List 84.
Postava zavoljo ognja na kmetih *).
Da bi se na kmetih nesreča strašnega ognja, kolikor je mogoče, odverniti mogla, je Njih cesarsko veličanstvo s poveljem 20. oktobra 1792 za štajarsko deželo leto postavo dalo,ktera se zdaj tudi za krajnsko deželo ponovi in oznani. Leta postava zapopade v sebi:
I. kako je treba varovati, da oginj viin ne pride,
II.  kako se  more hitro zvediti^   da je oginj  viin peršel,
III.  kako se ima hitro pogasiti,
IV.  kako se škoda odverniti more, ktera se  zna zgoditi, kadar je oginj že pogašen.
/. Kako je treba varovati, da oginj viin ne pride*
Ker zavoljo nerodnega zidanja in cimpra oginj viin priti in dalej seči zna, je tedaj treba, kadar se nove hiše postavljajo, na to gledati, da se ena druge ne tisi, ampak da, ako je mogoče, prostor enega sežnja med njimi ostane.
Ravno tako se imajo tudi skednji dalej od hiš za vertmL ali, kjer je mogoče, zunaj vasi postaviti.
*) Ker se nam pričujoči poduk za vse dežele važen in sila potreben zdi, ga ponatisnemo po 50* delu »deželnega zakonika in vladnega lista za kronovino Krajnsko«.       Vred*
Kjer lan in konople pridelujejo, je treba sker-beti, da si vsaka soseska svojo sušnico ali paštubo malo dalej od vasi napravi.
Pri starih hišah, ktere blizo skup stoje, ali ktere se ena druge tise, tudi perskednjih, kteri se v vaseh znajdejo, se saj na to gledati mora, da se visoko košato drevje, posebno kakšen oreh, zasadi, ki poslopja proti ognju brani. Kjer se ne morejo cele verste drevja postaviti, naj se saj na vsakim voglu hiše ali skednja eno drevo zasadi. Vender pa drevesa, ali sicer nepotrebni plotovi ne smejo na poti biti, dapotler, kadar oginj vunpride, soseska od vsih plati blizo ne more.
Kjer je mogoče, ima gosposka skerbeti, da se na kmetih in po vaseh namest slamnatih streh saj lesene strehe iz desk narede, kterih se oginj tako hitro, kakor slame, ne prime.
Leseni dimniki se tam, kjer ni taka sila, da bi hiše popolnama iz lesa bile, ne smejo perpu-stiti, in so za naprej clo prepovedani.
Zidani dimniki pa morajo pol cegla debeli in ne iz stoječiga cegla zidani biti, tudi ne preniski, ampak zadosti čez streho vzdignjeni, ne preoski in ne krivi, zato, da se lahko skozi zleze, in da se ometati morejo.
Peči ne smejo preblizo pri lesenih stenah biti, ravno tako tudi ognjiša, ali kjer se sicer kuri.
V kuhinjah, kjer se pere, in v drugih krajih, kjer je dosti kurjave, ne smejo tla lesene biti, ampak vsaj iz zemlje ali ilovce dobro skup stlačene, ako se ne morejo iz kamna, cegla, eštriha ali druge take reči narediti.
Pri hišah, za ktere postavljati je zidarjev, tesarjev ali družili rokodelcev potreba, se ne sme drugim delo izročiti, kakor moj str a m, kteri to zastopijo, in k temu pravico imajo.
Da bo tedaj gosposka ložje in bolj gotovo ve-diti mogla: ali se kmetje po zapovedih, ktere so zavoljo zidanja in tesarstva dane, zaderže, zana-prej nobena hiša, skedenj, hlev, ali kar bodi, brez privoljenja gosposke ne sme postavljena biti. Na tako vižo bo gosposka vselej v stanu, lego in kakošnost poslopja s svojim namestnikom ali županom pregledati, presoditi in tako nevarnost ognja odvračati.
Pri tem pa gosposka ne sme ostati, ampak mora po županu ali kakim uredniku še potlej večkrat gledati, ali se prav dela, ali ne; tl^ kteri zoper ravnajo, morajo kaznovani biti, in to, kar ni prav delano, se mora podreti.
Ogled pa more gosposka in soseska zastonj storiti , tudi za privoljenje te gosposke, in zanje skerb, se nič ne plača.
—    334   —
Z ravno toliko skerbjo se mora tudi na to gledati, da po neprevidnosti oginj ne vstane; za tega voljo se ponoči ne sme slama rezati, mlatiti, lan treti, mikati in take reči delati, ali vsaj le pri luči v dobro zaklenjenih laternah.
Tudi klajasenesmeblizo dimnika sušiti ali borovje in drug les za podkuriti v peči in na ognjišu pokladati.
Se manj pa se sme lan v zakurjenih hišah ali na pečnicah ponoči sušiti.
Strelanje in vse drugo opravilo s pulfrom po vaseh in blizo taistih, /vse požiganje, vse igre z ognjem, kakor tudi kres, vse leto je ojstro prepovedano. Župani sami in namestniki gosposke, ako take reči pripuste, in jih ne odpravijo, imajo hudo kaznovani biti.
Nobeden ne sme z gorečo ali odkrito lučjo po vasi iti, tudi se ne sme nobeden popotni človek z gorečimi baklami skozi vas peljati.
Hišni gospodarji imajo svojim poslom, mlati-čem in najemnikom prepovedati z odkrito lučjo, zlasti pa z gorečimi treskami po hiši hoditi; tudi oštirji ne smejo voznikom; kteri pri njih čez noč ostanejo, pripustiti, da bi gorečo svečo brez laterne v stali nataknili, ali sicer nemarno z njo ravnali. Ako čez to zapoved greše, imajo ojstro kaznovani biti, in za škodo, ktera se po njih nemarnosti zgodi, porok biti.
(Dalje sledij
List 85.
Postava zavoljo ognja na kmetih.
(Dalje.)
Nobeden človek se ne sme postopiti, z odkrito lučjo, gorečimi treskami, ali z žerjavco pod streho, v hlev, na skedenj ali na druge kraje iti, kjer se reči, kterih se rad oginj prime, znajdejo; in mora zato, kakor k marsikteri drugi rabi, vsaka hiša saj z eno iz dobrega pleha narejeno laterno, ali z več taistih previdena biti.
Nobeden ne sme v takih zavoljo ognja nevarnih krajih tobaka piti, ako bi ravno fajfa pokrovček imela.
Kuhinjo izžigati, in vse enake djanja, po kterih lahko oginj viin pride, so ojstro prepovedane.
Hišni gospodarji imajo svojim ženam , hčeram in deklam zapovedati, da imajo pri kuhi z maslom previdno in varno ravnati, zlasti pak , da kadar se maslo vžge, vode va-nj nikdar ne vlijejo.
Tudi po nemarnosti je že dostikrat nesreča se zgodila. Za tega voljo imajo hišni gospodarji svojim otrokom in poslom naložiti, da na oginj in luč dobro gledajo. Ponoči, preden spat gredo, imajo gospodarji sami, vse okoli pregledati in sker-beti, da se oginj in luč dobro pogasi ali na varnim kraju ohrani.
Ravno tako skerb imajo tudi zavoljo pepela imeti, ker se po neprevidnim tjemetanju taistega lahko kaj vžge in oginj vstane* Zlasti pak je prepovedano pepel pod streho hraniti.
Ker naj veči nevarnost ognja od zamujenega ometanja dimnikov pride, za tega voljo se hišnim gospodarjem skerb za ometanje nikdar ne more dosti priporočiti. Sleherni gospodar ima gerlo dimnika naj manj vsakih 8 dni enkrat omesti, in saje s staro metlo ostergati dati. Dimniki pak morajo pozimi naj manj vsakih 6 tednov, poleti pak vsake tri mesce popolnoma in z veliko skerbjo po-medeni biti. Dimniki, skozi ktere se zlesti nemore, znajo sicer sami gospodarji ali domači ljudje omesti. Taisti pak, skozi ktere se lahko zleze, morajo od pravih dimnikarjev omedeni biti. Gosposka ima tedaj skerb imeti, da se soseske z dimnikarskimi mojstri pogodijo, zraven pak tudi, da jih mojstri predrago ne obrajtajo, in da oni svojo dolžnost prav in o pravim času store.
Župani po vaseh imajo posebno na to gledati, da se peči in dimniki prav omedd; za tega voljo imajo po hišah večkrat pogledati, brez da bi gospodar zato poprej vedil, in zanikerne gospodarje gosposki na znanje dati.
Da se tedaj ti zdaj povedani ukazi bolj gotovo spolnujejo, se imajo vpričo gosposkiniga uradnika ali župana in srenjskega odbora z možmi in dimnikarjem, ako se kteri blizo tega kraja znajde, pozimi dvakrat, poleti pak le enkrat vse hiše posebno ogledovati. Takrat se morajo vse peči, vsi dimniki, vse ognjiša dobro pregledati; kar se nevarnega najde, hitro popraviti ukazati, ali pa gosposki , ali clo kresii na znanje dati. Župan in soseska imajo potlej na to gledati, da se vse, kar je pri ogledu naročeno bilo, gotovo in natanko do-polne in sploh reči, da se nič ne zgodi, kar je v leti postavi zavolj ognja prepovedano.
(Dalje sledi.)
List 86.
Postava zavoljo ognja na kmetih.
2. Kako se more hitro %vediti, da je oginj vstal.
Kjer pa vender per vsi skerbi in previdnosti oginj vstane , je treba čuti, da se to hitro zve in oznani. Na takih krajih, kjer se posebni čuvaji znajdejo , je perva dolžnost njih službe, da oginj hitro zagledajo.
V takih krajih pa, kteri niso preveč majhni, in kjer vender posebni čuvaji postavljeni niso, imajo sosedje in gostači eden za drugim v ponočnim čuvanju se verstiti.
Ponočni varhi, ali ljudje, ktere versta čuvanja zadene, imajo od sv. Mihela do velike noči od 9. ure ponoči do 4. zjutraj, in po veliki noči do sv. Mihela od 10. do 2. ali 3. ure dolžnost dopernašati.
Njih dolžnost je: zmiram gori in doli hoditi in brez prenehanja na oginj paziti; tedaj se ne smejo postopiti med tem časom v kerčmo iti, ali v drugi hiši se opotavljati. Kakor hitro oginj zaduhajo, ali dim vidijo, ali se jim na drugo vižo dozdeva, da kje gori, zlasti pa kader že oginj vstane, imajo z vpitjem, z glasom trobente, z bitjem na okna in duri ljudi buditi, sosebnopa, kjer se cerkev znajde, plat zvona biti.
Kader oginj vun pride in moč zadobi, da ga varhi po svoji nemarnosti ne zagledajo, imajo taisti ojstro kaznovani biti.
Kakor hitro se oginj zapazi, imajo varhi županu in gosposki, če v tem kraju stanuje, ali nje namestniku to nesrečo na znanje dati. Kader je nevarnost velika, se oginj tudi bližnim vasem z zvone-njem, ali po najetih ljudeh, kteri tje izdarijo, veditida.
Noben hišin gospodar in noben njegovih ljudi se ne sme postopiti, kader oginj per njem vstane, taistiga zatajiti ali zakriti. Njih dolžnost je še ta, da imajov vpiti in na pomoč klicati, kakor hitro oginj čutijo. Ce ognja vediti ne dajo, kakor je zapovedano, ali ga zataje, jih ima gosposka ojstro kaznovati in po njih premoženju k povernjenju škode jih obsoditi.            CDal)e »ledi.)
—   350   —
Postava zavoljo ognja na kmetih.
(Dalje.)
Kako se ima oginj /utro pogasiti. Da se oginj hitro pogasiti more, je treba že popred skerbeti, da v nesreči vode, priprave za njo in ljudi za delo ne manjka. Gosposka ima tedaj gledaii, da se šterne o svojim času cedijo in da se luže za napajanje živine, bajerji in drugi vodnjaki v dobrim stanu derže.
V  takih krajih, kjer je malo vode, se luže in zbirki te vode v niskih kadeh napravijo, kjer se dežniea (kapnica) skupej zbira, ali še kako drugači.
Gradovi, kloštri, farovži, fabrike, malni, fužine, kovačnice in druge hiše morajo pod streho čebre z vodo pripravljene imeti. Pa tudi druge hiše se imajo s takim polnim čebrom previditi.
V  manjših vaseh pa in tam, kjer se taki če-bri pod strehami ne morejo spraviti, imajo pri hišah, ktere so nar dalje od vode in šterne, taki z vodo napolnjeni čebri zraven vrat, ali kje na drugim priložnim kraju pokriti stati. Zlasti se pa to od tacih vasi zastopi, ktere dalječ od vode proč leže in s šternami previdene niso; tam bi pervsaki deseti hiši tak čeber z vodo napolnjen stati imel.
Tudi na cerkvah pod streho morajo čebri z vodo perpravljeni biti, da se pa v dobrim stanu ohranijo, in o pravim času z vodo napolnijo, za to imajo fajmoštri, mežnarji in cerkovni ključarji, ali kdor je scer čez cerkev postavljen, skerbeti.
Da taistikrat, kader oginj vstane, konj na zmanjka, kteri vodo in priprave za gasiti vkup vozijo, ali scer za kako drugo potrebo pripravljeni biti morajo, so dolžni tako sosedje kakor ptuji vozniki, kteri so v vasi, svoje konje tje postaviti. Za
tega voljo se morajo v takih krajih, kjer se konji čez noč na gmajnah zvunaj puste, sosedje verstiti, da vselej nekteri svoje konje za kako potrebo doma ohranijo.
Grajsine in njih gospodarske pristave, kloštri, farovži, fabrike, fužine, kovačnice in druge veči hiše imajo z vso pripravo za gasiti, to je, z lojtrami, aki, ročnimi gasivnicami, z vozmi za vodo, z več ali manj, kakor so veči ali manji, previdene biti, da v sili tako dobro sebi, kakor drugim pomagajo. Manjši hiše imajo nar manj eno lojtro,eu ak, nektere škafe za vodo in eno plehasto laterno imeti.
Zraven tega imajo pak tudi soseske, če se zavoljo sromaštva ne morejo bolj previditi, vsaj eno lojtro, dva aka, nektere ročne gasivnice, in če so> bolj premožne, tudi en sod ali dva za vodo na vo-zeh ali kolesih imeti, ki so zmiraj z vodo napolnjeni*
Kakošno pripravo za gasiti kmetiške hiše imeti imajo, bodo gosposke previdile in ukazale, vender pak tudi kmete v nepotrebne stroške gnati ne smejo. Grajsine, kloštri, farovži in veči dvori imajo popis svojih priprav kresii naznaniti, ktere dolžnosti bo jim naročiti, kaj si še dalej napraviti imajo, in bolj primožne prigovoriti, da si veči gasivnice napravijo*
(Dalje sledi.)
—   358   —
Postava zavoljo ognja na kmetih.
(Dalje.)
Zavoljo vredbe, ktera je potrebna, da se oginj hitrejše pogasi, ima gosposka ali župan, vsaj v večjih krajih, vsakemu gospodarju ali hlapcu svoje opravilo že popred povedati. Eni morajo biti za okoli pošiljati, za oginj oznaniti, eni za vodo nositi , eni za sode z vodo in druge priprave vkup voziti, eni za varovanje premoženja pogorelcov, drugi za gasiti, poderati in raztergati, in to delo ima gosposka sosedom vsako leto, kadar davke plačujejo, na novic oznaniti.          N
Kakor hitro hrup vstane in se znamenje ognja zasliši imajo župan in drugi bolj imenitni možje pervi biti, kteri k ognju pritekd; zakaj na njih izgledu in zapovedi, po kterim se vsi sosedje po-kornovravnati morajo, je naj več ležeče.
Če gosposka v vasi ali kje blizo svojo pisar« nico ima, mora kmalo enega pisarja k ognju poslati, kteri je dosti pripraven, da red derži in ljudi vodi.
Zlasti pak se morajo tesarji, zidarji, kovači, ključarji, dimnikarji, mlinarji in taki ljudje, kteri v vasi ali kje blizo stanujejo, s svojim orodjem pri ognju znajti, ali kterega svojih tje na pomoč poslati.
Tudi hišni gospodarji in njih hlapci so dolžni, kakor hitro znaminje ognja zaslišijo, s svojimi pripravami tje priteči, in tega dela se prijeti, ktero se jim da, ali ktero jim je že pred rečeno bilo.
Ravno tako imajo tudi bližnje gosposke, samostani, fajmoštri in soseske ne samo, kadar so pro-šene, ampak tudi same od sebe, kakor hitro zvedo, da je oginj vstal, z ljudmi in s pripravo ena drugi na pomoč priti.
Pri ognju se sicer ljudje tako daleč, kakor je treba, k delu siliti znajo, ti pak, kteri za delo niso in druge motijo, proč odgnati; vunder se lepo z njimi ravnati mora, zato da se ljudje ne ostrašijo in gasiti ne zboje.
Pri gašenju je treba vsiga nepotrebnega vpitja se zderžati, za vodo podajat versto napraviti, namreč tako, da eni vodo naprej podajajo, med tem pak drugi že po drugi segajo i. t. n. Pot, kjer se voda na rokah ali na vozeti nosi, mora vselej prosta biti; če je treba, se tudi laterne prižgo; bolj imenitni in starji možje imajo skerbeti, da ljudje v hoji ali v vožnji eden drugemu na poti niso.
Med tem, kadar možje pri ognji delajo, imajo žene in dekleta doma ostati, in če je treba, živino v hlevu odvezati, čednik pak jo mora s kom drugim , kteri za gasiti ni, kakor hitro je mogoče na polje gnati in pred ognjem obvarovati. Kadar je oginj blizo, imajo žene in dekle streho polivati in boljše reči na zanesljiv kraj viin nositi, kjer so ne-kteri možje za varhe postavljeni.
Kadar nevarnost ognja že okoli sebe seže, se morajo vse oknja, ali line pod streho zapreti, vrata ali luknje keldrov ali velbov s kamni, z rušo, z nasipom ali z gnojem zadelati, zlasti pak vse reči, kterih se rad oginj prime na stran spraviti.
Na turne in pod streho cerkva se mora kmalo voda nanositi; line se pred iskrami varujejo, in boljše cerkovne reči se, kakor hitro je mogoče, na stran spravijo.
v
Ce je oginj še zapert, se mu, dokler je mogoče, zrak dati ne sme, ampak se mora s polivanjem in na vse viže gledati, da se zaduši. Kadar pa že viin puhne in en kraj popade, kjer se žito, seno, slama, ali kaj tacega znajde, kjer polivanje nič več ne tekne, takrat se mora vsa lesena roba tam proč spraviti, bližnje plotove, je, če se morebiti zavoljo prostora že popred storilo ni, podreti, streho doli vreči in s stenami in drugo gorečo lesnino vred notri v hišo podreti, da se oginj pokrije in zatare.
Bližnje hiše se brez potrebe poderati ne smejo, le samo taistikrat, kadar že ni mogoče, drugači plemena ognja berzdati, se hiše naprej poderati začno. Taistikrat pak se nobenemu gospodarju zanesti ni, pa bo tudi sleherni, kterega zadene za pogorelca deržan in enakih pravic deležen.
(Konec   sledi.)
—   362    —
Postava zavoljo ognja na kmetih.
(Konec.)
Kako se škoda odverniti more, ktera se zna zgoditi kadar je oginj xe pogašen.
Tudi takrat, kader je oginj že pogašen, se nobeden tistih, kteri so gasili, proč pobrati ne sme, dokler župan ali ta, kteri je za vikšiga postavljen, ne pervoli.
Na pogorišu morajo posebni varhi čuti, in sker-beti, da se oginj skozi skrivne iskre ne oživi, in zopet goreti ne začne.
Perprave za gasiti se potem preišejo; vsakemu se svoje nazaj da, in skerbi, da se poverne, kar je pokaženo, in kar manjka.
Ti, kteri so nalaš kaj pokazili ali polomili, imajo ne samo škodo poverniti, ampak morajo še posebno kaznovani biti.
Ti pa, kteri kaj zataje, vzamejo ali clo prodajo, imajo po postavah zoper tatinstvo sojeni biti. Še ojstreji se ima ravnati s tistimi, kteri so tako hudobnega serca, da pogorelcom njih boštva kaj vkradejo.
Zadnjič se mora kresii, kakor hitro je oginj pogašen, na znanje dati, ta pa ima natanjko spra-šati, kako je oginj vstal, da se tisti, kteri po svoji nemarnosti ali clo iz hudobije oginj napravili, kaznujejo.                     _________