službe
kulturnemu iu gospodarskemu nupredku Slovencev v Wisconsinu
o( Service
to the Yugoslavs of Wisconsin
and to the Country
The^y Yugosla^Newspaper1printed and published in State of Wisconsin for 40,000 Residents of Yugoslav Extraction. - Official Organ of South Slavic Benevolent Union ‘Sloga’ and Alliance ‘Lily’ of Wisconsin
  ----------------------------------------------- Entered	as second-class matter January 21, 1926 at the post office of Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 8, 1879.	-------------
—N°- 5U7~ ’_____________________________________________________________________MILWAUKEE - WEST ALLI^WIS. SEPTEMBER^^~22.^PTEMBBA~fm	LETO	X.	_	VOL.	X.	-	ESTABLISHED^
V ponedeljek, 19. t. m., se je v Sheboyganu, Wis., otvoriia deseta redna konvencija J. P. Z. Sloga. Navzočih je 75 delegatov in delegatinj ter 8 glavnih odbornikov.
Zborovanje je ob 9. uri dopoldne otvorii sobrat gl. predsednik Victor Petek, nakar so bile takoj vzete v pretres poverilnice delegatov, ki so bile razen malih izjem povečini najdene vse v redu in je zbornica vse delegate kot njih namestnike odobrila.
Čas zborovanja je bil določen na 8 ur dnevno, to je od 8. do 12. dopoldne in od 1. do 5. ure popoldne. Dnevnice so $6.00.
Zbornica je nato takoj prešla na volitev konvenčnih odborov. Izvoljeni so bili sledeči: predsednik Viktor Petek, podpredsednik John Veršnik, zapisnikarji John Arnič, Frank Poličnik in Albert Tratnik (za angleščino).
V odsek za prošnje in pritožbe: John Rezelj, Francis Škrubej, Mary Ermenc.
Odsek za plače: John Jelenc, Matt Muženič, Ferdinand Glo-jek.
Odsek za resolucije: Mike Sostarich, John Ermenc, Fr. Zupančič.
Odsek za plače: Martin Jelenc, Victor Miško, Frank Lu-stik, Frank Natlačen in Anton Bolskar.
Z izvolitvijo konvenčnega odbora in odsekov, je bilo dopoldansko zasedanje končano.
Pri popoldanskem zasedanju prvega dne konvencije je prišla na vrsto razprava o poročilih gl. odbornikov, ki so bila brez večjih debat vsa sprejeta. Svoja poročila so nato podali delegati posameznih društev.
\ Na tretji seji v torek dopoldne se je nadaljevalo s poročili posameznih odbornikov in odsekov in vzelo se je v pretres nekaj prošenj in pritožb. Zborovanje je do sem zelo gladko napredovalo in razprava o pravilih je prišla na vrsto že takoj po 10-minutnem odmoru v torek dopoldne. Tudi pri teh je šlo zborovanje še dokaj gladko naprej, ker so delegati bili iz predkonvenčnih razprav v glasilu že precej poučeni o raznih sugestijah in potrebah sprememb.
Pri četrtem zasedanju v torek popoldne je največ časa zavzela razprava glede povišanja operacijskih odškodnin,
— V Clevelandu, O., je po kratki in mučni bolezni v Glen-ville bolnišnici umrla te dni rojakinja Antonija Prinčič, rojena Smerajc, stara 45 let. Tukaj zapušča moža in šest otrok ter več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Prevalje, srez Kamnik, kjer zapušča tri brate. Tukaj je bivala 25 let. — Za ušesno boleznijo je bila operirana pred kratkim v Lakeside bolnišnici rojakinja Cristina Škapin. — Mrs. Mary Marinko je dobila žalostno vest iz domovine, da ji je v Domžalah pri Ljubljani umrl njen oče Lovrenc Urbanija. Pokojni je bil po poklicu krojač in je tudi v Clevelandu, kjer je živel vrsto let, ves čas vodil krojaško obrt. Pred desetimi leti se je vrnil v domovino, da preživi tam svoja zadnja leta. V domovini zapušča ženo Elizabeto, brate in sestre, v Clevelandu pa hčer Marv Marinko.
— V Chicagu, 111., je bil zadnje dni v bolnišnici Sv. Antona operiran na golši rojak Gregor Gregorich. Operacijo je dobro prestal, in sfc mu stanje izboljšuje. Operacijo je izvršil naš rojak, slov. zdravnik dr. J. E. Ursich. — lstotako se je morala podvreči operaciji na slepiču Mrs. Katarina Krašovec, katera je operacijo tudi srečno prestala.
— V Grand Haven, Mich., so se pred kratkim poročile tri Slovenke, in sicer Mary Prah z Oscar jem Wittom, Mary Lampe z Ladislavom Brazdo in Julija Kavšek z Johnom Kavškom.
— V Detroitu, Mich., je nedavno po petih letih zakonskega življenja z dr. L. M. Dickensom hčerka Mrs. P. Puhek, Cristine, porodila zdravega dečka. Mati in sin se nahajata v bolnišnici Harper, kjer je bila Cristine bolničarka pet let.
— V Petersburgu, O., je nedavno preminil rojak Frank Raušel, doma iz Ostroga pri Št. Jerneju. Zapušča ženo in sedem otrok, v domovini pa hčer in brata.
— V Shinnstonu, W. Va., se je pred kratkim pri delu v premogovniku ponesrečil rojak Anton Stipič. Poškodoval si je nogo in zdravi se doma,
— V, Pittsburghu, Pa., je nedavno ubil avtomobil Božo Jo-nica, glavnega tajnika Hrvat-
ske bratske zajednice. Pokojni je bil star 51 let in rojen v Bis-Ku, Dalmacija. V Ameriki je živel 29 let in tu zapušča ženo in več otrok.
— V Powersu, Mich., je umrl zadnje čase rojak Peter Mušič, star 47 let in ki je bil rojen v Trstu. Zapušča ženo in sina.
— V Buenos Airesu, Arg., je Hrvat Andrej Petrovič z nožem zabodel v prepiru Petra Jurkoviča. Jurkovič, zadet v srce, je na mestu izdihnil.
— V Indianapolisu, Ind., je pred dnevi po dolgi m mučni bolezni umrl rojak Jože Kro-novšek, star 63 let in rojen v Lokovici pri Šoštanju na Štajerskem. V Ameriki je bil 32 let. Bil je vdovec in tu zapušča štiri sinove in štiri hčere.
Newyorške banke preplavljene z evropskim zlatom. Cena evropskega denarja pada radi vojnega ogrožanja.
Kot pravi poročilo iz New Yorka, je cena angleškemu šterlingu ponovno padla. Na evropskih denarnih trgih prevladuje prava panika, ker se sleherni boji splošne vojne, ki bi imela za posledico velikanske spremembe na evropskih denarnih borzah.
Tekom zadnjih dni v avgustu so pripeljali razni evropski parniki za $23,000,000 vrednosti zlatu iz	Evropski
kapital je silno prestrašen. Newyorske banke so polne evropskega zlata.
Samo parnik Aquitania je pripeljal zadnje dni za $21,000,000 vrednosti zlata in vse to zlato je dospelo direktno iz Anglije. To je bila največja pošiljatev tekom letošnjega leta. Druge pošiljatve so dospele iz Belgije in Francije.
Toda to še ni vse. Skoro sleherna država v Evropi, ki se ne nahaja v finančnih zadregah, pripravlja svoje zlate zaloge, da jih pošlje v Zdr. države. Pričakuje se v teku tega meseca nadaljnih pošiljatev v vsoti $66,000,000.
Vrednost sleherne evropsko valute je padla zadnje tedne, odkar je Nemčija začela groziti s spopadom glede zahtev sudetskih Nemcev na Češkoslovaškem. Le vrednost nizozemskega denarja je ostala neiz-premenjena.
šila krvavi zločin, bo dognala preiskava.
* Samomor odpuščenega delavca. Sredi avgusta je izginil iz Celja 44-letni posestnik in cinkarniški delavec Ivan Skok z Ostrožnega pri Celju, ki je bil odpuščen iz cinkarne. Pred dnevi je časopisje poročalo, da je Drava pri Središču naplavila truplo neznanega moškega. Celjska policija je s pomočjo orožništva ugotovila, da je mrtvec pogrešani Ivan Skok. Nesrečnež je bil izvršlil samomor. Zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok.
Marc Josipina, stara 59 let; Bajc Ivan, star 62 let; Mahor-čič Zoran, star 47 let; Bajc vd. Rustja Antonija, stara 74 let; Černi Jurij, star 36 let; Reberc Alojz, star 64 let; Car por. Furlan Pavlina, stara 56 let.
* Enajst oseb zastrupljenih s pokvarjenim mesom. Enajst oseb iz Marezing so morali prepeljati v koprsko bolnišnico, kjer so se zastrupile s pokvarjenim mesomi poginulih krav. En otrok izmed teh je že umrl. Oblasti so uvedle preiskavo, ki je potrdila, da so se ljudje hranili z mesom živine, ki je poginila zaradi nalezljivih bolezni. Ugotovile so tudi, da je bila precej razpredena prodaja pokvarjenega mesa.
Posebno potom mlekaric, ki so prodajale meso od hiše do hiše. V tržaško bolnico so morali prepeljati Ivana Kocijančiča, starega 33 let iz Paduca, ki i-ma tudi zastrupitev. Njegovo stanje je izredno težko.
* Gospodinjo je ubilo. Pred dnevi je med nevihto udarila strela v hišo Frančiške Podobnikove v Idriji, stare 43 let. Omenjena je bila zaposlena v kuhinji, ko jo je ubila strela. Ko so se domači vrnili domov, so opazili gospodinjo sedečo na stolu s strašnim izrazom na o-brazu in vso črno. Strela jo je udarila v glavo in je na svoji poti napravila veliko luknjo v zidu. Pred leti se je zgodila v bližini slična nesreča.
* Truplo ob meji. Tik meje na italijanskih tleh so našli truplo 40-letnega kmeta Ivana Tomažina iz Cerknega. Zdravniška preiskava je dognala, da je smrt nastopila zaradi preobilnega alkohola, ki je povzročil srčno kap. Preiskavo so vodili predstavniki italijanskih in jugoslovenskih oblaste v.
* Smodnik je gorel. Nedavno ponoči je nastal v smodnišnici med Orlekom in Sežano požar. Razširil se je z bliskovito naglico in požarni sij je za dobre četrt ure ožaril vse nebo, tako da so v Trstu spočetka mislili, da se je znova pojavil severni sij kakor pred nekaj meseci.
* Žetev smrti v Trstu. Umrli so: Koterle vd. Kocijan Ana, stara 70 let; Ražem poročena
TUNE IN
the	g
| JUGOSLAV HOUR |
| on WEMP (1310 kc.) | I next Sunday from | I 2:00 to 2:45 P. M.
JUGOSLOVENSKI OBZOR
THi: YUGOSLAV OBSERVER The Only Yugoslav Newspaper in Wisconsin. — Published weekly by the OllZOK P I B L I g II I N O (J 0 .
Frank ii. Staut, Editor & Publisher U30 \V. National Avenue — Tel.: Mitchell 4873 — Milwaukee, Wisconsin
SUBSCRIPTION RATES: One year 			 $2.50
Six mouths 			 $1.50
Europe and other foreign countries: one year 	 Six months 	 	 				 $3.50 	 £2.00
	
Dopisi brez podpisov se ne priobčujejo. — Za vse ostale dopise odgovarjajo dopisniki sami in ne uredništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Pri spremembi naslova naj naročniki navedejo polog novega tudi stari naslov.	
	
Lokalne vesti	
Ako imate na naslovu lista, ki ga prejemate, označeno
9-22-38
pomeni to, da Vam je s to Številko potekla naročnina ter Vas prosimo, da jo čim prej obnovite, da Vam lista ne ustavimo.
— Nov slovenski duhovnik v
West Allisu. Na faro Marije Pomoč Kristjanov v West Allisu je bil te dni od mihvau-škega nadškofa imenovan Slovenec Rev. dr. Mathew Setni-čar, tu rojen sin slovenskih staršev iz Waukegana, 111. Dr. Setničar se je pred kratkim vrnil iz Rima, kjer je Študiral teologijo in filozofijo in dosegel doktorat. Izvrstno obvlada slovenščino in druge jezike, ter bo za Westalličane, ki so bili zdaj že dalj časa brez slovenskega duhovnika, gotovo zelo dobrodošla pridobitev. Mlademu duhovniku-doktorju želimo, da bi se kmalu udomačil v nove razmere in v svojem novem delokrogu dosegel j>o-polne uspehe.
— Novi državljani. Prejšnji teden je zopet 22 Jugoslovenov dobilo državljanske papirje, med njimi več Slovencev in sicer:	Mrs. Helen Podergais, 1336 So. 62nd St.; Mrs. Marga-reth Strucil, 1300 W. Walker St.; Mrs. Mary Mesich, 0131 W. Lincoln Ave., Mrs. Josephine Atelšiek, 917 So. 7th St.; Mrs. Agnes Kramer, 813 So. 3rd St.; Mirko Crnkovieh, 1559 So. 70th St.; Joseph Sr-novršnik, 1001 W. Bruce St.; Helen Gross, 908 W. Clybourn St.; Frank Slatinšek, 022 W. Pierce St. — Novim državljanom naše čestitke!
— Naši bolniki. Za vnetjem slepiča je bila operirana v torek, 20. septembra v Mt. Sinai bolnici, Miss Katherine Ahčin, hčerka Mr. John in Katharine Ahčin, na 1222 So. 8tli Sr. Njeno stanje je zelo resno in obiski zato niso dovoljeni. Želimo ji skorajšnega popolne ga okrevanja.
— Družinske vesti. Poročno dovoljenje sta vzela te dni Francis Zeren, 3782 No. llth St., in Margareti) Turek, 3782 No. 11 tli St. — Pri družinah John Gabriel, 3539 No. 3rd St., Paul W. Kegel, 5605 Berry Ct., West Allis, in Mihael Rutter, 2024 No. 5th St., pa so se zglasile rojenice in pri vseh treh pustile zdrave hčerke. — Naše čestitke.
— Obisk. V uredništvu so se zglasili zadnjo sredo Mr. Joe Crulac s soprogo in sinčkom iz Clevelanda. Mr. Crulac je prišel s soprogo in sinčkom na o-bisk k svoji sestri Mrs. Marko Klaič, ki vodi z možem mesnico nasproti Obzorove tiskarne. Z njim je prišla tudi Mrs. Mary Kuhar, ki je tudi o-biskala svojega brata Tony Žafrana, s katerim se nista videla že 25 let. Zato je bilo svidenje tem veselejše. Obiskali so še več drugih prijateljev, med njimi tudi Mrs. Centa, ki je sestrična Mrs. Kuharjeve. Ostanejo tu še do konca tega tedna. — Dobrodošli v naselbini!
— 12 otrok umrlo za neznano epidemijo, ki se je pojavila zadnje dni v Milwaukee in okolici. Več slučajev obolenj pa je prijavljenih. Bolezen je (»oseb no nevarna Mestni zdravstveni urad se trudi, da pronajde bacil, ki povzroča to bolezen, pa do sedaj jim to še ni uspelo.
— Milwaukee — še vedno konvenčno mesto. Da je Milwaukee še vedno eno najpriljubljenejših konvenčnih mest v Ameriki, dokazuje dejstvo, da se je v tem letu do konca avgusta vršilo v našem mestu že 218 konvencij, s 64,987 delegati. Nadaljnih 15 konvencij s 7,750 delegati pa se je vršilo, oziroma se vrši ta mesec, ki navadno pomenja šele začetek prave jesenske konvenčne dobe. Pričakuje se, da se bo do konca tega leta vršilo pri nas najmanj še 200 konvencij s približno 80,000 delegati.
IZID PRIMARNIH VOLITEV
SLOVENEC TESHNER NOMINIRAN ZA MESTO DRŽ. POSLANCA V 16. DISTRIK-TU
— Aretirani radi prodaje žganja. Zadnji torek, na volilni dan, so bile aretirane tri osebe, ker so prodajale žganje med časom, ko so bile odprte volilne ikoče. Plačati so morali vsak po $10.00 kazni, in zagovarjati se bodo morali pred sodnikom Harvey L. Neelenom.
— Ljudje se letos ne ženijo tako navdušeno. Okrajni klerk George F. Breitbach dolži slabe čase, da se letos v Milwaukee ljudje ne ženijo tako navdušeno, kot so se na primer lansko leto. Dočim je pri nas lani do 1. septembra skočilo v zakonski jarem 5,008 parov, se jih je letos poročilo samo 4,-100, torej celih 908 parov manj. Najbolj prikladen mesec za no-voporočence je menda avgust, kajti to je bil edini mesec letos, ko je 31 parov več vzelo poročna dovoljenja kot pa lani. V tem mesecu je namreč okrajni urad izdal 695 poročnih licenc, lani pa le 664.
SHEBOYGAN
— 25-letnico poroke sta te
dni praznovala v družbi prijateljev, ki so jima za to priliko priredili “presenečenje” zadnjo soboto 17. septembra v Hrvatskerh domu, dobro poznana Mr. in Mrs. Matt Muze-ničli. Mr. Muzenich je aktiven delavec na društvenem in javnem polju, ter zavzema že dolgo vrsto let tudi proininentno mesto med hrvatskimi rojaki. On je veliko delal za to, da i-majo Hrvatje svoj dom v She-boyganu. — K njuni 25^1etnici tudi naše iskrene čestitke ter jima kličemo: Še na mnogo let
— Poroka. Poročno dovolje nje sta vzela te dni Emil Ribar, 1519 Johns Court, in Eleanor Dietz, na istem naslovu.
V torkovih primarnih volitvah je slovenski kandidat za drž. poslanca v 16. distriktu izšel zmagovit na drugem mestu ter tako dobil nominacijo na demokratski listi. Prejel je 593 glasov.
Tudi rojak Frank Schneider, ki se sploh ni resno potegoval za mesto drž. poslanca, je brez vsake kampanje dobil razveseljivo število — 951 glasov, in prišel tako na drugo mesto, takoj za Mary Kryszak, ki je s 1,921 glasovi dobila nominacijo. Na tretjem mestu je bil Srb Joe Savič, ki je dobil 439 glasov.
Za razne državne in okrajne urade pa so bili nominirani sledeči:
Za governerja
Julius P. Heil, (rep.); Robert K. Henry, (dem.); Gov. Philip F. La Follette, (progr.).
Za U. S. senatorja
Alexander Wiley, (rep.); Sen. F. Ryan Duffy, (dem.); Lieut. Gov. Herman L. Ekern, (progr.).
Za podgovernerja
William H. Markham, (rep.); Walter S. Goodland, (dem.); George A. Nelson, (progr.).
Za drž. tajnika
William R. Callahan, (dem.); Theodore Dammann, (progr.).
Za drž. blagajnika
John M. Smith, (rep.); John M. Smith, (dem.); Sol Levitan, (progr.).
Za drž. odvetnika
John E. Martin, (rep.); James E. Finegan, (dem.); Orland S. Loomis, (progr.).
Za okr. odvetnika
Earl J. O’Brien, (rep.); Harry R. McLogan, (dem.); Dist. Atty. Herbert J. Steffes, (progr.).
Za šerifa
Henry A. Bender, (rep.); Sheriff Edward J. Mitten, (dein.); Ray Markey, (progr.).
Za mrliškega oglednika
Henry J. Grudman, (rep.j; Coroner Frank J. Schultz, (dem.); Frank C. Morgenroth, (progr.).
Za okr. bilježnika
Phil Westfahl, (rep.); Stanley A. Schultz, (dem.); Walter E. Mantz, (progr.).
Za sodnega klerka
Fred J. Jaeger, (rep); James L. McCormack, (dem.); Zgymunt Krawczak, (progr.).
Za okr. blagajnika
William J. Markhoff, (rep.); Clarence M. Sommers, (dem.); Fred R. Zimmerman, (rep.); George O. Streldow, (progr.).
our Milwaukee hosiery mills has not been the worst in the country by any means. But, I ask you, dear reader, how much do you think conditions will be improved when the government completes its contemplated program of establishing seven hosiery mills in the south when our present capacity is far beyond the normal demands of this country, and where even the present rate of production is so dependent on a considerable amount of export shipments. You don’t have to be an expert economist to figure that one out.
being
News
and
Views
What Next?
In one of my previous articles I stated that the North in the past seemed to care little about the standard of living that southern labor had to contend with, but was glad to buy products produced by cheap labor. Now that the South is producing items in competition with northern manufacturing industries, the complexion of things has changed, and we finally became interested in our southern neighbors welfare, whicli if we had been good novorojenčkom, j Christians we would have done long ago, even before it started to go against the. current of our oAvn selfish desires.
The standard of wages in
Oh yes, the South is given a new lease on life. Several years ago the state of Washington eyed with envy the strides that the state of Wisconsin made in the dairy field, and our state was justly proud of the fact that it wa* the foremost dairy state in the Union.
The state of Washington said: if Wisconsin can do it, so can we. So away they go, and embark upon an extensive program to develop their dairy industry and increase the standard of their dairy breeding. Under the favorable conditions that they had they advanced very rapidly, but do and behold, the production came to a point that made it difficult to market their output, because of overproduction, and prices fell, profits decreased and in some cases disappeared. Later new consumption was stimulated to somewhat alleviate the condition, but after all, a dollar can only be spent once, so that if you spend it for milk or a product of milk, you can’t spend it for something else, to the detriment of sales in other lines.
Now we read where the state of Texas goes into dairy farming on a big scale. Also the present adndnistration is pushing dairy farming all through the south. At first we kill and destroy hogs because there are too many, and then buy meat from other countries. Then we pay farmers not to plant cotton or wheat in order to restrict production, and finally in spite of all the overproduction of milk and dairy products, and the overcapacity of silk hosiery plants, programs are instituted where the capacity of both will be greatly increased.
The most sensible thing that the present administration could do, would be to take all the money that is now being-spent on WPA programs and spend it for orders of war material. This would put all ' the unemployed back to work. In this way we would have all the supplies we wanted, without having our factories work twenty four hou a day later on, be it a year or five years from now. It will also mean a saving of billions as these supplies will have to be bought later anyway.
War is the last thing-1 want to see, but there is no use of kidding ourselves. With men like Hitler and Mussolini continually stirring the fat, it is bound to eventually flow over into the fire, and there is no such thing as this country being able to remain neutral. The fabrication of the social and economic strata just isn’t built that way.
# # #
Our Wisconsin Humane Society on South 10th Street is to be congratulated upon the grant of WPA funds to build an $84,000 dog shelter, $60,000 of which is to come from the government. It seems as though the dogs do not like our neigborhood, so they are going to build them a nicer, much nicer place elsewhere. The government has also built homes for the poor man, the only difference is that the rents are higher than what he is now paying, or should I say the county is paying. Well, maybe a dog’s life isn’t so bad after all.
Frank Schneider.
LILY LODGE NIWS
out
Another Session of Hash Slinging by the Three “S’s”.
Reading time 12 hours. (Includes time of sleeping.)
By popular demand the 3 “S’s” have come of retirement.
The Lilys had another successful meeting last Friday. We greeted another batch of “f reshies” (new members).
The first jamboree of the Lily Glee Club was held last Tuesday. Another warbling lesson will be given next Tuesday. All Lily members, are invited to join this organization. Dramatics will be held in conjunction with the singing club.
Hash Slinging
Warning to Bay View’s Novak ' Girls
Better stop reading now.
(Singed) The Shadow.
* # #
Somebody asked where the “S’s” get all their information. Well, the Shadow knows all, sees all and tells the 3 “S's” all.
«= • #
Mr. Lollypop Lou has received a new namp from his “Sunday Girl”, the name — straight from the lips of the Shadow — Lou — (Donkey). * # #
Did you ever see Bro. Gal-lun’s K. O. wallop. Well the Shadow did, but it wasn’t in a ring. It was on a dance floor and Bro. Starich was the victim. He dances with fists flying. (Better Avatch out girls.)
* • •
Scribbler is sorry to relate that the fight between Seaweed and Angel was called off. Angel was the winner when Seaweed defaulted. Seaweed claims that he was inspecting the Books and couldn’t attend.
# # #
Vicky is still wondering what became of Looie and Dorothy at a recent party. The Shadow claims that they were missing for several hours. Let’s have the dope. Shadow-. # # #
Congratulations are in order for Seaweed. Hei recently celebrated his tenth anniversary. Yep, lie’s been in love for ten years. (Wei didn’t even know the Shadow was that old.)
# # #
Three members of the Lily singing club, Gallun, Staricii and Gregorcich, did a little practicing at a party several weeks ago. (No wonder they were building a new roof the next day.) We wonder who the owner of that beautiful voice is.
# # #
Among thei new members introduced at the last meeting was Veely Tominšek. Better watch out Veely the Shadow is liable to hang a couple on ya if you continue to pose as an impostor.
# # #
Fourth string became a hero when he tossed Jean into the air while he was slipping down the steps. When he reached the bottom he got up and caught her. The Shadow held her until Bill was ready to catch her. (It was done with mirrors.)
# # #
Did you know that we have an artist in our midst. Scratch-er recently drew a picture of a Lily members that was really a picaroo. Bills takes lesson from the Shadow.
• • •
Lollypop Lou (donkey) — who is very highly educated — wants to know how anybody can “shut off a leak”. He also mentioned Lake Mississippi which we are still trying to find on the map. Guess the Shadow will have to help us find it.
* # #
The Shadow has discovered that Bill Simerl can get into some very peculiar places with his fly swatter. The mystery man refuses to reveal what he has but he does say that it’s hot. (Have you got an extra fly swatter, Bill?)
# # #
The unbelieveable has happened. Bill Simerl, the husky 125 pounder, has gone out for football. He cannot decide whether to be an All-American line man or back field man. But, the Shadow has the dope, the coach has made his deci sion. The following picture shows Bill playing his position for all he’s worth.
ZVEZA
Ustanovljena leta
LILIJA
Sedež: Milwaukee, »is.
WISCONSIN
UPRAVNI O D 11 O R :
Predsednik: Mihael Geiser, 822 West Bruce Street, Milwaukee, Wis. Podpredsednik: Frank Medle, 1314 So. 62nd Street, West Allis Wis. Tajnik: Joe Matoh, 704 South 9th Street, Milwaukee, Wis. Blagajnik: John Selich, 838 South Gth Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: Frank Britz, 708 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
NADZORNI O II lt O R :
Jakob Stariha, 1339 South 7th Street, Milwaukee, Wis.
Lud. Vodnik, 652 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis.
Val. Medle, 2037 W. National Ave, Milwaukee, Wis.
Mary Skušek, 747 W. Bruce Street, Milwaukee, Wis.
URADNO GLASILO:
"OBZOE”, 630 West Nationtl Avenue, Milwaukee Wis.
ZDRAVNIK:
Dr. John S. Stefanez, 602 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Društvene seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu, ob 8. uri zvečer, 739 W. Natitonal Avo. — Pri Zvezi Lilija se lahko1 zavarujete za samo posmrtnino $500.00 ali $250.00. Izdaja se tudi "20 Year Endowment” police in plačevanje do starosti 60 let. Poleg tega tudi za bolniško podporo. Sprejema, se kandidate od 16. do 50. leta starosti obojega spola. Za posmrtnino se lahko zavarujejo tudi drugorodci. — V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva do 16. leta in se lahko zavarujejo za $250.00 ali $500.00 posmrtnine. Za podrobna pojasnila se obrnite na odboir.
a
Bill (Now Coach?) Simerl
At the last outing when a group of Lilyites went for a boat ride they came upon an island that looked peculiar to Louis Selich. F. Zortz the navigator pulled up and we let Louis go out and explore the island. He was gone for several minutes and when he came back he felt like a new man. (The island wasn’t what he thought it was.) Of course the Shadow followed him. (Iii-Yo Louis.)
# #	#
Does an Education pay??
Recently Lollypop, alias “sucker”, was discussing Biology with Jean, alias “Know it all”. Sucker has had an education in the study oi plants and animals while Jean know it all without books. After the discussion Lou still didn’t know whether he was coming or going. (Ask the Shadow Louie.)
# #	#
The Courageous Explorers
White cruising along in our boat We sigh tea S stran island. Upon arrival to the island our Captain (No Hair) Gallun, gave orders to his first mate Frank (Mo Hair) Zortz,	to	tell	the quarter
master Erv (Grow Hair) Vodnik and Gunner (Slow Hair) Seaweed to find some apples	so	that	(Low Hair)
Scratclier can make an apple strudl. Slow Hair and Grow Hair were afraid to go on the island alone, so the wdiole crew went along. Our captain No Hair gave orders not to be afraid for he is behind us. We walked about a mile when a very haunting sound was heard. Every one was terrified and made a mad rush to the boat. To our amazement No Hair was already in the boat waiting for us. Even when we were in the boat, that haunting sound came closer and closer. Then out of the bushes came — (Cont in last paragraph.)
# # #
The Lilys had an expensive bonfire at Gonrings. If anyone does not believe us, ask the proprietor of the resort.
Lovers
If you wish to go to a new place for pitching woo get in contact with Tini. All the information we can give you is that the place is called Livers Lane. Tini can be reached during die next Lily meeting.
# # * #
“Dizzy” Zortz sure is getting a run for his money (or is it a walk). Cupid was seen walking home with Lil from a recent party. (What’s the mat-ter Diz, your legs getting
weak? (Next time rent a ca r from the Shadow.)
# # *
Seaweed gives another bit to literature. Here is his latest contribution.
Cupid
There is a joung man who acts very stupid.
The girls all love him so they called him cupid.
It happened on the beach from an imitation he did.
So on his cute figure there was a large bid.
' His legs are long and muscles so strong.
That even Mother Nature is sometimes wrong.
He has a chest that sounds like Bowes gong.
-o when you see it you li nk of King Kong.
e runs around the street lih« an over grown savage.
rI hat even his head reminds you of a cabbage.
The girls may think lie is a precious little lamb.
But to the boys lie is an over grown ham.
For his built and his height lie is not very light.
Because lie eats half the store to suit his appetite.
I hope that this poem is all but right.
Cause the day I meet Cupid there is going to be a big fight.
Last Paragraph
a white hair.
With Love and XXXX’s the 3 “S’s”.
# # *
Here are some of the terms used in our “Slovenian Bali Game”.
Answering a request from Cleveland to print the Slovenian baseball terms we give you the following:
Hit the dirt — Udar zemljo. Slide — Spodrsni se.
Give ‘eni the dark one — Daj mu ta črno.
Play for second — Špilaj za ta drug’ žakel.
Give ‘em a bean ball — U-dar’ ga po glav’.
Give ‘em the upshoot — Daj mu tisto, k’ gre u 1 ’ft.
Give ‘ern the sinker — Daj mu tisto, k’ gr© dol’.
Is he burning up — A1 ’ ga peče.
Give ‘em a dipsy doodle — Daj mu tisto, k’ se zasuče.
Throw it home — Vrž’ ga doinu.
Give it to me — Daj men’ tisto kugio.
Play for two — Špilaj za dva.
Lily Ball Team.
GOSTLNIŠKI LOKAL
s plesno dvorano
kakor tudi stanovanjel 7 sob (4 spalnice) se odda v najem. Skupno ali vsako posebej. Vpraša se na 209 So 2nd St.
Dr. J. J. Marlow — Dr. E. L. Hill
ZOBOZDRAVNIKA
preje v zvezi z Drs. Colin in Urdon, sta otvorila nov urad v Cresge Bldg. na 321 W. Wisconsin Ave. Sta izkušena zobozdravnika, in se priporočata našim ljudem. —
Telefon je: DAly 6949.
Za denar tudi počakata.
‘SLOGA'
JUGOSLOVANSKA PODPORNA
ZVEZA _
Inkorporirana 1. 1915.	Sedež:	Milwaukee,	Wis.
U 1’ K A V N I ODBOR:
Predsednik: Viktor Petek, 3812 W. Greenfield Ave., Milwaukee, Wis. Podpredsednik' Anton Demšar, 2040 So. 92nd St., West Allis, Wis. Tajnik: John Denko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis. Zapisnikar: John Arnič, Road 4, West Allis, Wis.
Blagajnik: Anthony Yeray, T06 South 24th Street. Milwaukee, Wis.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Prank S. Ermens, 6227 W. Greenfield Ave., West Allis, Wis. Nadzornik: Frank Zajec, 725 W. National Ave., Milwaukee, Wis. Nadzornica: Terezija Kaytna, 4423 W. National Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Joe Vidmar, 2027 W. Garfield Ave., Milwaukee, Wis. Porotnik: Anton Debevec, 1803 So. 15th Street, Sheboygan, Wis.
John Poklar, 609 West Virginia Street, Milwaukee, Wis.
TISKOVNI ODBOR:
John Denko, 929 So. 6th Street, Milwaukee, Wis.
Frances Skrube, 930 Broadway Ave., Sheboygan, Wis.
John A. Obluck, 1130 W. Walker Street, Milwaukee, Wis.
URADNO GLASILO:
"OBZOR”, 630 West Nationtl Avenue, Milwaukee Wis.
VRHOVNI ZDRAV SIK:
Dr. H. T. Kristjanson, 324 E. Wisconsin Ave., Milwaukee, Wis.
Seja glavnega odbora se vrši vsak tretji ponedeljek v mesecu, ob 7:30 zvečer na 725 W. National Ave. — Pri J. P. Z. Sloga se lahko zavarujete za $1,000; $500 ali $250 posmrtnine in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. — Zavarujete se tudi lahko za samo posmrtnino.
Pozor:	Vse pošiljatve in stvari, ki se tičejo gl. upravnega odbora in
Zveze, se naj pošiljajo na gl. tajnika. — Vse zadeve v zvezi z blagajniškimi posli, se naj pošiljajo na gl. blagajnika. — Vse pritožbe namenjene gl. porotnemu odboru, se naj pošiljajo na predsednika poiot-nega odbora. — Vsi dopisi glede Zveze se naj pošiljajo na piedsedm-ka tiskovnega odbora, društvene objave in naznanila pa na naslov
uredništva.
Note' All remittances of business concerning lodges and members should be addressed to the secretary’s office. — All .financial matters should be addressed to the treasurer’s office.
D O P I S I
Pozor, kegljavci društva št. 1 kegljavke društva št. 6 JPZS.
m
Milwaukee, Wis. — Kegljavcem in kegljavkam obeli teli društev sporočam, da so bili datumi kegljanja spremenjeni v toliko, da bodo sestre od društva št. 6 kegljale vsak torek, člani od št. 1. pa vsak petek večer. Kegljanje se vrši ^ na Martin Remičevem kegljišču, na So. 5th St. Če bo konvencija do petka že končana, kat vsi pričakujemo, se bo keljanje društva št. 1 začelo še ta petek, če ne, se pa kegljanje prione drugi teden.
Bratski pozdrav,
Frank Natlačen, tajnik št. 1.
PROBLEMI PRISELJENCA
PRED STO LETI SO SE LJUDJE BALI VODE
NA OPUSTO,ŠENEM OTOKU KRAKATAVU NOVO ŽIVLJENJE
Prostovoljni brezplačni odhod siromašnih inozemcev
Vprašanje: Neki priseljenec, ki je še vedno inozemec, živi v Zdr. državah že 15 let. Je brez posla in siromak ter bi se rad povrnil v stari kraj, a nima denarja za vožnjo. Ali bo ameriška vlada plačala za njegovo pot?
Odgovor: Po zakonu, ki ga je kongres sprejel meseca maja 1. 1937, je Department of Labor upravičen plačati potne stroške za siromašne inozemce, ki prosijo za prevoz v staro domovino. Pa je vseeno, koliko časa so že v tej deželi. Treba pa je poudariti, da se takim inozemceip ne bo nikdar več dovolilo povrniti se v Zdr. države.
Poroka edino v svrho, da se
zasigura priseljeniška viza
Vprašanje: Ali je res, da i-nozemka, ki se poroči z ameriškim državljanom v svrlio, da more dobiti izvenkvotno vizo, potem pa, ko se je povrnila v Zdr. države živi sama za-se, je podvržena deportaciji?
Odgovor: Zakon, ki je bil sprejet. od kongresa dne 14. maja 1937. upravičuje deportacijo inozemcev oziroma ino-zemk, ki so si preskrbeli izvenkvotno oziroma prednostno priseljeniško vizo s tem, da so se poročili z ameriškimi državljani oziroma državljankami samo v svrho, da si olajšajo zakonit prihod v Zdr. države. Take osebe bi bile podvržene deportaciji, ako se dokaže, da poroka ni bila sklenjena v dobri veri, da je torej le navidezna. Dejstvo, da inozemska žena ni šla živeti skupaj s svojim a-meriškim soprogom, bi utegnilo služiti za dokaz, da je poroka služila le v svrho dobitve vize. Ako soprog po pripustitvi navidezne žene v deželo iztoži sodno razveljavljenje te poroke, bi žena v takem slučaju postala podvržena deportaciji.
Veterani svetovne vojne nimajo več naturalizacijskih olajšav
Vprašanje: Ali je oni zakon, po katerem inozemci, ki so služili v ameriški vojski tekom svetovne vojne, morejo zaprositi za naturalizacijo brez prvega papirja in brez plačila navadnih pristojbin, če vedno v veljavi?
Odgovor:	Naturalizacij ske
olajšave za vojne veterane so prenehale dne 25. maja 1938. Sedaj mora tak veteran zaprositi za državljanstvo na enak način, kakor vsakdo drugi.
Ameriški državljani, ki se udeležujejo volitev v inozemstvu
Vprašanje: Ali ameriški državljan izgubi svoje državljanstvo, ako odda svoj glas v kaki volitvi v inozemstvu?
Odgovor: Toliko Senat, kolikor House sta sprejela vsak svoj zakonski predlog, ki je določal izgubo ameriškega državljanstva za one osebe, ki so se udeležile kakih volitev ali plebiscita v inozemstvu. Bila je pa razlika med predlogoma obeh zbornic in ni prišlo do sporazuma pred odgoditvijo zasedanja. Ta stvar pride najbrž pred prihodnji kongres.
Državljanski izpit za postarne kandidate
Vprašanje: Nekdo mi je rekel, da ne stavljajo na prosilca, ki je čez 50 let star, nikakih vprašanj glede njegovega znanja o ameriških zadevah oziroma glede njegovega znanja angleščine. Ali je to res?
Odgovor: Res je, da je poslanska zbornica (House of Representatives), sprejela zakonski predlog, ki je oproščal državljanskega izpita one inozemce, ki so čez 50 let stari in so prišli zakonito v to deželo pred dnem 5. februarja 1917. Senat pa ni ničesar ukrenil v tem pogledu. Dosledno vsi prosilci za naturalizacijo se morajo podvreči državljanskemu izpitu ne glede na svojo starost, z drugimi besedami — morajo dokazati, da znajo govoriti angleško, podpisati svoje ime in odgovoriti na nekoliko enostavnih vprašanj o ameriški vladi in zgodovini, v nekaterih državah morajo tudi dokazati, da znajo čitati angleško. i
Zopetna pridobitev državljanstva
Vprašanje: Rodila sem se v tej deželi 1. 1901. Moj oče se je naturaliziral 1. 1915. Leta 1920 sem se poročila z inozemcem, ki še danes ni ameriški državljan. Ali sem jaz ameriška državljanka?
Odgovor: Zgubila ste svoje ameriško državljanstvo, ker ste se poročila z inozemcem pred dnem 22. septembra 1922, ko je prišel v veljavo zakon, da poroka ne spreminja več državljanstva. Prav zlahka pa morete zopet postati državljanka. Ni za vas treba ne prvega papirja, ne dokaza o vašem bivanju v Zdr. državah, morate pa imeti dve priči in plačati $5 za svoje državljansko spričevalo.
FLIS.
V dobi do konca srednjega veka sta bili umivanje in kopanje splošno v navadi. Srednjeveški človek je oil rad snažen. V 16. stoletju pa so začeli zanemarjati nego telesa. V zvezi z nalezljivimi boleznimi, ki so jih bili zanesli iz Amerike in iz Vzhoda, so v 16. stoletju zaprli počasi vsa javna kopališča. Mesta so postala umazana in potreba po telesni negi in vsakdanjem umivanju je bila zmeraj manjša. Leta 1640. je v Parizu izšla knjiga o lepih navadah, v kateri biča pisec kot posebno nadležno navado vsakdanje umivanje, ki ga i-menuje človeško čudaštvo. Pravi, da so celo taki ljudje, ki si vsak dan umivajo obraz, večkrat na dan pa roke in nekateri celo noge. Tudi znani zdravniki 17. stoletja so se izjavljali proti “zelo škodljivi razvadi vsakdanjega umivanja”.
Namesto da bi se ljudje umivali, so se pudrali, kar je bilo seveda tudi s tem v zvezi, ker je bila več ko četrtina ljudi kozavih. Francoski kralj Ludvik XIV. si je vsako jutro z vlažnim prtičem obrisal obraz in roke. V njegovi sobi za oblačenje ni bilo posod za umivanje. Navzlic temu, da je Rousseau spisal knjigo “Nazaj k naravi”, je leta 1782. izšla v Parizu knjiga “Navodila za lepo vedenje za visoke sloje”, kjer pisec spet svari pred vodo in umivanjem in priporoča dišave.
Visoka gospoda je imela pač mnogo oblek, a da bi imel kdo več ko eno srajco, se je zdelo že izredno razkošje. Nega rok in nohtov je bila leta 1800 še neznana. Prav do francoske revolucije so si lase le potresali s pudrom in prav tako roke in našminkane obraze. Skorjo so z obrazov le postrgali, ko je bila že preveč nadležna. Namesto vode so priporočali za umivanje nešteto vrst raznih dišečih tekočin. Še Napoleon je rabil za umivanje kolinsko vodo, vendar se je zdaj pa zdaj tudi kopal v vroči vodi. Šele napredek zdravniške znanosti je pregnal strah pred vodo in odstranil predsodke o njej. O-kroglo sto let je zdaj, odkar je spet v navadi vsakdanje redno umivanje.
CARD OF THANKS
Najstarejši ljudje se pač še spominjajo iz časopisnih poročil strahotne nesreče, ki je 1. 1883. zadela otok Krakatav med velikima otokoma Sumatro in Javo (nizozemska kolonija). Otok je sestajal iz og-njeniških stožčastih gor. V maju leta 1883. je nastal majhen ognjeniški izbljuv, ki mu je v noči na 27. avgusta istega leta sledila najstrahotnejša ognje-niška nesreča novejšega časa. Otok se je preklal na dvoje in se je en del potopil v morje. Orjaški valovi s0 preplavljali sosednje otoke in se razširili daleč po morju, celo do Paname. Pri nesreči je prišlo ob življenje do 75,000 ljudi.
Iz morja so vstali stebri dima in pepela do 3 km visoko in povzročili za več let skalitev ozračja, ki ga je bilo opaziti po vsem svetu kot rdečkasto zarjo. Strahoviti trušč je bilo slišati do Avstralije in Cejlona. Istočasno s Krakatavom je začelo delovati 30 ognjenikov na Javi. Pepel, ki ga je izbljuval strašni ognjenik, se je mestoma ulegel kot 50 m visoka plast.
Neka nizozemska znanstvena odprava, ki se je mudila v zadnjem času na ostanku otoka Krakatava, je odkrila, da se je v 55 letih po silni nesreči, ki je uničila vse življenje, naselilo na njem 600 različnih živalskih vrst, med njimi najlepši metulji, dalje hrošči, kuščarji, podgane in celo pitoni.
Razen tega je na otoku že na stotine vrst tropskih rastlin, med njimi kokosove palme, mangova drevesa, pomaranče, agave in druge. Zanimivo je proučevanje, kako je na čisto opustošeni Krakatav spet prišlo življenje. Znano je sicer, da prinašajo na čisto zapuščeno ozemlje seme raznih rastlin ptice, toda kako se na takem o-zemlju razen ptic naseli čez morje še drugo živalstvo. Morda bo nizozemska znanstvena odprava tudi to preučila in povedala javnosti.
Alexsander Dumas:
GROF MONTE CR1ST0
j Roman čudne usode mladega mornarja, ki je postal nedolžna | žrtev zahrbtnih intrig, a pozneje lastnik naj večjega bogastva
na svetu.
Please accept my sincere and grateful thanks for the loyal support received in the Primary as candidate for re -election to the Assembly, from the fifth district (5—8 Wards) on the Democratic Ballot. The vote cast in my favor was most encouraging and is therefore much appreciated by me.
I now submit my candidacy further to the constituents of this district and ask all voters to join me in my further campaign to a final victory on November the eighth.
Sincerely yours,
Mary 0. Kryszak, Assembly Member Fifth District.
Izreki
Življenje ni šala in tudi ni igra, življenje tudi ni užitek; življenje je težko delo. Odpoved, večna odpoved — to je tajni smisel življenja, to je njegova uganka.
(Turgenjev.)
#
■ Če bi imeli samo to življenje, bi bili večji reveči, kot so vsa druga bitja na zemlji.
(Humboldt.)
Živeti se pravi, da si popolnoma sam.
(Hebbel.)
V ječi
“No, zakaj pa ti sediš tu?” vpraša jetnik svojega tovariša.
“Mene je spravila pod ključ konkurenčna zavist.”
“Kako to?”
“Ker sem delal prav take bankovce, kakor Narodna banka.” —
GASOLIN OLJE POPRAVILA In vse AVTOMOBILSKE POTREBŠČINE
A
2
426 So. 6tli St.
POPRAVLJAMO
tjdi
“bodies” in blatnike (“fenders”) ter oskrbimo PREBARVANJE
Tel.: R Road way 3660
Kadarkoli ste r dvomu.
kje dobiti potrebščine ali postrežbo za svoje gospodinjstvo, za svoj dom, za svojo družino, ali
KADAR...
Vaš trgovec slučajno nima dotične stvari, da Vas brzo postreže, ali
KADAR...
je sila in rabite nujno profesijonalne pomoči, bodisi podnevi ali ponoči, ali
KADAR...
hitro želite dobiti prijatelja na telefon in pokramljati ž njim
POGLEJTE
v naš “IMENIK TRGOVCEV, OBRTNIKOV IN PROFESIJONALCEV”, ki Vam bo brzo povedal pravi naslov! *
• •
“Udobna služba zaVas in za trgovca!”
ŠESTI DEL.
(Monte Cristo pomaga usodi spletati mrežo okoli gospoda Villeforta, Morcerfa in Danglarsa.)
(193)	(Nadaljevanje.)
XIX.
Odpuščanje.
“Ali se tudi ta glavar komu pokori?”
“Da.”
“Komu?”
“Bogu.”
Danglars se za trenutek zamisli.
“Ne razumem vas,” pravi.
“To je mogoče.”
“In ali vam je vaš glavar ukazal ravnati z menoj na ta način?”
“Da.”
“Kaj je njegov namen?”
“Ne vem.”
“Toda moja mošnja sedzprazni.”
“Skoro gotovo.”
“Čujte,” pravi Danglars, “ali hočete en milijon?”
“Ne.”
“Dva milijona?”
“Ne.”
“Tri... štiri milijone? ... Čujte, štiri? Dam vam jih pod pogojem, da me pustite oditi.”
“Zakaj nam ponujate štiri milijone za pet?” pravi Vampa. “To je lakomnosc, gospod bankir, ali pa jaz o tem ničesar ne razumem. ’ ’
“Vzemite mi vse, saj vam pravim, vzemite mi vse in u-morite me! ’ ’ vsklikne Danglars.
“Pomirite se, Ekscelenca, pomirite se; če se razburite, vam to naredi dober tek, in' potem zajeste vsak dan en milijon. Za Boga, bodite vendar bolj ekonomični!”
“Toda kaj, ko ne bom imel več denarja, da bi plačal?” vsklikne Danglars ves iz sebe.
“Potem boste stradali.”
“Stradal?” zajeclja bankir.
“Najbrž,” odvrne Vampa flegmatično.
“A rekli ste vendar, da me ne nameravate umoriti.”
“In tega res ne nameravamo.”
“In nameravate pripustiti, da umrjean od lakote?”
“To ni isto.”
“Torej, nesrečniki, vaše grozovite namere preprečim,” vsklikne Danglars. “Smrt za smrt; vem, da moram enkrat umreti; mučite me torej in usmrtite, toda jaz vam ne dam svojega podpisa. ’1
“Kakor vam ljubo, Ekscelenca,” pravi Vampa.
In bandit zapusti celico.
Danglars se ves besneč vrže na svojo posteljo.
Kdo so ti ljudje? Kdo je vidni, kdo nevidni glavar? Kaj nameravajo z njim? Zakaj se ne more odkupiti, dočim je to .lahko storil vsakdo drugi?
O, gotovo, hitra smrt bi bila izvrstno sredstvo, speljati za nos svoje strastne sovražnike, ki postopajo z njim, kakor se zdi, na ta način iz nerazumljive maščevalnosti.
Da, toda umreti!
Morda prvič v svojem dolgem življenju je mislil Danglars obenem s strahom in hrepenenjem na smrt; prišel je trenutek, ko je moral tudi on zagledati neizprosno pošast, ki živi v notranjosti vsake kreature in pri vsakem utripu srca šepeče: “Umreti imaš!”.
Danglars prične misliti na beg.
t
Toda stene so bile sama skala, pyed edinim izhodom je stal na straži močan mož, in dalje na hodniku je bilo še več oboroženih mož.
Svoj sklep, da ničesar ne podpiše, je držal dva dni, na kar je zahteval jesti ter podpisal nakaznico za en milijon.
Prinesli so mu izvrsten obed in vzeli nakaznico.
Od tega trenutka je bilo jetnikovo življenje nepretrgana vrsta bolestnih dogodkov. Trpel je toliko, da se ni več hote! izpostavljati novemu trpljenju, ter je storil vse, kar so hoteli. Nekega dne, ko je baš poobedoval sijajno kakor v dnevih svoje naj več je sreče, je preračunil, koliko denarja ima še, in ostalo mu je le še petdeset tisoč frankov.
Tedaj se je izvršila v njem čudna izprememba. On, ki je izgubil pet milijonov, je skušal rešiti vsaj ostalih petdeset tisoč frankov ter sklenil, da pretrpi raje najhujše, kakor bi dal iz rok ta poslednji denar. Njegovo upanje, je bilo skoro enako blaznosti. On, ki je za tako dolgo časa pozabil na Boga, je zdaj mislil nanj ter si govoril, da je Bog že mnogokrat naredil čudež, da se lahko pogrezne jama ali pa zaslede vojaki ta prokle-ti brlog ter ga rešijo. V tem slučaju je hotel s svojimi petdeset tisoč franki ubežati; vsota je bila dovolj velika, da ne umrje od lakote; prosil je Boga, naj mu jih ohrani,, in jokal.
Tako so potekli trije dnevi, tekom katerih je bil neprestano Bog, če ne v njegovem srcu, pa vsaj na njegovih ustnicah. Zdajpazdaj so napočili trenutki polovične blaznosti, v kateri se mu je zdelo, da vidi ubožno sobo in starca, ki leži v smrtnem boju na slamnati postelji.
Tudi starec je umrl lakote!
Četrti dan ni bil več človek, ampak živ kadaver. Do zadnje drobtinice je pobral po tleh ostanke svojih obedov in zdaj žvečil kosce prsti, ki so ležali po tleh.
Kakor se prosi angel ja, tako je prosil Peppina, naj mu da hrane, ter mu za križljaj kruha ponujal tisoč frankov.
Bandit mu ni odgovoril.
Peti dani se splazi k vratom celice.
“Toda ali ste kristjan?” zakliče, zvijajoč se na kolenih. “Ali hočete usmrtiti človeka, ki je pred Bogom vaš brat?” “O moji nekdanji prijatelji,” vzdihne, “moji nekdanji prijatelji!”
In zgrudi se na tla.
Nato plane v obupu kvišku.
“Glavar,” zakliče, “glavar!”
“Tukaj sem!” pravi Luigi Vampa, vstopivši naenkrat. “Kaj še želite?”
“Vzemite moj poslednji denar,” zajeclja bankir in mu po-
nudi svojo listnico, “in pustite mi v tej jaini življenje; svobode niti ne maram, samo življenje — življenje!”
"Torej zelo trpite?” vpraša Vampa.
“O, da, neizmerno trpim.”
“In vendar so ljudje, ki so trpeli več kakor vi.”
“Ne verujem.”
“Spomnite se ljudi, ki so umrli od lakote!”
Danglars se zrnisli na umirajočega starca, ki se mu je prikazoval v samotnih nočeh.
Z glavo udari ob tla, in izvije se mu zamolkel vzdiih. “Da”, pravi, “to je res; so ljudje, ki so trpeli več nego jaz, a bili so vsaj mučeniki.”
“Torej vsaj obžalujete?” pravi zamolkel in slovesen glas, pri katerem se Danglarsu naježijo lasje.
Njegov oslabeli pogled skuša razločevati predmete in zagleda za banditom visokega, v plašč zavitega moža.
“Kaj naj obžalujem?”
“Vse, kar ste storili zlega,” pravi isti glas.
“O, da, obžalujem!” zakliče Danglars.
In s svojimi suhimi prsti se grabi za lase.
“Torej vam odpuščam,” pravi mož, vrže s sebe svoj plašč in stopi korak na stran, da ga obsveti luč.
“Grof Monte Cristo!” pravi Danglars, še bledejjši zdaj od strahu nego prej od lakote in bede.
“Motite se, jaz nisem grof Monte Cristo.”
“Kdo vendar ste?”
“Oni, katerega ste vi prodali, izdali, onečastili, oni, katerega ste vi oropali neveste, oni, katerega očel je po vaši roki umrl lakote, oni, ki je moral pasti, da ste se mogli dvigniti vi; in vendar vam odpuščam, ker tudi sam potrebujem odpuščanja; jaz sem Edmond Dantes.”
Danglars vsklikne in se zgrudi na tla.
“Vstanite,” pravi grof, “vaše življenje je rešeno. Ta sreča ni zadela vaših tovarišev: eden je blazen, drugi mrtev. Petdeset tisoč frankov, kateri so vam ostali, obdržite, pet milijonov, katere ste poneverili bolnišnicam, je vrnila tem nepoznana roka.
“In zdaj jejte in pijte; ta večer ste moj gost.
“Vampa, ko se ta mož okrepča, je prost.”
Danglars leži na tleh, dokler grof ne odide. Potem vstane in samo še vidi, kako hiti po hodnikih temna senca, pred katero se banditi globoko priklanjajo.
Kakor je ukazal grof, streže Danglarsu Vampa sam, ter mu prinese najboljša vina in najlepše italijansko sadje. Nato mu da ličen voz, na katerem ga peljejo do nekega drevesa.
Tu ostane do jutra, ne vedoč,'kje je.
Poleg njega žubori studenec. Ko napoči dan, se bankir splazi do njega, kajti bil je žejen.
Ko se pripogne, da bi pil, zapazi, da so mu lasje osiveli.
XX.
Peti oktober.
Bilo je skoro ob šestih zvečer. Dan opalove barve, v katerega je izlivalo lepo jesensko sonce svoje zlate žarke, se je raztezal od neba k zelenkastemu morju.
Dnevna vročina je ponehala. Polagoma je izginilo sonce na zapadnem nebu, toda kakor da hoče odobravati blesteče sanje mitologije, se je kazala njegova svetloba na vsakem valu, kakor da hoče dokazati, da se je bog ognja zatekel v naročje Amfitritino, ki je zastonj skušala skriti svojega ljubljenca v gubali ažurnega plašča.
Po morski gladini je brzo plula jahta, dasi je bil veter komaj toliko močan, da bi se mogel poigrati s kodri mlade deklice.
Na prednjem delu jahte je stal vitek, mlad mož zagorele polti ter nepremično upiral svoje oči na kos zemlje, ki se je stožičasjo dvigal iznad valov.
“Ali je to Monte Cristo?” vpraša z resnim in žalostnim glasom popotnik, katerega povelja je, kakor se je zdelo, ta čas poslušala mala jahta.
“Da, Ekscelenca,” pravi patron; “kmalu bomo tam.”
“Kmalu bomo tam!” zamrmra mladi popotnik z izrazom nepopisne žalosti.
Nato pristavi glasno:
“Da, to je pač pristanišče.”
In zopet se zatopi v svoje žalostne misli.
Čez nekaj minut se pokaže na bregu sij hitro se Sirečega plamena, in do jahte se razlegne pok strela.
“To je znamenje, Ekscelenca,” pravi patron. “Ali hočete sami odgovoriti?”
“Kakšno znamenje?” vpraša ta.
Patron dvigne roke proti otoku, s katerega se dviga v večerni zrak gost in širok oblak dima.
“Ali, da,” pravi mladi mož, kot da se je prebudil iz sanj, “dajte.”
Patron mu da nabit karabinar. Popotnik ga vzame, polagoma dvigne in sproži.
Po preteku desetih minut se vsidra jahta kakih petsto korakov pred majhnim pristaniščem.
Čoln s štirimi veslači in s pilotom je že čakal. Popotnik stopi vanj, a mesto da bi sedel na preprogo, pogrnjeno zanj, obstoji s prekrižanimi rokami v prednjem delu čolna.
Veslači so čakali z napol dvignjenimi vesli nalik ptičem, ki hočejo posušiti svoja krila.
“Naprej!” pravi popotnik.
Isti hip se potopi pod vodo osem vesel, ne da bi vrglo od sebe le kapljico vode. In ladja brzo oddrsi po gladini.
“Ekscelenca,” pravi pilot, “stopite dvema našima možema na rame, da vas odneseta na suho.”
Mladi mož odgovori na ta poziv z gesto popolne malomarnosti ter skoči v vodo, ki mu seže do pasu.
“Ah, Ekscelenca,” pravi pilot, “to ni prav, in naš gospod se bo zaradi tega jezil nad nami.”
Mladi mož nadaljuje svojo pot proti bregu.
Za kakih trideset korakov pride na kopno, otrese svoje noge ter prične iskati z očmi najboljše poti, kajti postalo je čisto temno. V trenutku, ko obrne glavo, začuti na rami roko, in začuje glas, pri katerem vstrepeta.
“Dober dan, Maksimiljan,” pravi ta glas. “Točni ste; hvala vam zato!”
“To ste vi, grof!” reče Maksimiljan skoro z izrazom veselja in stisne Monte Cristu obe roki.
“Da, vidite, da sem tudi jaz točen kakor vi; toda mokri ste, ljubi prijatelj. Pojdite vendar, vaše stanovanje je pripravljeno, in tam pozabite utrujenost in mraz.”
“Monte Cristo opazi, da se Mon-el obrača, in čaka.
Mladi mož res z začudenjem gleda, da njegovi brodarji, katerih še ni plačal, molče odhajajo; mala barka pluje hitro proti ladji. ,
“Ali iščete svojih mornarjev?” vpraša grof.
“Seveda; ničesar jim še nisem dal, in veindar odhajajo.” “Ne delajte si skrbi, Maksimiljan,” pravi Monte Cristo smehljaje. “Sklenil sem z mornarico pogodbo, po katetri ne pri-
stane na mojem otoku nobena tuja ladja. Aboniran sem, kakor pravijo v civiliziranih deželah.”
Morrel se začudeno ozre v grofa.
“Grof,” pravi, “tu niste isti kakor v Parizu.” “Zakaj?”
“Da, tu se smehljate.”
“Monte Cristovo čelo se naenkrat pooblači.
“Prav imate, da me spominjate na to, Maksimiljan,” pravi. “Tako sem srečen, da vas zopet vidim, in pri tem sem pozabil, da je vsaka sreča minljiva.”
“O ne, ne, grof,” odvrne Morrel in vnovič stisne roke prijatelja, “o, smehljate se, bodite srečni in kažite mi, da je življenje težko le onim, ki trpe! O, vi ste usmiljeni, dobri in veliki, prijatelj moj, in. to veselje kažete le zato, da bi mi dali pogum. ’ ’
“Motite se, Maksimiljan,” pravi Monte Cristo; “bil sem resnično srečen.”
“Tem boljše, kajti v tem slučaju pozabljate name.”
“Na kak način?”
“Da, kajti znano vam je, da so rekli rimski gladijatorji, ko so stopali v cirkusu pred vzvišenega imperatorja, kot pravim danes jaz: ‘Umirajoči te pozdravlja7.”
“Torej niste našli tolažbe?” vpraša Monte Cristo z nenavadnim pogledom.
“O,” pravi Morrel s pogledom, polnim bridkosti, “ali ste res mislili, da se lahko potolažim?”
“Čujte,” pravi grof, “vi razumete moje besede, ali ni res, Maksimiljan? Ne smatrate me za običajnega človeka. Ko sem vas vprašal, če ste našli tolažbo, sem vprašal kot mož, ki pozna človeško srce v njegovih najglobokejših globočinah. Prav, Maksimiljan, skupaj hočeva pogledati v vaše srce in ga preiskati. Ali je še v njem ona divja nestrpnost bolečine, vsled katere trepeče telo? Ali je še v njem vedno ona žareča žeja, katero pogasi le grob? Ali je še v njem ona idealizirana bolest, ki živečemu odteguje življenje .in ga preganja do groba? — Ali pa je morda v njem popolna otrplost onemoglega poguma, sov-rašnik, ki zamori vsak žarek upanja? Ali je oslabelost spomina vzrok, da so prenehale teči solze? O, prijatelj moj, v slučaju, da več ne morete jokati, če mislite, da je vaše: srce mrtvo, če vidite svojo moč le v Bogu, če se obračajo vašli pogledi samo proti nebu, Maksimiljan, v tem slučaju ste potolaženi.”
“Grof,” pravi Morrel s svojim nežnim, a vendar odločnim glasom, “poslušajte me, kot je poslušati moža, ki kaže z roko na zemljo in gleda z očmi proti nebu. O, več ljudi ljubim, zlasti svojo sestro Julijo in svojega svaka Emanuela, toda hrepenel sem po tem, da se mi v mojem zadnjem trenutku odpro močne roke in se mi nasmehne prijateljev obraz. Julija bi plakala in omedlela, Emanuel bi mi iztrgal iz roke orožjel in napolnil hišo s svojim krikom. Vi, grof, katerega besedo' imam in ki ste več od navadnih ljudi —- kajti če bi ne bili umrljivi, bi vas imenoval Boga — vi, ali ni res, vi me ljubeznivo in nežno spremite pred vrata smrti?”
“Prijatelj,” pravi grof, “ostaja mi še neki dvom: ali imate morda tako malo moči, da ste ponosni na to, da kažete svojo bolest?”
“Ne,” pravi Morrel in ponudi grofu svojo roko, “samo odkritosrčen sem, in moja žila ne bije niti močneje niti slabeje nego običajno. Ne ..., čutim, da sem na koncu svojega pota; ne, dalje ne pojdem. Rekli ste mi, naj čakam in upam. Ali veste, kaj ste dosegli, nesrečni svetovalec? Čakal sem mesec dni, to se pravi mesec dni sem trpel! Upal sem — človek je ubogo, slabotno bitje —, toda kaj sem upal? Ne vem, nekaj neznanega, nespametnega, nekak čudež? Kakšen? To more povedati samo Bog, ki je primešal našemu razumu ono trohico blaznosti, katero ljudje imenujejo upanje. Da, čakal sem, grof, da, upal sem, in tekom četrt ure, katero tu govoriva, ste mi nevede stokrat ranili srce ter mi povročili neizmerne bolečine, kajti vsaka vaša beseda mi je bila dokaz, da je vse upanje zaman. O grof, s kakšnim navdušenjem in kakšnim hrepenenjem grem smrti naproti.”
Morrel izgovori te poslednje besede z izrazom odločnosti, pri kateri grof zatrepeta.
“Prijatelj,” nadaljuje Maksimiljan, ko grof molči, “peti oktober ste mi imenovali kot dan, do katerega imam čakati. Danes je petega oktobra, grof.”
Morrel pogleda na uro.
“Devet je; še tri ure imam živeti.”
“Naj bo!” pravi Monte Cristo. “Pojdite z menoj.” Maksimiljan mehanično odide za grofom, ki ga pelje v svojo jamo.
(Nadaljevanje sledi.)
NASVETI
za dom, kuhinjo in gospodinjstvo
Zbiru Sirs. S.
Paradižnikova juha. Par debelih paradižnikov razpolovimo in jih opražimo na masti s pridevkom na rezine zrezane čebule. Paradižnike s čebulo vred pretlačim, zalijem z osoljenim kropom in z gostim prežganjem, ki sem ga napravila iz žlice masti in žlice moke. Juho pustim nekaj časa vreti, nakar po okusu osladim. Za zakuho k paradižnikovi juhi dam riž, rezance, krpice ali ocvrt in na kocke zrezan kruh ali žemljice.
Paradižniki kot omaka. Bolj drobne cele paradižnike pristavim z mrzlo vodo in jih do mehkega skuham. Dam le toliko vode, da jih pokriva. Vedeti je treba, da je kuhanje paradižnikov boljše koc praženje, ker se jim s kuhanjem ohrani barva in okus. Nato pretlačim na prežganje, ki sem ga napravila iz žlice masti, pol žlice moke in pol žlice drobtin. Omako dobro zmešam in pustim nekaj časa vreti. Nazadnje jo po okusu osladim.
Paradižnikova omaka z vinom. Za to omako skuham paradižnike v vinu s pridatkom par žlic vode. Ko so kuhani, jih pretlačim s tekočino vred
na prežganje. Potem jih pustim nekaj časa vreti, nakar jih po okusu osladim.
Paradižniki z makaroni. Makarone razlomim in skuham v obilni slani vodi. Kuhane odcedim, operem v mrzli vodi in stresem na razbeljeno sirovo maslo ali mast, v kateri sem o-cvrla sesekljanega zelenega peteršilja. Posebej sem opražila ali prekuhala nekaj paradižnikov, katere sem pretlačila na makarone. Jed dobro zmešam in potresem povrhu s parmezanom.
BODOČE PRIREDITVE NAŠIH DRUŠTEV IN KLUBOV
Seja direktorija org. Slov. doma vsak tretji ponedeljek v mesecu v Tamše prostorih.
•
1. oktobra (sobota). — Društvo “Napredna Slovenka” št. 6 JPZS., domača zabava v S. S. Turn dvorani.
30. oktobra. Kartna zabava Žen. pev. zbora ‘Planinska Roža’ v Tivoli dvorani.
5. novembra. Društvo Zdru ženi Slovani št. 225 JSKJ., proslava dvojnega jubileja v S. S Turn dvorani.
6. novembra. — Domača zabava društva Krščanskih žen in mater fare Sv. Trojice v Tivoli dvorani.
19. novembra. — Društva “Sestre Slovenije” št. 9 J. P.
IMENIK
([Classified Business-DirectoryJ
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV
Kates for single Insertions in this coin m ii (two 8 pt. lines) 15c per week; in advance for six months $3.50; one year in advance $<>.00. — Kach additional line 6c.
Milwaukee — West Allis
Avto
garaže in gasolin
KOSHAK LEO, 512 South 5th Street.
—	Tel.: BRoadway 2255.
PERKO’S GARAGE. 426 South 6th St. Tel.: BRoadway 3660.
Fender & Body Repairing
WEST ALLIS AUTO BODY CO., 8808 W. National Ave. — Tel.: GR. 4922.
Bab
Babice (Midwife) in masaža
KRAPSHE MRS. THERESA M„ 1103 South 86th St. — Tel.: GR. 3310.
Briv'
Brivca
WODVARKA JOS., 713 So. 6th St. Tel.: ORchard 1084.
Cve
Dvetličarji
DOBNICK JOHN, 935 W. National Ave.
—	Tel.: ORchard 3546.
SUBAN’S FLOWER SHOP, 1104 So. 11th St. — Tel.: Mitchell 5537.
Čevljarji (čevljipome-ri in popravila)
RIPPLE'S SHOE STORE, 629 West National Ave. - Tel.: Mitchell 4762.
Cist"
čistilnice oblek
VIADUCT Hat Shop, 3504 W. Nat’l Av. Tel.: OR. 6630 (also Shoe Shine).
Den
Dentiiti
Dr. FRANTZ E. C„ 526 W. National Ave. — Tel.: ORchard 1370.
Dr. GUENTHER, E. O.. 6227 W. Greenfield Ave. — Tel.: GReenfield 6553.
Dr. KLEE C. G., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.), Boom 305. — Tel.: MI. 4790.
Dry Goodstrg°vme
SCHLOSAR’S Dry Goods, 5801—5805 W. National Ave. — Tel.: GR. 4772
Dvor" Dvorane
HARMONY HALL 939 South 6th St.
(Fr. Crnkovič), - Tel.: OR. 3551.
KRALJ F., 6001 W. Madison St. - GR. 4670. Prodajamo pivo tudi na sodčke
LENKO TONY, 739 W. National Ave.
—	Tel.: ORchard 9112.
Foto
Fotografi
PRANK SKOK'S, STUDIO, 1333 So. 61th St. — Tel.: GReenfield 0366
Foto-graverji ^(klišeji za ilike)
NATIONAL ENGRAVING CO.. 7U4*So" llth Street. — Tel.: Mitchell 7710.
C* la ckfl^8110 accordions VllaSDa novi in rabljeni
LIPOGLAVŠEK FLORENCE, 3601 W. Burnham St. — Tel.: ORchard 5351.
ZAINER'S Accordion School, 1672 So. Muskego Ave. - Tel.: ORchard 6063. (Poučujejo štirje dobri učitelji.)
Go’ Gostiln* in restavracije
ANDROJNA JOH ■!, 1008 So. 44th St. Tel.: ORchard 6044.
BEVEC A. (The Wagon Wheel Tavern), 1217 So. 62nd St. — Tel.: GR. 6310
BEVšEIC FRANK, 183 South 2nd St. Tel.: MArquette 1873.
BUŽGA JOSEPH, 1301 So. 1st Street.
—	Tel.: ORchard 7549.
CHOKEL JOSEPH, 750 So. Water Street. — Tel.: ORchard 7149.
ERSTE ANTON, (Sunset Tavern), 7408 W. Walker St. — Tel.: GR. 2284
ERANGESH ANTON, 2012 So. Kinnic-kinnic Ave. — Tel.: SHeridan 4204
GABRIEL JOHN, 625 So. 5th Street.
—	Tel.: BRoadway 3026.
GREGORCICH FRANK, 601 So. 6th Street. — Tel.: BRoadway 4178.
KOZMUT WENZEL, Beloit Road. Tel.: GReenfield 4113.
HUDAJ MARY, 161 South ls,t Street. Tel.: BRoadway 4812.
IVANCHICH LOUIS, 625 So. 6th St. — Tel.: BRoadway 3143.
KAMBIČ MRS. MARY, 2023 So. Kin-nickinnic Ave.,-Tel.: SHeridan 4032
ICAYTNA THERESA, 8911 W. Nai’1 Ave. (Highway 15). - Tel.: GR. 0144
KOMAR ANTON, 1421-3 So. Barclay St. - OR. 6024. (Tudi sobe za samce.)
KOVAČIČ MATH in ANTONIJA, 600 So. 5th St. — Tel.: BRoadway 2581
Z. S., domača zabava v Frank Kraljevi dvorani.
26. novembra. Domača zabava društva “Soča” št. 15 JPZS., v Lenkovi (Tamše) dvorani.
11. februarja 1938. — Mladinski oddelek ‘Lilije’, plesna zabava v Lenkovi dvorani.
21. februarja 1939. — Domača zabava Slov. Žen. Zveze št. 12, v S. S. Turn dvorani.
■KOŽUH LOUIS, 814 South 6th Street
—	Tel.: ORchard 0720.
KRALJ ANTON (Village Club), 1675 So. 44th St. — Tel.: ORchard 0516
KRAŠE ANTON, 7327 W. Walker St. Tel.: GReenfield 3450.
LENKO JOHN, 929 South 6th St. — Tel.: ORchard 5927.
LEVAR JOE, 801 So. 2nd St. Tel.: OR. 9798. - “Old time” milw. gosUlnlčar.
MARN JOSEPH, 1101 So. 2nd St. Tel.: ORchard 1918.
MAROLT JOSEPH, 922 South 2nd St.
—	Tel.: ORchard 5714.
NATLAČEN FRANK, 901 W. Bruce Street. — Tel.: ORchard 4808.
SAGADIN’S PARK (Park za piknike), 3800 VV. Burnham St. Tel.: OR. 9469
SLUGA ROS1E, 3001 W. Vliet Street.
—	Tel.: WEst 6049.
SUSHNIK FRANK, 1431 E. North Ave. — Tel.: LAkeside 1730.
TESHNER LEO, 2900 N. 12th Street, Tel.: COncord 3458.
TOMINŠEK IGNAC, 338 E. Bay St.
—	Tel.: SHeridan 4417.
TURCK MRS. SOPHIE, 6237 W. National Ave. — Tel.: GReenfield 9853
UDOVC MATT, 3300 W. National Ave.
—	Tel.: ORchard 0145.
ZAINER MIKE, 3300 W. Cameron Ave. Tel.: Hilltop 8050.
ZUREY FRANK, 3201 W. Hampton Ave. — Tel.; HUtojj 9961.
p Grocerije, mesnice in VJlOC zelenjava
BUTCHER ANTON, 122 W. Mineral Street. — Tel.: Mitchell 4401.
FERKO MATH, 2312 So. K.K. Av. Tel. SH. 0180. - 1238 So. 16th St. MI. 3615
GLOJEK FERD, 1231 So. 62nd St. — Tel.: GReenfield 3743.
GNADER FRANK, 1100 South llth Street. — Tel.: ORchard 0256.
KLAIC MARKO, 641 W. National Ave.
—	Tel.: ORchard 5717.
LIPOGLAVŠEK FRANK, 3601 West Burnham Street, Tel.: ORchard 5351
MUŠKATEVC CIRIL, 70t South 9th Street. — Tel.: ORchard 5077.
NOVAK’S FOOD MARKET, 607 So. 6th St. — Tel.: MArquette 4662.
NOVAK’S MARKET, 6301 W. National Ave. Tel.: GR. 2120. - Res.: GR. 1224
TERSKAN JOHN, 1217 So. 63rd St.
—	Tel.: GReenfield 9841.
TRKAY’S FOOD MARKET, 1010 So. 2nd St. — Tel.: ORchard 1838.
Ho
Hoteli
THE GROVE HOTEL (Fr. Sedmak), 616 So. 5th St. — Tel.: BR. 5947.
Keg
Kegljišča
MEDVED FRANK, 3328 W. Burleigh Street. — Tel.: Hilltop 9717.
REMIC MARTIN, 814 So. 5th St. Tel.: ORchard 7147.
SHARTZ JOHN, 1400 So. 7th St. Tel.: ORchard 7147.
Klep
Kleparji in inštalaterji “furnacev”.
DEMSHAR A., 2040 So. 92nd St. Tel. GR- 2644. Furnaces Vacuum Cleaned
Kro Krojači (obleke po
meri in popravila)
MLAKER VINKO, 2531 W. National Ave. — Tel.: ORchard 2294.
REZEL JOHN, 6026 W. National Ave. Tel.: GReenfield 1170.
Lek
Lekarne
BUDNER BROS., 537 W. National Ave. Tel.. ORchard 1031—1036.
FAY DRUG CO., Cor. South 5th & W. Nat’1 Ave. — Tel.: OR. 2156—9964.
lV/|aJ Mašinerija in kotli, iVla.S rabljena in popravila
PETER R. LOGUE CO., 1828 W. Pierce St. — Tel.:/ORchard 2343.
Strojne delavnice (Tool & ipie Works)
MEDVED TOOL & DIE CO., 325 W. Florida St. — Tel.: MArquette 5896. (Tools, Dies, J!igs, Fixt., Spec. Mach.)
Mleko
in drugi mlečni izdelki
TIMM’S DAIRY, 3714 W. Burnham Street. — Tel.: ORchard 1679.
Obed ovalni°e (lunches)
NATIONAL EAT SHOP, 614 W. National Ave. — Tel.: ORchard 3813.
Obi
Oblačilne trgovine
KRATCHNIK JOHN, 522 W. National Ave. — Tel.: ORchard 5075.
RICHMAN’S CLOTHES, W. Wisconsin & N. 2nd St. — Tel.: MArquette3837
Očala" (Optometristi)
DR. J. JANKOWSKI, 1015 West Mitchell Street. — Tel.: Mitchell 7174. — Korektna očala. — Napenjanje oči povzroča glavobol
Odv
Odvetniki
ERMENC JOHN JR., 2954 S. Logan Av. Tel.: SHeridan 6709. — Urad: 411 E. Mason Street. — Tel.: DAly 2240.
CLOJEK FERDINAND A.,	5905	W.
National Ave. — Tel.:	GR.	1840
GLOYECK ALVIN JR., 805 S. 5th St. (Stumpf Bldg.). Tel.: MI 2707. Res.: So. 95th & W. Howard. - GR. 3396.
LUCAS N. F., 229 E. Wis. Ave. Tel.: DAly 1987. Res.: (7—8 zv.) 1314 So„ 60th St. Tel.: GReenfield 3679.
SCHIMENZ MATH JR., 732 West Pierce Street. — Tel.: DAly 3284-
Opr Oprema za trgovine.
BADGER FIXTURE CO. (Fr. Simonz, Prop.), 331 W. Juneau Ave. BR. 5075
Plu~__________________________
DEBELAK JOHN, 930 W. Nat’l Ave. PLUMBING & HEATING - MI. 8611.
FRANGESCH VICTOR, 1701 South 71s,t St. — Tel.: GReenfield 0823.
Plumberji
FUZER PLUMBING & HEATING, 6406 W. Greenfield Ave. Tel. GR. 2787
ZAUliKSCHJSlK JOHN J., Cor. 47tli & \\. Aat’l av. — Tel.: Mitchell 5481
PogrZ Pogrebniki
JELENu JOHN R„ 2316 W. Nat’l Ave. Tel.: Mitchell 6065 — MI. 3278
SCHAFF JOHN, 704 W. National Ave.
—	2435 W. Vliet St. Tel.: WEst 8420. res.: 1029 N. 24th St.; tel.: WE. 6357
Poh
Pohištvo
HOTZ & MOHAUPT FURNITURE CO. 816 W. National Ave. - Tel.: MI. 3110
PRASSER FURNITURE CO.. 838 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 1661
Prem Premog in drva
CHAPMAN FRANK, 3647 South Lo-gan Ave. — Tel.; SHeridan 4950.
MRS. GORISHEK J. in SIN, 733 W. Virginia St. — Tel.: BRoadway 2879
NATIONAL COAL & SUPPLY CO.., 1911 So. 80th St. — Tel.: GR. 4380.
P. ORDANOFF, 1034 So. 6th St. - Tel.: ORch. 8473; res • ORch. 7347-W.
Radio Popravila
KODRICH FRED, 1026 W. Pierce St! -Tel.: OR. 4899-W - (Clan “Sloge”.)
Sadje!
in zelenjava
NU WAY FOOD Market, 529 W. Natl Ave. — Tel.: ORchard 9650. — Kompletna zaloga sveže grocerije, sadja, zelenjave in mesa po nizkih cenah.
CAJ _ voda, pivo in mehke
OUUct	pijače
AREN Beverage Co., (Soda & Spring Water), 232 W. Bruce St.; MA, 1152
CRYSTAL SODA WATER CO., 617 W. Cherry St. — Tel.: MA. 0958.
SANITARY SODA WATER CO., 1430 So. 69th St. Tel.:- GReenfield 3620.
WISCONSIN BOTTLING WORKS, 728 So. 7th St. — Tel.: Mitchell 7fi20
Ci.__ski papir, okenska zagrinjala, barve
J. W. SCHEETS & SONS, Inc., 701 W. National Ave. — Tel.: Mitchell 4433
krovci (Roofing JlicnO* & siding)
BAICOFF ROOFING CO., 614 S. 6th St. Tel.: DAly 1488. — (Slov. podjetje.)
X esar TesarJi to komrajkt.
BRUNK WM„ F. & SON, 622 W. Walker Street. — Tel.: Mitchell 4460.
FIRST & KLAUS, 1101 So. 63rd St. Tel.: GReenfield 5909.
PODKRIŽNIK GEORGE, 120« South 62nrt St. — Tel.: GReenfield :ms
Urar Urarji in zlatarji
WELLSTEIN JOE & CO., 1116 West National Ave. — Tel.: Mitchell 6653
Zavar"o7a“% in nota-
ERMENS FRANK S., 6227 W. Greenfield Ave.. — Tel • GReenfield 6158.
Zelez
Železnina
WACAK ANTON, 738 W. National Ave
—	Tel.: ORchard 0704.
%	i	mmumm	i . ........
Zigcinje vina in likerji
CITY LIQUOR DISTR., (Babich & Ko-she), 5833 W. Nat’l Ave, - Tel.: GR. 4297-5510. (Distr. of Hiram Walker)
SHEBOYGAN
Go Gostilne in restavracij#
PLESEZ JOHN, 811 Indiana Ave. Tel.: 3348. (Poleg tudi trgov, z grocerijo.)
SUSHA JOE, 1036 Pennsylvania Ave
—	Tel.: 2503.
SUSHA’S TAVERN & ROOSEVELT PARK, 933 Indiana av. Tel. 348-2400
ZORKO LEO, 902 Indiana Avenue — Tel.: 2574.
Ho
Hoteli
FALE FRANK, 836 Indiana Avenue. — Tel.: 94-W.
Restav" Restavracije
GOLDEN GATE COCKTAIL BAR, 930 Indiana Ave. Tel.: 4325 (M A Pavell)
PORT WASHINGTON
Go" Gostilne in restavracij*
VOLOVLEK ANTON, 310 Franklin St.
—	Telefon: 443.