena! Ali se je ta ljubezen tako naglo sprevrgla? Morda pa je vse to do Perryja le ... čustvo, ki bo minilo ,.. Samo bežno nagnjenje ... Geoofreya tako dolgo ni bilo... Bila si sama ... Mislim ...«
Elizabeta ga je prosila;
»Ne govoriva o tem, oče!«
Vedela je, da zdaj ni pametno, da bi se prerekala z očetom, saj je poznala njegove nazore o vsem tem in poznala njegovo naravo. Sklenila je, da bo ostala čisto mirna in da se bo vsaj za zdaj vdala v vse. Perry bo govoril z Geoffreyem, potem bo pa vse lažje.
Campbell je dejal nežno;
»Drago dete, bodi hrabra in pametna! Včasih mora človek žrtvovati tudi svojo srečo in čustva, zakaj dolžnost...«
»Dolžnost... dolžnost...« je šepetala ogorčeno, ker se je upirala tem očetovim nazorom. A čeprav ni marala govoriti o svojih občutkih, je vendarle dejala:
»Oče, saj sem se borila proti tej ljubezni, toda samo Perryja imam rada! Geoffreya nisem nikdar ljubila ... Šele zdaj vidim, da je vse to z njim bilo le prijateljstvo... Rada imam samo Perrya ...«
Oče jo je ustavil:
»Geoffrey je krasen fant! Tudi on te ima tako odkritosrčno rad! Zdaj ga ne moreš pustiti! Saj ga ne moreš tako razžaliti!«
»Saj tega se tudi jaz najbolj bojim! Nočem ga varati! Vse mora zvedeti! Perry še ni imel prilike, da bi bil z njim govoril.«
Campbell je bil v zadregi. Ni vedel, kake dokaze za svoje mišljenje bi je navedel. Kako naj govori z dekletom, da bi mu predočil, da je njegova dolžnost odreči se Perryu.
»Obriši si solze, dete! Zdaj se morava vrniti! Pozabiva na ta neprijetni dogodek. Toda obljubi mi, da ne boš nič povedala Geoffreyu! On gre jutri na nevarno pot. Ne smeš ga docela onesrečiti! Obljubi mi, da se boš vedla do njega, kakor da se ni nič zgodilo!«
»Prizadevala si bom,« je zašepetala s tihim glasom.
Zatem sta se oče in hči vrnila v plesno dvorano.
Zadnji valček
Po vseh dvoranah je vladalo veselo razpoloženje.
V veliki dvorani so plesali, v drugih pa so gostje sedeli za mizami. Vsepovsod je šumelo vrveče življenje,
V salon, kjer je bil kan v svojim spremstvom in z guvernerjevo družbo, so neprenehoma prihajali častniki in dame, ki jih je guverner potem predstavljal visokemu gostu.
Surat kan je za vsakogar izmed njih imel ljubeznivo besedo. Dame so bile vse očarane nad ljubeznivostjo indijskega kneza. Seveda večina izmed njih ni niti slutila, da bi ta ples utegnil imeti kako politično ozadje in vrh tega še zelo važno in nevarno. Samo častniki in tisti starejši ljudje, ki so bili posvečeni v zakulisne spletke političnega rovarjenja, niso mogli priti v tisto razpoloženje, kakršnega so bili sicer pri takih prilikah vajeni.
Geoffrey je postajal malce nepotrpežljiv. Upal je, da bo kan kaj kmalu zapustil guvernerjevo palačo, da bi tako nazadnje mogel poiskati Elizabeto.
A zdelo se je, da kan uživa v tem nervoznem ozračju med svojimi sovražniki in ljudmi, ki bodo jutri postali njegovi sovražniki. Z največjim zanimanjem se je razgovarjal z guvernerjem o najrazličnejših stvareh, a je vedno zelo spretno navračal pogovor na politične razmere v Indiji in v Evropi.
Grof Volonov je ves ta čas igral vlogo opazovalca in samo tu pa tam vrgel v razgovor kako pripombo. Sir Charles Mace-field je prav dobro čutil to igro z besedami, s katero je kan hotel preizkusiti, kako močni so njegovi živci. Njegov novi zaveznik pri tem je bil grof Volonov. Toda guverner se je prav ta večer znal tako dovršeno obvladati, kakor morda še nikdar. Niti za trenutek ni pokazal niti najmanjšega sledu o nemiru, nestrpnosti ali jezi.
•Slovenski dom« (»hala vsak dHavnik oh 1*2 M<v>eAna narodnimi 12 Din. sa Inozemstvo 25 Din Uredništvo Kopitarjeva olica MIL Telefon 2994 ta 2990, Uprava« kopitar le v« a
Telefon 29113 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani] BL Ced Izdajatelj: Ivan Bakovea Uredniki Jože Knfiiček.