apiętou d.c
Kmetijſke in rokodèlſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
N 2
V ſrédo 10. Proſénza.
1844
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 ſl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Osnanilo.
 Ker je mogózhe, de nam ali savoljo dalje ali pa savoljo drusih saderſhkov vſi deléshniki noviz
niſo mogli nasnaniti, zhe bodo tudi v prihodnim letu te novize prejemati hotli, jim damo vediti, de
bodemo ſhe ta méſez vſim, kakor pretezheniga pol léta, novize poſhiljali. Kdor pak do konza téga
méſza plazhila sa novize na novo ne bo poſlal, mu posneje ne bodemo vezh noviz poſlali in proſi-
mo, naj nam liſte tekozhiga leta po poſhti tako nasaj poſhle, kakor jih je prejél, le naj na savitek
beſedo „retour" sapiſhe. — S veſeljem povemo tudi vſim domorodzam, de ſe novize zhesdalje vezh
prijatlov in podpornikov veſelijo.
Perjatelſke voſhila sa naſhe doma-
zhine.
(Na dalje.)
Reſ je, de rasori tam, kjer ſo ravno tako
peljani, kakor ſvét viſi, preobilno vodo odpeljejo,
tode vſelej s vezhjo ſhkodo. Kjer namrezh semlja
slo viſi, tam voda, slaſti po plohi, tako mozhno
po rasorih naprej dere, de ne le vſiga ſemena ali
mladih zim is njih ſeboj pobere, ampak tudi
veliko dobre semlje odneſe, in le marſkterikrat
tudi na blishnje travnike rastreſe. Na takih nji-
vah pa, kjer ſvét malo ali nizh ne viſi, ſe vo-
da is krajev ali ſerdá v rasore ſtáka, tam del
zhaſa saſtaja, in tako slaſti per daljſhim deshju,
vſe kar je va-nje vſjaniga bilo, satopi. Nar mènj
ſhkodljivi ſo ſizer rasori tam, kjer ſe slo plitvo
orje, in kjer ſvét nizh ne viſi; tode tudi tukaj
niſo bres satrate ali ſemena ali ſadiz (Pflänz-
chen), slaſti kadar kmalo po ſétvi obilniſhi de-
shuje, ali kadar ſneg naglo kopní; in ne najde
ſe lahko njiva, kjer bi shito v rasorih ne bilo
ſlabſhi in redkejſhi. Sadnizh imajo rasori tam,
kjer ſo globokejſhi, in bolj viſijo, ſhe to poſebno
ſhkodljivoſt, de ne le preobilne, ampak tudi tiſto
vodo odneſejo, ktera bi bila ſizer v semljo ſhla,
in ktera bi bila slaſti ob daljſhim pomanjkanju
deshja potrebna. Od vſih platí ſo tadaj rasori sa
odpeljevanje vode neperpravni. Kjer je torej pre-
vezh vode ali mokrote, tam ſo grabni delati, ne
pa rasori. Zhe ſo grabni le prav delani, to je.
ne le taki, kteri vodo odpeljujejo, ampak tudi
taki, kteri jo vjémajo in odpeljavnimu grabnu po-
dajajo, namrezh odraſliki; tako ſe lahko vſa pre-
obilna voda bres ſhkode is njive odpelje. — Kar
pa drugi isgovor sadene, namrezh de bi dobra
semlja preplitva bila, ko bi ſe rasori opuſhali,
ſe vſak lahko is ſkuſhnje preprizha, de to ni réſ:
ker ja vidimo, de zlo v rasorih lepo shito ra-
ſte, kjer niſo pregloboki, in kjer ni bilo ſeme s
preobilno mokroto satopljeno. Dalje, zhe ſo ras-
ori savolj preplitvoſti semlje tako potrebni, sakaj
jih tam nizh nedelajo, kjer semljo le kopljejo:
poſtavim na vezh krajih v Kozhevji, ali ſizer na
ſtermih bregovih i. t. d., in kjer shito vunder
6
tolikajn vezh veljati, kolikajn ſtarſhi ſo njih pred-
zhes in zhes lepó raſte, deſiravno je tam semlja
niki ali dedi. Zhe pa do nar ſtarejih prednikov
v ſploh plitviſhi, kakor na planjavah? — Sli-
nasaj gremo, najdemo, de dreveſa ſhe zlo pos-
ſhal ſim jih tudi, kteri menijo, de ſo rasori slaſti
nali niſo, in de ſo ſkosi in ſkosi le kopali. Ali
na takih krajih prav potrebni, kjer je semlja slo
hozhejo tadaj teh isgled poſnemati? Sareſ! ko
peſknata. Takim ſe samore na ravnoſt odgovoriti,
bi bili vſi njih naſtopniki tako miſlili, ſhe dan
de bolj ko je semlja peſknata, mènj je rasorov tre-
danaſhni bi dreveſa, ne ſtariga, ne popravljeniga
ba; sakaj ſkuſhnja uzhi, de peſek nar rajſhi in
ne imeli. — — K vſimu temu, kar je dosdaj
in nar hitriſhe vodo pije, in torej nar menj od-
peljevanja potrebuje. — Spet drugi ſe s tem
rezheno bilo, perſtopi v poterjenje tudi ſhe isgled
vſih nemſhkih kmetov po vſih deshelah, ki ſim
sgovarjajo, de plevel prevezh raſte, zhe ſe rasori
jih dosdaj vidil, kjer v ſploh povſod bres rasorov
opuſhajo ali pa ſhirji kraji delajo. Pa de temu
orjejo, deſiravno je semlja na mnogih krajih
ni tako, ſe she is tega vidi, ker bi mogel ſizer
mnoge rase, ali ſuha ali mozhirna. ali bolj peſk-
tudi tam plevel bolj raſti, kjer le kopljejo in
nata ali bolj zhiſta i. t. d. Le na takih krajih,
torej nizh rasorov ne delajo. Ravno to bi ſe moglo
kjer je semlja grosno terda in ilaſta, kjer bi bilo
sgoditi tudi v drugih deshelah, kjer bres ras-
torej s dervéſam s obertno diljo preteſhko orati, ſim
orov orjejo, in kjer ſe per toliki mnogoſti kra-
vidil naſhe drevo rabiti, pa vunder tudi na ſhirji
jev gotovo tudi marſikje ravno taka semlja, kakor
kraje ali ſerde orati, kakor per naſ. — Ko bi
je per naſ, najde; in vender niſim ſliſhal, de bi
naſhi ſlovenſki domazhini hotli bolj na tanko
bili na kakſhnim kraju kmetje savolj plevela novo
prevdariti, kako velika je ſhkoda, ki jo takſhno
ſhego oranja popuſtili, in ſe k ſtari nasaj vernili.
oranje s rasori zeli desheli perneſe, bi ſe gotovo
Dalje, ali ni tudi per naſ semlja na mnogih
sazhudili. Ali ni vſako leto viditi, de je na ne-
krajih drugazhi? in zhe je temu tako, sakaj ſaj v ne-
kterih njivah, slaſti kjer kraji komaj po dve brasdi
kterih krajih rasorov ne opuſhajo? Torej, zhe
imajo, in kjer ſo rasori bolj globoki, de je peti,
ima ta sgovor kaj reſnizhniga v ſebi, ſe mora
zheterti del, ali zlo poloviza na njivi prasniga
usrok, de plevel bolj raſte, drugod, kakor v ſa-
ali pa le s ſamim plevelam prevlezheniga, ker
mim opuſhenju rasoro viſkati. In ta ne mora lahko
je tukaj vſe preobilna mokrota, ki ſe je v rasore
drugi biti, kakor ta, de je semlja per novim
ſtakala, potopila? In zhe je ravno na drugih
oranju premalo vershena ali preobernjena bila;
krajih, kjer ſo rasori bolj plitvi, in kjer ſvet
to pak ſe prav sa prav le per pervim oranju
nizh ne viſi, ſhkoda veliko manjſhi: ſe vunder
bres rasorov sgodi, in je ravno poprejnim
s popolnamo gotovoſtjo samore rezhi, de zhes
krajem ali ſerdam perpiſati. Sakaj vſak lahko
in zhes nar menj deſeti del perdelka rasori nji-
vidi, de, kjer ſo poprej kraji bili, ſe per novim
vam odvsamejo. Zhe tadaj poſtavimo, kar miſlim
oranju le perva brasda sa rasoram popolnama
de ni prevezh, de zela krajnſka deshela vſako
vrezhi, vſe druge pa le naſloniti samorejo; in tako
léto tri miljone mernikov beliga in zherniga
ſe lahko sgodi, de per pervim oranju plevel mozh-
shita perdela; tako bi ſe s rasori, ko bi po zeli
neje raſte. Tode, kdor ta usrok posna, ſe ne bo
desheli orali, nar menj tri ſto tavshent mer-
dal oſtraſhiti tudi v perhodnje po novi ſhegi orati.
nikov ſleherno léto sgubilo; in zhe vſak mer-
K vézhjimu ſe is tega poſname, de je boljſhi pervo
oranje bres rasorov per takim shitu sazheti, ktero
nik le po goldinarju rajtamo, bi ſe ta sguba
sa zelo deshelo v enim rodu, to je v trideſetih
ſe pleti samore.
létih, zlo do devet miljonov goldinarjev naraſla.
Zhe ſe pa sgodi, de tudi po drugim ali
— Pa sraven te ozhitne ſhkode, ki ſmo jo dosdej
tretjim oranju po novi ſhegi plevel obilniſhi raſte;
prerajtali, je s rasori vſelej ſhe ena druga ſhkóda
ſe mora usrok ali v dreveſu ali pa per oravzu
ſklenjena, ktera je ſhe vezhji, kakor una, tode
iſkati. V dreveſu, zhe premalo preoberne ali
bolj ſkrita. Vſakimu, namrezh kteri le kolika)
vershe; per oravzu pa, zhe pregloboko orje; in
vednoſti od kmetije ima, je snano, koliko je na
po takim je ali drevo popraviti, ali pa plit-
tem leshezhe, de ſe per oranju vſa semlja po-
viſhi orati. Pa tudi zhe kdo globokejſhe kakor
polnama preoberne in prerahljá; per oranju
pa jé ſploh potrebno, orati in sraven semljo dobro
s rasori pak ſe vſelej veliko dobre semlje nepre-
preoberniti hozhe, je eno poſebno (Zugmayer-
obernjene in neprerahljane puſti. Tiſta semlja
jovo), vunder le enoſtranſko drevo snajdeno, per
kterim je dilja na sadnjim konzu sgorej némalo
namrezh, kjer ſo per poſlednim oranju rasori bili,
vun sakrivljena. — Na sadnje, de ſhe eniga nar
in ktera ſe samore v ſploh ſaj sa eno plitvo
ſhirjiga sgovora ne posabim, ſe jih bo gotovo tudi
brasdo rajtati, ſe per drugim oranju vſelej le
sakrije, in nikoli ne preoberne; in tako na vſa-
veliko, ja med vſimi nar vezh najdlo, kteri bodo
ſvojo ſtaro ſhego oranja s tem sagovarjali, de ſo
ki njivi in per vſakim oranju toliko brasd nepre-
obernjenih in neprerahljanih oſtane, kolikor je
vſi njih dedi in predniki tako orali; in zhe je
tem to dobro bilo, sakaj bi njim ne bilo? Tem
rasorov. Po takim gre na takih njívah, kjer
kraji ſheſt brasd imajo, ſedmi del; kjer ſhtir,
in takim bo sadoſti, le ſamo to odgovoriti, de,
zhe ſtaroſt isgléda per njih toliko velja, mora peti; kjer pa le dve, zlo tretji del rodovitne
semlje, ktera bi bila ſizer ali goſtejſhi shito, ali k nogam hodil. Tone, ki je bil terden korenjak,
na kteriga peſt ſe je bilo saneſti, je mogel smiraj
pa vezhji in polniſhi klaſje rodila, v satrato in
pri njem biti ter torbizo noſiti, v kteri ſta imela
sgubo. Kako velika je tadaj ſhkoda, k jo oranje
ſvoj shivesh, pripravo sa piſánje in riſanje, ter
s rasori perneſe, zhe k poprejni ſhe prizhjozho
perſhtejemo! In vſa ta ſhkoda, (de nizh ne ſpom-
pole, na kterih ſo deshele isobrashene. Kadar ſe
je goſpod hoje navelizhal, ſe je na vos vſedel in
nim ſhe od ene druge poſebne ſhkode, ki jo
Tone ſe je mogel k njemu vſéſti. Ta goſpod je
namrezh kraji s ſvojo ſenzo rasoram delajo, in
bil tudi tako dober, de ſe je po poti s ſlushab-
ktera ſe slaſti per kopnjenju ſnega bolj ozhitno
nikam prijasno pogovarjal in mu odgovarjal, ka-
kashe) bi ſe lahko bres sgube zhaſa in bres druge
dar je hotel svediti, kako? kadaj? kje? sakaj?
nesloshnoſti s ſamim dreveſam s obertno ali pre-
ſe ſleherna rezh godi. Tode to ſhe Tonetu ni
ſukavno diljo odvernila! V reſnizi, ko bi nevedli,
bilo dovolj. Kar je lepiga in koriſtniga svedil,
kakſhno mozh de ſlabi isgledi ſprednikov sa njih
ſi je hotel tudi prihraniti. Savoljo tega ſi je
naſtopnike imajo; bi nemogli sapopaſti, kako je
vſak vezhér, vſe, kar je zhes dan svedil, v bukvi-
mogozhe bilo, de ſe je tako ſhkodljiva ſhega
ze ſpiſal, de bi bil ohranil, ter veſelilo ga je,
oranja per vezhjim delu naſhih domazhinov zlo
de ſe je v ſvoji mladoſti piſati uzhil.
do ſadajne dòbe obdershala! —
(Dalje ſledi.)
(Trétji dél v prihodnizh.)
Denkov Tone.
(Na dalje.)
Sa premoshenje doſézhi ſi tadaj nizh drusi-
ga ne vóſhi, kakor 30 oraljev (johov) semlje ali
zél grunt in ljubo sdravje. Ker po ozhetu ni
vezh, kakor pet oraljev semlje prejél, je mogel
miſliti, kako bi ſi toliko premoshenja napravil,
de bi ſi mogel toliko ſveta prikupiti, kolikor mu
ga mánka. Hlapze in ſlushabnike blishne graj-
ſhine je obiſkoval ter vidil, de jih poleg njih
létne plazhe vzhaſi tudi ſhe kaj drusiga doletí.
To mu je veſelje ſtorilo, h kakimu goſpodu v
ſlushbo iti. To ſe vé, de je v ſlushbi tudi vidil,
de ſo ſtrésheti sopet vſe sadegáli in de je mo-
gel marſikteri, ki je bil savoljo kakiga pre-
greſhka ob ſlushbo djan, k drugim pred duri kruh-
ka proſit hoditi. Tode on ſi je miſlil: Tako ne-
umen niſim! Jes zhem poſhteno ſvojimu go-
ſpodu ſlushiti, pa vſak krajzarzhek dobro ſ-hra-
niti, dokler toliko prihranim, de bi ſi zélo kme-
tiſhe kupiti, pridno ljubo shenízo ſi vséti in
kakor poſhten kmet shiveti in umréti mogel. Mi-
ſlil ſi je tudi: Ne more mi ſhkodovati, ſe kaj
po ſvetu osréti in pogledovati, kako ſe kmetji po
drusih krajih v ſvojim domazhinſtvu in v obde-
lovanju poljá obnaſhajo; sakaj toliko je shé vé-
dil, de sa gorami tudi ljudjé shivijo in de ſe v
njegovi vaſi vſa umnoſt ſkup ne ſteka, temuzh
de je mogozhe, de tukaj tó, kjé drugje pa drugo
rezh bolj úmijo. Modra glaviza ſi mora pa is
vſiga vséti, kar je narbolje. — Tako ſi je miſlil.
Njegova ſlushba mu je pa tudi po ſrezhi ſhlà.
V ſlushbo je ſhelk Groſhajſkimu goſpodu, néki-
mu shlahtniku. Ta je bil bogat in daroviten
in je v tém ſvoje veſelje imel, de je rad po ſvétu
hodil in kamor je priſhel, mu je bilo bolj mar
sa ſhege tiſte deshele, sa obdélovanje polja, sa
rokodelſtva in umétnoſti praſhati, kakor poſlopja
in gradove velikih goſpodov ogledovati. Torej
ſe ni védno v kozhiji po zéſti vosil, temuzh je
zéle dálje po krajih od zéſte daljezh odlózhenih
Kaj je ſtoriti, kadar zhlovek
směrsne?
Bolj umljivo od té rezhi ſe ne da piſati, kakor
ſo zhaſtitljivi goſpod tehant Şlomſhek v ſvojih
bukvih „Blashe in Neshiza" piſali. Poſluſhajte
tadaj, kako té bukve govoré:
„De po simi ne osebeſh, shmetno hodi in ne noſi
preteſne obutele. Bolje je péſhez hoditi kakor vositi ſe.
Ako pa osebeſh, hitro osebljino s ſnegam prav
zherſtvo dergni, dokler de prejde. Te sazhne od
juga ſerbeti, rudezhiti in ſkleti, vsemi ſhkaſ ledene
vode, dershi okoli 1 ure osebljino v vodi, in zhe
ſe sagreje, ledú dodáj. Hudo je obſtati, pa dobro
osdraviti.
Po simi shganja ne pij, kadar ſe na pot po-
dáſh; shganje daje ſmertno ſpanje na ſtesi.
Ne poſedaj, naj ſe ti ravno pozhivati ljubi;
ako sadremljeſh, smersneſh.
Smersnjen zhlovek ſe mora rahlo preneſti; lahko
mu perſt, tudi roko ali nogo vlomiſh, ker je vſe
kerhko, kakor zegel.
Obleko in obutel hitro is njega isreshi, in ga
v ſneg poloshi, pa dobro s ſnegam sa zhévelj na de-
belo sakidaj, uſtam in noſu pa luknje sa dihanje na-
pravi. Smersnjeniga prehitro na toplo djati
umorí, zhe ravno ſhe shiví.
Ako ſnega nimaſh, pod kako pojato, ali na ſke-
den ga saneſi, perte v ledeno vodo pomozhi in ga
v tajiſte savíj.
V eni uri, zhe je mogozhe, ſód ledene vode
nalíj, in smerslo truplo do brade namozhi. Nekaj
zhaſa po tem topleje vode dolíj, de ſe udje gibati
sazhno.
Po tem ga is vode potegni, v hladno poſteljo
poloshi, dergni s ſuknam in kertazhami, kakor ta-
ke, ki jih is vode potegnejo. S boshjo pomozhjo
tvoje delo ne bo saſtonj."
K tém pripomozhkam ſhe tó le priſtavimo:
Nar vezhkrat ſe samorejo smersnjenzi sopet
oshiviti in ſkuſhnje kashejo, de ſo taki, ki ſo she
vezh dni od mrasa vterpnjeni bili, sopet
oshivéli. To je savoljo tega mogózhe, ker mras
brani, de trupla tako kmalo gniti in trohnéti ne
sazhnejo, kakor zhe kdo vtone, ſe saduſhi i. t. d.
Dolshnoſt je tadaj vſaziga zhloveka, gori imenova-
nih pripomozhkov netrudama in nar menj ſkosi ſhtir
ure ſe poſlushiti.
Nar potrebnejſhi je pa, de ſe smersnjen
prav po zhaſi ogréva, sakaj smersnjenza she
pomozhek dober iskasal, kadar she vſe druge sdra-
vila is apoték niſo nizh pomagale.
Dr. Bleiweiſ.
ſneg greje, zhe ga s njim odeneſh. Torej le po-
zhaſi na toplo! Kakor ſe tlezh otrínk na ſvezhi
ſhe vshgè, zhe ſe polagama podpíhava; zhe ſe pa
ſilno va-nj piha, pa vgaſne. Smersnjenez ſe torej
ne ſmé nikoli prez v toplo hiſho prineſti.
V ſnegu mora leshati, dokler ſe mu udje ne
omajejo, in ſe shivot ne otaja. Nameſt rastajaniga
ſnega ſe mu mora drugi perkladati.
Glava in vrat ſe mu morata med tem neprene-
hama s ſnegam dergniti.
Zhe ſnega ni, ſe morajo rjuhe ali kozi v nar
merslejſhi vodi namozhiti, in shivot va-nje saviti,
in pa perlivaje mersle vode ſe mora smiram hladiti,
dokler ſe shivot ſam ne ogreje in ne oshivi.
Potlej ſe mora v ſuhe rjuhe saviti, v pogréto
poſteljo poloshiti, in pa s vinam ali s shganjem
ſmukati in dergniti; hiſha pa ne ſme sakurjena biti.
Kadar ni ne koza ne rjuhe, ſe mora v korito
djati in mersle vode na-nj vlivati. Med tem ſe mu
mora po shivotu ſmukati, dokler ſe v vodi ne otaja.
Potlej ſe mu ſhe le ſme ſzhaſama mlazhne vode
perlivati; tode obras mu je ſhe smiram tréba omi-
vati s merslo vodo.
Zhe le ſhe ne sazhne dihati, in ſe ne oshivi,
shivot pa vender she volnejſhi prihaja, takrat je
tréba va-nj pihati, ga drashiti po goltu, s peréſam
v olje pomozhenim ga shgetati, jesik mu s ſoljo
dergniti, ali mu pa ſalmjaka kake kaplize na jesik
kaniti.
Na shlizhizo ſe mu morajo rutize s jeſiham ali
kafrovzam pomozhene pokladati; zhe ima zheljuſti
terdo saperte, jih je tréba s kafrovzam ali shga-
njem méti in masati.
Kadar ſe pa sazhenja oshivljati, mu je tréba dati
piti zhaja (Thee) diſhezhih sélſh, in majzhizno jeſi-
ha. Vina ali druge mozhne pijazhe ſe mu pa ne ſme
dajati. Sdaj je tréba shivot v gorke rjuhe saviti, v
poſteljo poloshiti, in pa ogrétih kamnov okoli nje-
ga djati.
Zhe je ſhe smiram omamljen, mu je tréba s
jeſiham sméſhane vode piti dajati in mozhnih der-
ſkel v zheva odsad. Oshivljenza rada huda mersliza
tréſe, takimu je tréba puſhati na nogi ali pa na
roki. Potlej pa mora per pokoju biti, in pa topli-
ga zhaja ſe mu mora piti dajati.
Vſaki smersnjen dél shivota ſe mora s ſnegam
dergniti, dokler ſneg smerslote na-ſe ne potégne.
Kteri ſo ſizer hudo omersnili, pa de vender ſhe
shivé, je tréba ravno tako s njimi ravnati, de ſe
namrezh le pozhaſi ogrévajo.
Ker smersnjenez vezhdel savoljo tega umerje,
ker ga mertvud (boshji shlak) sadéne, ſe mora,
kadar neſrezhni sopet oshivi in toshi, de je sló
omotzhen in de ga glava bolí, po sdravnika po-
ílati, de mu puſha. —
Kar pa osebljino poſamesnih udov shivota
tizhe, je bilo shé vezh pripomozhkov naſvetovanih;
tode malo dobrih. Vſaka baba kaj drusiga ve. Prav
koriſtno je vſe, kar goſpod tehant v gori imenova-
nih bukvih ſvetovajo. Med vſimi pomozhki, — pa ne
samirite mi neſnashniga sdravila — ſe mi je smiraj
ſvoja voda (Urin) ſkasala, slaſti, ktero ſmo sjutraj
puſtili, ker ima vezh ſalmjaka v ſebi. Pogréti ſe mora
toliko, de jo zhlovek lahko ſterpi in smersnjen ud ſe
mora v nji kake pol ure dershati, in to ſe tolikokrat
ponovi, de osebljína preide. Pri vêzhih ſe mi je ta
Shaloſtna povéſt.
(Goſpod Dr. Şhimen Klanzhnik umerl.) S
shaloſtjo damo vediti, de je v boshji previdnoſti
ſklenjeno bilo, tega méſza sopet veliko obetniga
rojaka is poſvétnoſti v vezhnoſt vséti. Goſpod Shi-
men Klanzhnik, dohtar ſ. piſma, uzhenik deſete
ſhole, je namrezh v 34. letu shivljenja po dolgi bo-
lesni na pluzhih, umerl. Duhovne ſhole ſo uzhe-
niga moshá, zerkev je brumniga ſlushabnika, ſlo-
venſhina sveſtiga prijatla, njegova rodovina pa
dobrotniga podpornika sgubila. V ſlovenſkim jesiku
je rajnki vezh ſpiſal, kakor v letu 1840: „Petére
Mojseſove bukve“ — „Bilje in zherna maſha“ —
„Napeljevanje k poboshnimu shivljenju in lepímu
sadershanju", — v létu 1841: „Premiſhljevanja in
molitve sa bolnike.“— „Napeljevanje k poboshnímu
shivljenju" je rajnki po modrim povelju miloſtljiviga
Firſhta goſpoda Antona Alojsa, naſhiga prezhaſtit-
ljiviga Şhkofa is nemſhkih bukev Brikſenſkiga Firſhta
in Şhkofa Bernarda Galura v krajnſki jesik pre-
ſtavil in Slovenzam v teh bukvizah poduzhenje po-
délil, ki takiga v ſvojim jesiku poprej ſhe niſo imeli.
Imenovane bukvize ſo v ſedmere poglavja rasdeljene:
I. Od ljubésni in zhaſti, ki ſmo jih Bogú dolshni.
II. Od zhloveka in zhloveſhkiga rodu. III. Per-
pravljanje k sadershanju do ljudi. IV. Od sader-
shanja ljudi, ki moraj
ſkupaj shiveti. V. Od sa-
dershanja sunej hiſhe. VI. Od sadershanja v mno-
gotérih okoljſhinah in do mnogotérih ljudi. VII. Od
sadershanja do neúmne shivine.—Voſhil bi, de bi
te bukvize vſak hiſhni goſpodar ſlovenſkiga naroda
per ſvoji hiſhi imel ter otrozi in drushina is njih
poboshniga shivljenja, pa tudi lepiga sadershanja
med ſeboj in proti drugim ljudem ſe vadili!
Dr. Bleiweiſ.
Urno, kaj je noviga?
(Nek vreménſki prerok) je prerokoval, de
bo ſedmiga Proſénza, to je, pretezheno nedeljo,
nar vezhji mras letaſhnje sime in drusiga velikiga
Şerpana nar vezhji vrozhina letaſhnjiga polétja.—
Kdo mu je to rasodel? — Ena je she boſa!
U Ljubljani
U Krajnju
Shitni kup.
5. Proſénza.
2. Proſénza
fl.
kr.
fl.
1 mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
Turſhize .
Sorſhize . .
Ershi . .
Jezhmena.
Proſa . .
Ajde .
Ovſa
1
1
1 „
1 —
1
1
1
1
3
3
38
Zena preſhizhev v Krajnju 2. Proſénza:
Preſhizhi téshejſhi ſorte po 5 1/2 do 6 krajzarjev funt.
loshejſhi ſorte po 4 1/2 do 5 krajzarjev funt.
„
Şhpèh po 13 goldinarjev zent.
kr.
28
27
5
11
37
Danaſhnimu liſtu je zheterti ſpiſek imén delésh-
nikov téh noviz perdján.
V Ljubljani. Natiſnil
saloshil Joshef Blasnik.