4. Hidrogeološki kolokvij Ljubljana 25.11.2009
Mihael BRENČIČ12
1Oddelek za geologijo, NTF, UL, Aškerčeva cesta 12, SI-1000 Ljubljana; e-mail: mihael.brencic@ntf.uni-lj.si 2Oddelek za hidrogeologijo, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, SI-1000 Ljubljana
Oddelek za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je tudi v letu 2010 v sodelovanju s Slovenskim komitejem mednarodnega združenja hidrogeologov - SKIAH organiziral Hidrogeološki kolokvij. Dogodka se je udeležilo okoli štirideset poslušalcev, med katerimi so močno prevladovali strokovnjaki s področja hidrogeologije. Z udeležbo pa so bili lepo zastopani tudi študentje različnih letnikov študija geologije. Pri tokratnem dogodku smo ponovno sledili izhodiščem, ki smo jih zastavili ob organizaciji prvega hidrogeološkega kolokvija. Namen kolokvija je predstaviti tako rezultate mlajših kolegov, ki so šele stopili na strokovno in znanstveno pot, a so pri tem že pokazali veliko znanja in sposobnosti, kot tudi prepustiti besedo že uveljavljenim slovenskim hidrogeologom. Tudi tokrat smo v svoje vrste povabili kolege iz tujine. Letošnji dogodek je bil v svojem drugem delu posvečen predstavitvi dela Madžarskih hidrogeologov. Žal pa je bilo predavanje »XXL model podzemne vode Panonskega bazena in njegova uporaba za upravljanje s prekomejnim sistemom vodonosnikov« Gyorgya Totha z Madžarskega geološkega zavoda zaradi bolezni odpovedano.
V prvem predavanju z naslovom »Hidrogeolo-{ka analiza izvirov v jugovzhodnem predelu Cerkni{kega polja« je mlada raziskovalka Špela Bavec, ki deluje na Geološkem zavodu Slovenije, predstavila rezultate svojega diplomskega dela. Navkljub temu, da je njeno delo potekalo na območju, ki je v domači in svetovni krasoslov-ni literaturi podrobno obdelano je z natančnim geološkim in hidrogeološkim kartiranjem prišla do številnih novih spoznanj. V jugozahodnem zatrepnem delu Cerkniškega polja je določila natančno lego preko tridesetih izvirov in določila njihove hidrodinamske značilnosti. Zelo pomemben strokovni prispevek predstavlja tudi njena natančna strukturna litološka karta območja s pomočjo katere je razložila lego izvirov. Njeno delo je nakazalo različna napajalna zaledja posameznih izvirov, tako na območju Javornikov in Loškega polja, kot verjetno tudi Blok. Na podlagi teh rezultatov bo možno načrtovati nadaljnje podrobnejše raziskave, ki ne bodo pomembne le s stališča poznavanja lokalnih razmer, temveč tudi dinamike toka podzemne vode v krasu na sploh.
Drugo predavanje z naslovom »Raziskave termalne vode v severovzhodni Sloveniji« so pri-
pravili sodelavci Geološkega zavoda Slovenije Andrej Lapanje, Nina Rman in Dušan Rajver, ki
se v obdobju zadnjih let sistematično ukvarjajo s problematiko geotermalne energije na območju celotne Slovenije, uspelo pa se jim je vključiti tudi v mednarodne projekte, ki so usmerjeni v širši Srednje Evropski prostor. Pri svojem delu na tem področju povezujejo strokovnjake različnih profilov in uspešno integrirajo njihova spoznanja v širšo geotermalno sliko Slovenije. V predavanju so predstavili sistematični pregled globokih geotermalnih vrtin v severovzhodnem delu Slovenije in podali opis njihovega izkoriščanja ter njihove osnovne geološke, hidrogeološke in hidrogeokemične značilnosti. Pomemben del predavanja je predstavljal prikaz novejših spoznanj o stratigrafiji in tektoniki Mursko Žalskega bazena na širšem območju Pomurja. V sklepnem delu predavanja so predstavili še evropske projekte T-Jam in Transenergy, katerih preliminarni rezultati so bili vključeni v predavanje.
Zadnje predavanje je predstavila Anita Ero's s z Univerze Eotvos Lorand na Madžarskem. V svojem predavanju z naslovom »Razvoj hipogenega krasa s stali{~a tokovnega sistema na primeru Buda termalnega krasa« je predstavila termalni kras na območju Budimpešte. Orisala je regionalno hidrogeološke značilnosti Buda krasa, ki v evropskem merilu predstavlja največji termalni kraški sistem. Na celotnem območju je preko 120 izvirov s skupnim pretokom več kot 570 l/s. Temperatura vode sega vse do 77 °C. Sledil je prikaz novejših hidrogeoloških in geokemijskih raziskav tega krasa, ki so osredotočene na razvoj hipogenega krasa v južnem predelu sistema in krasa, ki je posledica mešanja plitvih meteornih voda z globljimi termalnimi vodami, v severnem predelu sistema. Raziskave hipogenega krasa predstavljajo zelo aktualno področje raziskav, tako v krasoslovju, kot tudi s stališča naftnega inženir-stva in razvoja rezervoarskih kamnin v katerih se lahko nahajajo večje zaloge nafte in plina. To dokazuje tudi dejstvo, da je predstavljene raziskave financirala naftna industrija.
Hidrogeološki kolokvij se je ponovno izkazal za zanimiv dogodek na katerem so bila predstavljena aktualna dognanja s področja hidrogeologi-je. Intenzivna razprava po vsakem od predavanj pa je pokazala, da so bila predavanja zanimiva, vprašanja, ki so jih odprla pa aktualna in pomembna za razvoj hidrogeološke znanosti.