J&tno teJioös račun St. 24. — Conto cor rente eon /a posts). Pozamesna stzvilka 20 Š tot/at. hhaja vsak pondcijek "> ietrtek ob 8. uri ~~ prcdpo/dne. — itane zS celo Jeto 16 L.% lapolleta 8 I»., za četit 'et* 4 L. Za inoTemstvo ceh leto 30 I». Na naročila brez d°Po$lane naročnine se ne oiiramo. Q'lgovorm urednik: HimVCD 0%EL. Steviika 75. V Gorici, v četrtek 20. septembra 1923. Letnik vr Nefrankirsmi Llama se ae sprejemajo. Ogfasi se računajo pu dogovo- ru in sep/ačajo v naprej List, izderj* konsorcij vC,O?l/äf(E STnAŽE" Tisk. S. Spazza/ v Trstu. Oprava in Uredništvo: ulica Mame/i 5. (prej Scuole). Za našo mladino "aiistovska vlada mlsli izvrgiti v "l*avaena. življenju Italije veliko relor- Ol V nasprotju z vso preteklostjo dnjega petdesetletja uvaja la&izem v atyansko solo obveznl verski pouk. S 01 I« postavjena vzgojn novega rodu na *°Polnoma nove temelje. Prlznati je ^« da pomeni ta reforma za staro tal*jo velfk korak naprej. Za nove pokrajine pa je stvar bistve- ^(l ^ugatna. Pri nas je verski pouk in erska vzoja mladine že zdavnaj vpe- ianj», naši predniki so znali verski nc&J sole trdovratno braniti in so vse s*ose nasprotnikov vselej zmagovito 4 hiiati. Tako določa prl nas zakon, a Se mor- v ljudskih in srednjih serial'. . * dve uri na teden verski poduk, in J** kot obvezen ueni predmet. Na e°üuskein se vrfei v podeželskih "skih iolah celo tri ure na teden ^nank. Nndalje določa pri nas zakon, Podiitujejo veronauk duhovniki, ker P^fc oni po naravl za to poklicani in , 'eio lc oni biti pravi tolmafci naukov at°USkG cerkve. v a*a je nri nas navada že ort pamli- jj, a irt nfkomur ne pade na mfsel, da Ht m°9lo biti drugače. Toda kakor |Lam° v časopisju, misli uveljaviti . s*ovska vlada v verski vzgoji sertaj ö Ba natcla Verskega podnka mladine (e' bi ne vršili v to poklicani duhovniki, ^*»«fc u:itelji. Ko bi to obvoljalo, bi ae ^ "* v- ljndskoiolskem ponku nafilh j. *ev popolen prrobrat. Cerkev, ki je til SV°^ dnhovnikih doslej sama tolma- ^ miatiini svoj nauk, bi priSla ob to jjefVlCo in izgubila svoj dosedanji vpliv. ittiiOrQla se ne strinja z nankom in nn- ^ Cerkve. ^ ö*Sih krajih Sola ni tolmatila učen- I» ** nauka kalollcizma, temveč je ^"•k tndi 7r» rollgiozno življenje »b • Zato so bile poleg veroukn ^ *2ne tudi verske vaje, ki so se pc ^! e ve^hra* v letu. Te vaje bi rao- ^ sedaj odpasti. Važno je tudi io, oJja ** P° novem sisteniu verouk z izkljntn*m ciljem, .j, li verski pouk v soli, tftfc^ a tudi v nomftkem delu doiele je 04 ^° med ljudstvom močno gibanje. **i do vasi so pobirajo podpJsi za versko vzgojo mladine in tisoči mož in žena so ie podpisaU rosolucijo na Mus- solinija. Enodu&na zahteva trentinske- ga ljudstva iron izreden pomen in veli- ko moč, ker so se tudi v starem kraljestvu vzdignili glasovi pritrjevanja. Mogofcrti in sijajni evharistični kongres v Genovi, ki jo zbrnl na obali Ligurskega morja stotisočglave monožice iz cele države, je sklenil resolucijo, v kateri zahteva isto, kar prebivalstvo novih pokrajin. Ne vemo še, kakšen uspeh so imelo odločne zahteve katoliškega Ijud&tva pri Mussoliniju. Mi smo navajeni, da ne verujemo mnogo v popustijivost iasi-v stovske vlade. Toda v tej stvari npamo vf.ndar, d^ si rimski državniki nc bod« ma&ili uses pred mogočnim klicem na- roda. K»jti klic se dviga i? najglobljih globin množic in zadeva največje sve- tinje ljudstva. Ni je državne oblastL, ki bi mogla in smela prezreti t a k i h zahtev prebi- valstva. Primorski Slovenci se priključujer.io iz polnega srea na&im nemikim in ita- iijanskim sodržavljanom, kajti preko vseh političnih in narodnih razlik nas združuje z njimi isti ideal kr&čanske civilizaciic. Kai segodtposvetu? dneh zelo močno xaostrilo. Doscdiauji ])rods.ednik. lvško vlado gospod Depo- li jo ncnjwloma odü-U)pil in rimsk-a vlada j<- poslala na l^oko ß^nerala (iiardina, da vzhmh- v svojo rokp vcxLstvo mesta. Doslej je stal na ¦Coin Hrko doTwafiin, odslej naproj povelju- jc nad dr^avko italijanski senator in griK'ral. Kakšiio važnost imaino pri- pis-ovati t«'j s'premomLi ? Po Tiašem st1, s l«m iLu Reki ni H<>^ zna kaj spie- inen.ilo. K'ajti *Italijct, ima Hoko Že vec ko If Mo dmi v ]K>po!ni poses ti, njeni (irožiiiki in vojaki slu/vlmjejo na Hcki kakor v kaki drugi p-okrajini lutii- jo, n'sksj. vlada »e jt*- col i-as obra-čtila v Him kakor v glavno nitLs(o skupiit domovinc in projeniH.la od tJam do- narno iK>moč. l>a smatrujo vK'ulajoci politiki Reke rimsko vlado z>a svojo vl.'wlo, ko vkli že v tojTi, da je &osp(Kl Dcpoli položil svojo tlemisijo v j'oko Mussolinija in je uato tnini»trski svet v Rimu inifonoval za vojuisk«¦¦,•; a ^uvornt.TJtt senatorjia (fiardina.. Kaj se je torej spremenilo ? Mesto civili- sta imamo nia Coin Reko vojaka. Rim ska vlada je razgiasila, da njen najriovejši korak no ponieni aneksi- je Reke k italiji,! ampak le navadno s]»reme.mbo vlade. To je pojwlnoma resniöno. TckIo. kljubtemune moreino Irditi, da jo imenovanje general« (iiiardijia brez vsakoga pomeiia. J>o dlaiioa je> imela namret1 Reka vsaj na- zunaj svojo samostoj;no rei5ko vlado, Dejtoli je bil kakor rečeno Rečan. tfe- (iaj j« tudi to minnlo. Položaj je po- stal jason. Ako hi danes prišlo do pogajanj nieogajanju z Kalijo ]iietrga in iz.roči vso zadovo Zvezi narodov. Koliko s<* misli vdati vlada pj"it.isku opozk'ije, je težko pro- rokovati. V en.i stvari pa pis- v\{: Mussoliniju. Vsebima }>isma }" sc- vxlia še tajufl.. Mordä y* Pafiif nove Musftoli'nijeve predloge. odklonil, in or: da se pa ])ri-čnejo zopet po'^aianja. (J am i.as tKMlo poučili priboanji dncvi. I'ismo I'nsirew» ;" •/.,,.,i/.•.¦;....-i---¦ \-.\9,- nost i. Kaj pravijo v »noz'iia'vn. Imenov-anje vojaškoga guvernerju na Reki jo na pravilo v tujin.i zi-lo razlieen. vtis. Nekateri angleski li- sti trdijo. da je politicna pro mor. Ita- lije na Reki dejstvo, ki se da spremeni- ti samo z vojno. .Tugoslovani naj gloda- jo tort^j le nato, dia dobe mnogo trgov- skih ugodmosti ma Reki. Drugi listi, posebno gJasila. delavslva so ¦ Italiji iisisprotni, ker vidijo v Mussoli)iiju možia, ki je potoJkel iLalijanske so- ciialisto in konniniste. Ne toliko radi Reko kolikoi' r je, d pre jrlasilo makexlonskib re- volu€J03iareev. Da bi ne pri^lo na me- ji do neiriirov, jn diala zastraJLiti ob- mejne kraje. Kakor kaže, si hose. Jugoslavija zakriti pravočasno hrlxt in je. odiose- na iti v t^oj stvari do skrajrosti. Kaj se godi na Špan&k' i:i. Na Španskem je r^'o^l^-^mo obsed- no stanje, preki sod je stopil v vejja- vo. Kralj je. podpisaf ukaz, a kate. rim se hmmuje voja&ki odbor, ki sto- pi na mesto dowedanje vLade. (ieneraJ Primo de Rivera je jx>»tal predsed- nik. Čim je za.sedel svoje mefcto, je razj>u.Htil parlanicnt in vzel v svoje roke vso drztfwno oblast. Kakor )>r\ nas Mussolini tako ^i je dial iua ftpanske.in ni polno mot za dobo enega, leta, mod tern ko ima de Rivera oMast za tkmIo- ločen čas. V jxroglasti kralj,a je refe- no: «vojaAkJ direktorij držj oblast toliko rasa, dokler ne uiajde tasti- vrediii)!* in sposobnih mož. ki niso se oniadeže\Tani od jwlitike.» Kedaj Jx>- do našli geJKiraii te fvi.stivred.ine Jju- di? To je odvisno od de Rivera. On vlada liahko na podlagi knaljevcga odloka '<>0 let, ce bo^e. i^arlamerit je odpravljen, obstoječi temeljni dr- žavni / : -o trcnutno ukinjeni, lu'id fat ii je vpeljHTia cenzura. Nova narodna brarnba. Kakor pri nas Mussolini tako sku- ša v Äpaniji geavnal de Rivera ufitva- riti polesg re^lnega vojaAtva &e n«ke vrsU^ narwlne brambe, «.ibstoječe iz jvroKixyvoljnJb vojakov, pristas^'v dJk- tuitorja. line teh bramlKrvcev so, gla»i «öoiuaterD> in jKimeaii «pozor, »tf^j!» Niihova organ;izacija je abstajala Že prej v KataloTiiji in seflaj bi se mo- rala po ai«{lTtu d*1 Rivere raztegpiiti fez celo držfflfvo. Ako so de Riveri po»re/'i Jzjxiljati organJzacijo Narod- ne brambe po v»oj Spaniji, se njego- va politična moč silovito okropi in 1 vkorenirü, ker se too pai' naslanjala na puške in bajonete. Znjü(goWlec postane neodvisen nele od parlaineTi- tct, temveč celo kraljeve vojske. Mor- da. se zdi de Rivori to neobhodno po- trebno, kajti žesedaj se Cujejo glaso- vi, da niso vsi gonerali navdu.nVini za novega difctatorja. De Rivera jo nam_ re« iziofi] iz vo}aškega djrektorija vse svojo tokmece in jih yjotisnil v ozadje, da bi no postali uovarnj. Ne. zadovoljncj«! se pojiavlja tudi v raz- ličnih organiziacijah fastnikov, -CeS da dela de Rivera vse po svoji glavi in n«. lastno j>est. Iz t;;«-.>u ,- i-H-rah proii Maro-öanom. To kažo biti program generala dc River«. Svojo politiko v Miaroku jc aačel diktator brž izvajati Ln je zato ¦ods'tiavil dosedainjega civilncga gu- vorijerja v tej deželi, Toda glej čudo, civilni guvemer so ni maral vd'ati in je jio/.iv do Rivero kratko in inalo od- klonil. Mož je odstavljen, toda vliada kljub vs-omu se naprej v Maroku. Po niasem bo sicer de Rivera sknro goto- vo zmagial, toda pumt civilnoga gu- vernorja utegne povečati zmešnjave v Maroku in poslabšati položaj Span- cev v tej deželi. Upor guvornerjia dokazujo, da jo uroditev in pomirjenje Maroku mor- d.a majvežnjša preizkusnja nove vo- jaške vlade. DNEVNE VESTI Oblnl zbor Edlnosti Obfcni zbor Političru?ig>a društva «Edinosti» v Gorici so bo vr.šil v če- trtek dno 27. scptembra 192:}. ob 9. Tiri zjutraj v di*uštvftnih i.ro^toi'ih. TJljudno so vabljeni vsi r:lauJ, dn sc ga vdoležijo. Pos*']n%.:a val)il.;i se n*' l>odo r:.iy.poši- ljala. Diievni red obenega zbona: l.j Odo- britev zapisnJka zad.njega oLM-iioga ziboi*a; 2.) Por«rilo oi.Ux>i-a in njego- vih flunkeijonarjev; 3.) Resgih na^incHi v gori.ski okolici. <;Piccolo della set";i> z d'ne 18. t. hi. inia, to?.a- dcvjio iieko zelo Ktiiaiilno i>oročilo iz Gorice. Pcxl naslovom: «Loj>e.ra di epurazione a Gorizi'a» (delo čiščenja.j poro<-ja o hvalovi'tidnoiM naniemu rcil- prefekta koni. NicoioLtija očistiti mi-** še mesto vaznih sumljivii« Ijudi i:i dost>av 1 j:i, da so pri 11iZn'ih prei.:¦ ku- vab uašli liinogo orožja. prepoveda- nih knjig in simsow tor da jo bilo vo'1 Ijudi rrotii'anih. Kar se ti-čt^ orožja in prepovednnili knjiv", ne venio nič go- toveiga. SliÄali pa .snio sicer mar.sikaj o nnstopu p^reiskovalnili orgianov, to- <.\- '<'i'e naiti no d.opu»öajo, da bi j.:-' . - govorili. Sicer .snio pa uver- jeui, dct. luaš molk govori tudi cele knjlge. r^otoviti pa, moranno, dia od onih, pri kateriJi so se vršile hi.šne proiskiive iz politi-fjnih ozirov, ni bil nihče aretiran. Naj bolj ogaben je pa konec zgoraj onion jene, v denuinci- jantck«' «vv'v- <• ;e, kar je v njegovili moeeh, in z vsemi razpoložljivirni sredstvi, d:i t:dsIrani iz iivest'a in oki-ajia vse pi- j'avkr, tatove In slaboglasno Ijudi ter prepreči gibanje vaeb onih, ki žive od nezanesljivo in pnstolovske j.^li- tike.» Tatovi in politiCni delavci pod r- nini kosfiii. Iival.i loia ! AH je mogoče ? 'I'e dni je iniel ininistiski svel \ JJirnn kaj 7-animivo sejo. Na dnevnem rodu je bila razprava o preimulbi Ijudskih šol, na eni prejšnjih .sej se je razpruvlljii- lo tudi o prmiredbi visjili äol, toda prouredba. viäjili šol naše ljuüstvn. ku- Uircmii se zapii'iijo še Ijudske sole, rnanj zanima UraUno poročilo govori tudi o pour;evanjii neitalijanskili je/.ikov \ ljuclskili äolah. «S 4. čl. novega načrta pravi porocilu s(-. postavlja pouk (Jržavnega (italijanskega, pr. ur.) jezika na absolutno prvo mesto, katero mu Kn>, medtem ko se poučevanje drugih jezlkov, ki so v rabi v nekaterih po- krajinah, omejuje na posebne ure.» Aiij pomeni to? I.)a se bosta hrvaiski in slovenski jezik. ki sta pač deželna jezikn v .lulijski Krajni, poučevala le po neko- liko ur?! Mi srrio ponovno puudčirili v našeni listu, da nima nai^e Ijudstvo prav nir proti temu. da se v slovenskih ljudskih šolab poučuje Midi italijaTišči- na naj se je, sicer šele v vojnih letiii tudi nemäcina. — Mi se drimo pregovo- ra: «Kolikor jezikov znaš, toliko niož veljaš.» Tod« slovansko Ijudstvo v Ju- lijski Krajini je odločno proti temu. da bi njegovi otroei bodili v šolo - po- zabljat svoj materinski jezik. Pri vseh narodih sveta velja narelo: Pou<':iij otro- ka v materinskem jeziku! Vse doscda- nje delo Italijanov na äolskem polju nani je prira, da se tudi oni dri>.e zase tega verncga pravi la. Zakaj naj bi se ravno našim otrokom vzeia la pravica? Ne zdi se nam verjetno, da imajo tako dalekosežen pomen besede, ki smo jib zgoraj prinesli v doslovnem pievodu Ce pa bi ga imele, naj bo |>j-ejjn<-ana vluda v Kinriu, da boino /.nali povzdigni- ti svoj glas, da se bo slišal daleč. In sola, ne bo v torn aluf-aju vesi n\ na^.e otroke kakor 11rani božji, kar je bi!a vedno; smatrali jo bomo mi in naši otroci za hišo, kjer se vljva \ rnlada srea strup. In ali hose to doseri vluda v Himu ? A'lislimo. du ne. Potovanje slovenskih učitoljev \.o Italiji. Sijajen uspeh pevskeyi zbora ˇ Bonetkah. Kakor je inasim l)ravccui ziuano, jo te dni p<^vski zbor Zvoze sJov. učitol- je>v v Julijski Krajini Zva-Jo) n,ajM)voda- no ]K)tova:nje po sevenioitalijanskib ines.tiil]\. Pevski zJ>or jo iLaineraval pri-, rediti gliavno vtijo v Trs-tu, kar pa niu ni ])ilo dovoljeno vkljub posredovn- nju tržaškil) italijanskih glasheni- kov. Kakor nam poroč-ajo, je pevski zbor nastopiJ najprej v Benetkah. v gledališču Rossini, ki jo bilo\ nabito polwo poslušalcov. J*evski 7A>ov jodo- sogel nopi-iöakovan nspeli. Slovonske narodn«1 pasmi je moraJ večkrat po- iioviti, kajti odobnavuinju ni. hotelo biti kouca. Gibanje proti prekliajanjn. V Cexladu se je te dni vršilo zboro- vainje, skJLcano ira pobuxio (xlbora proti ]>reklinjanjij. Zborovaiija s»1 je vdeležilo vo-liko steviio meščanov. Kot govoi'iüki so nos-topili tudi odlu:- ni zastoj/niki vojaÄküi in civiiivih o- blastev, ki so vsi s toplimi besodami vzpodl>ujali iwi boj proti prekliaija- nju. Po uiee-tu so biJi naleplj^eni le- taki z 5ielo pou^nimi napisi, kakor «Kletvirm. nuaz<> uni in sj'co», «Prekli- njanjo jc znak rnorahioga prop'ada- nja», «Preklinjunjn je znak neunmo- sti», «Preklinjauije je >5as-rainovainje Boga in doniovine» i. 1. d. S torn glbaiiijem na^iir italijanskili sodožeJanov so popolnoma st.ri-njn.mo. Naj bi le našli mnoigo posjiemovalccv tudi ivnsd riasiin ljudsitvom. Saj inia nafte ijudstvo v teli liudib časili sa- iiio se Boga, h katereniu so lahko o- brne: ali naj še Njega prekiimja ? Proklinjianje i os no del^i fasti nolio- nemu na'rodu, - tudi slovau.dia odpotujojo iz Genove, j>otovanje s tomi parniki je zelo udobno, ker so najmodornej- ,se urejeni, iinajo el ok trie no razsvet- ljavo, telefon, ventilatorje i. t. d. Ageucijia poselwio opozarja na to, dia nima zaupnikov in zastopnikov ¦po deželi. Zato ni treba verovati lju- dein, ki bi hoteli v njenem imen.u sklepati jxigoiÜKi, pobirati den'ar i-t--^- Vsakdo liahko dobs pri zgoraj J"10" noviani agaiuciji, ki jo vodi g. K. *{0' sicii, vsa potrebiiia poja-.s'iiila brez- plarno. Centralno bogoslovno seiaeni^' v Gorici. Centralmo bcr.roslovno scmcniščf1 ^ otvori dne 12. oktobra. Ta tlan wow- jo biti v teku po|.oidnovia vsJ gg- $0' jenci v zavodu, kjer bo naslednji JaIJ ob 8. uri sv. maša «De Spiritu '">•" Pi-edavanja za-čn<\jo dine 15. t. ni. Za sprejein je potrebno: 1) zakon1 to rojstvo, 2) krstni list in doriiovn1' ca, 3) spričevnlo o lepeni vodenju, |" dario od domacega dušnega past-irJ11' 4) potrebno zdravje, tlokumeiitii"^)(; l zdi'avniskim spričevalom, 5) .sp''lC'' valo o absolvirani ginina/.iji, o/'"'11'1 ü'etjein lieeju. Prošnje za sprejein je tre.i>a tuvl{>: viti na pristojni ordinarijat: ils>'-'' in pristojni v goriško nadškofij^1 Jl<1 ordiiuarijat v Gorici, rojo.ni in vr!'-sL')'!, ni v tržuško-kopersko skoiijo n* '.' dinarijat v Trstu, rojo-ni in j ristoj11' skofijo Poroč-Pula na ordi.narijJ1' .. Poreču in roje.ni in. pristojni v ^10'1' jo Krk (Veglia) -- in sicej1 v ki'aj'\''' pripadiajo danes Italiji na ord)lia' rijat v Zadru. Udna doba trnja štiri lota. Mor<'J>itne nadaljne mfoiiiiacijsi ^aj jejo posiann'zni ordinari;jtti al' '' podpisani. Ker je pomanjkanje duhov.^111 veliko, dobijo gg. ka.ndidati po ^ofl Šenih študijiah lahko takoj služiH>- Vodstvo centr. bogostovnega **cllß niAča v Gorici, dne 17. 9. 1923. msjgi•. Jakob dr. Brumat, i*K^r IZJAVA. ki 10 av- I'rejeli srno slcdero izjavci priobčujemo. «Istrski dubovniki, zbrani dne <^- anah. "' gu.sta 1 iJli3. na koittVrenci v .T< raz-ajo «(ioriski Strati» priznanje i° hvalo za njen odlotni nastop proti kr?iCa.i>ski in denunciantski pisa-vi ';' žaske «Kdino.sti» v polemiki o polH''1 umorlh. Obsojamo absolutni na^.i0'1. vi J1' lizem zapadnoevropskega. vzorca, *' kršcanskemu in slovanskemu duh« , sproten, in fegar praktična aplik»0,1^ more imeti za naš narod le Skod'J ^ posledice. Pozivarno vse sobrate-^'1*1 . nike-, naj podpirajo in širijo e Rudolf bil zaspan od ju- tra, torej ne da bi pogledal niti na božji svet, je poslal nekoliko sbig z vodstvom Radloba na čelu češ, da naj gredo pobirat dav^ek od paatirjev, katere j« bilo v takem času naj laze iiiaskočiti m jib, prisilLti, da so od- rajtali to, kar gre. Iz trdega spa- nja ga zbudi naenkrat sum in šepet. Skoöil je urno po koncu, se vsedel v ;joste!ji iin drginivsi si oči, i)ogie-daJ v Icot sobane ter videl i>oleg širokegn c^Tijišc-a, nilado deklico, katoia je se- dela na kamenitib tleh in zrla vanj s siroko od]>rtimi ov':mi. skozi okrogle šipe iz debeleg;a zelonega »tekLa, vde- lanega v svinčeni okvir, je prodiralo v sobo tiakw rn-alo inračne svetlobe( da je Rudolf komaj tnogel razločiti v":r- te »vojega gosta Domislil pa so jo, kaj to {lomeni. Njegov ljubček Rad- lob mu je obenem z nabranim dav- kom prinesel iz t«ga pohoda taksen plen, ukradeii ]>o .novi iz pastirske koče in pia tudi iieko žival, vjo- to na motvozu. Baron je stal poleg dove in jo dvignil na rokaJi s tal. Na- smejal sc jo radostno iua. vse grlo, po- tegniväi jo na vso moc k lusii Po obi-čaju pastirskih doklet je imela la- so namaz,ane s ftlanino in spletene na glavi v veliko kito. Bila je na, pol na- ga, kajli ko so jo vjeli, so jo povetfali 7. vrvmi in. vlekof- zveza no polftg konja, so raztrgali iijeno jn- pico hi spodnjico, Jiarej^no iz debelo. vaške tkanino. Na odm-ev snie-Jia jo gospod lltullob odprl duri in stojev* na pragu, je kazal gospodarju svoje bole zobe. Rudolf je zamaih'M.i 1 z iv>ki> in ogovoril deklico. Ni ga razumela, mai'vec za^ela nekaj govori ti v narečju Romanov, ]K>tomcev co.sar- ske vojsko, kateri bivajo na rebrih gorovja, ki obkoluje dolino Gaster. Njen rimski poluobraz, /jile oci in kri, kipeCa proč od "J ^\\. omaboval za trenutek. N«i to }C I* ^. cal Radloba z naročiloni, naj linJ p- koj ose-dLa konja. Ko so 'rijegovct ^. pita, zaropotala po tlaku, je V&}c Ji;1 kle nionio za roko, jo posprei11' jtl( stopnice, j)rivezal s trakom k & ..{. zasodol konja in odjezdil sko^1 ^r Jezdeč tako, je niti enkrat nl (j0- gledal Sele ko se j<> vstavil v -t.j, lini Lürtsch, se je obrnil protJ ^\t Niti za trenutek ni spustila izpred • ^, oci niti njegove roke niti sekir6' ^, scče ob sedlu Njena okrogla-- ^ nela ramer^a so Tiieprestano ^y ^p}1 beli 7/Obje, süöni volkn, so ^ ^«id'J'' in znoj ji je brez prestanka v call stal na čelu. kd GORIŠKA STRATA Sira« 3. Mestne novice -----o----- Smrtna kosa. ^ »MKloljo 16. t. m. je uuirJ v svo- JVU1 «tianovanju v via Caprin v bli- ^ni se vorne, postaje g. Anton, Če.šČut "^j- 60 let, adjunkt pri podprefekturi v Gorici. Shižboval je, dolgo vrsto lot l>ri politi-čnein. oblastvu v Gorki. Pred Orevratom je bil tajnik okr. giavar- stva. Vsi, ki so inieli opnavke s poli- ^nhi) oblastvi, bodo ohnanili Iju- •^znjiveg-a in pastrežljivojga možn v '*obroQi sj>om.i;nu. Počivaj v mini ! ^'"oostaliin rraše sožaljo. Ajnerikan&ki miiijonar v Gorici. /«inlrij© tedn,e j»1 i>otoval po ltaliji ^ani amorikaiiski milijonar Otto ^&lm. dai bi proučil gosiKxIarske raz- llUlr'' nai>e države. Kontern prejšuije- *& tedna je bil tudi pri na» v Gorici. ^ikor poročajo itfcilijajnj&ki listi, je bil ^divljen liad silnini razunaJwun na- fctyra gospodarstva v zad'njein času. >l)isJviu.l je tudi 'iK'katora najbolj zna- **a bojišča in }K>kopali&ca. Iz Gorico te odšel v lYst, da prernotri tucU ta- silni razmah gospodarKtv«. Pos lala se l>odo w".biki. V.'ibinio ! dni t\iroTn varaostnih orgtanov so pa Utvinc še vedno na dne/vnem in noč- Ueni redn. V soboto po noCi so n, pr. ^raxlli iz dvorišča Izidorja Lečica v •nid Akvileja kuretnine za 200 lir. '^viiotako je v soboio popoklne '¦monjkttlo g. Amdreju Viditfu iz Pla- ^. ^o je stopil v neki unul na korzu, T v veLi dotične hi§e. Mrak v Gorici. V soboto 22. t. m. ob 20h vprizori r(tIJ»aücni odsek «Adrij-e» v Trg. do- "U. Po.trovičevo dramo «Mrak». Cisti ^now prireditve je. nomenjen Dij. MutK'i v soboto vsi v Trgovski dom! *Ploftno slorensko žensko društvo» ˇ Gorici ji> . . . l'l lc«'iu >\i)Ji- V.MIPU ])(>Hv(lllll |l()'.-l I Mil" '«kinjeno ('«-lovunje •/. odborovo sejti lle 1^. sepl.. Üoluöilo ye j<;, d". Ob dehn nib dnevib so spreje- ta (>l-
  • rigliiM" do 15. okt. Prir.akujemo, da nc 10 fnanjkal nih.-f izmed l.inskili vde- ^stariovi ne na novo loraj /;t. ualijan- ln<), na katerepa opozarjamo zlasti «fci *ol-sko mladož v srednjih šolab, ki so °r>" več-krat boriti z težkot-ami jc/.ika. ^totako na novo se UHtanovi tef-a.j za. *lovenjtfino. *>rijavc /,a vs<> te tečaje üc sprejemajo 0 15- okt. ob uradnih urali \ druM.vein 0)'> v I. nadstr. «Trgovskegii doma» all Da 17-ven uradnib ur v III nadstr. isto- ^K, pri g. Vidmarjevi. Solnina za vsa* 1 ^aj ho odrnorjena po ätevilu obisko v^lcev: cim voo jih bo, tem niija yto- ^n«. Poslužujte sc pridno to ugodnc •'J^liko in prijavljajte se v obilnem što .°ne članice, katoiv so zastale s f.lana,- 11>0» so naproSene, da jo kraaln porav- '»ajo ! Aiad. fer. dxustvo «Adrija» V^irodi skupno z goriškim snxlnjosol- ^m dijaÄtvom v soboto 29. t. m. v ,,*?•_ doniu poftlovilni ve-Cor z zolo ob- rnitti in /viziiovrstuiin) prograniom. Izpiti na kr. sredDjlli $ole!i v Idriji v jesenskem roku t. 1. \' .sinislu narediu1 ki. rni|i. za 'ik so norajo v*i dijaki. ki /olijo na novo vsto]>iti. [)a 1 neii oni, ki so žo obiskovali srcdnjo m>U' v Idriji, j)ismono priiavill pri ravnatoljstvu do 29. t. in. in izrerno lavosti razred. v katci-ctra sr lioi-ojo . piiviti. I) Sprejemni izpiti za I. razred gimna* •/.lie in realke bodo dne 11. in Vi. oktobra A !>. U'. in od U. 17 b. Ti dijaki se jnajo zglasiti v spremstvu oreia ali kn- krga drugcga sorodnika ilne 11. oktobra od 8. 5). b pri ravnateljsivu in ]>rinesl.i s soboj krstni lisi in zadnjo šolsko izpri- c\alo. Ti uronci niorajo do 'M. docoin- bi-a 1. 1. dopolniti stai-ust 10 lot. Mlajši v sprojoniajo sarno pod pogojom, ako (¦• (lol)ili izpi'iruvalo 4. razreda Ijudsko <>!<¦ s klasislkarijo najmanj 8/10 v vsoii pvedmetib. - S])!-ejomni izpiti za I. razred roalko in gimnazije so pismoni ii- nstmoni in obsogajo sjovoris^ino in rainnstvo. Pismeni izpit iz slovenšr.ino šostoji iz nareko'-vjija ali pa obnovitvo ]>ri rcnnir piide v poStev pisava, iz ra- rnnstva ]>a iz na loge iz štirib osnovnib oiiorarij s coliini in desotinskirni števili. Pj-i ustmenern izpitn iz slovenščino s« zabtova. gladko r.itanje obnovitcv in razlaga.njo börilnoga sostavka in pozim vanjo slovniških oblik. Pri nstnem i^liitu iz nir.nnstva. so zahtovajo osnovn" oporacije kakor pri i>ismenom. 1) Sprejemni izpiti za višje razrede oboli zavodov so bodo vrišili dne !)., 10. ii; 11. oklobra od 8. 12. in od H. 17. h. Prošnjo za sprejem v visjo razredo tno- rajo biti kolekovane z 1 liro in opivm- ljone s krstni in listom, z zadnjim i/.])ii- fovalom in z izrecno oznarbo nizrvda za katerega želijo delali sprejemni iz])it 7. dornovinskini listom in z dokazom istosti pi'osiloa (to je s sliko, potrjeno pr /.iipansivn «li pa po nolarju, zado stnje tndi poini list) in se rnornjo pivd- lo/.iti najkasiii-jo sio *28. septombra 1923. V) Pismeni izpiti zrelosti za one kan- didate. ki so na novo prijavljajo, kakor li'di za. one. ki imajo ponavljalne izpiti' zarnejt) dne 1. oktobra in so nadaljujojo dne 2., :*., 4., T». in (i oktobra. Ustmeni i/piti zarnejo eine 8. oktobra ob 8 Ii. Profinje in priloge kakoi* |x>d 2). 4) l'ristojltino, vpisnina in šolnina. Vpisnina za I. razred in za novodosle dijako iznaša (i0 lir. Pristojbina za sprejernne izpite za 1. razrod gininazije ii, roalko G0 lir. Uronci 1. razreda smejo prositi za odlog plar.anja. Vn dobrem napredkn. lepem obnašanjn in pri ubo/- Tjosli ^laršov jo vsakornu uronm ino/.no, rlos«'r' oprostitev plac.anja Sol nine po pejiojili, ki jib bo odrodilo kr. nanftno ministrt.vo. Pravilno oprciiiljone proS- nio se imajo takoj ob zaeetka solskega leta izročiti razrednikom. Vsak dijak gimnazije in realke ima plačati takoj pri vpisovanjn 1(>. T»0. lir za tolova-dbo. &olnina za 1., 11. in 111. razred gimna- zije in za. I.-- TV. razrod realke iznaša na leto 100 lir, za IV. in V. razred gimnazije 20(1, za licej in za visjo realko 300 lir. Solnina so plača v 4. enakib obrokib, in sir.er |>ri vpisu, konec decembra, sebrua- rja. in aprile vsakega leta. Učenci I. razreda smejo prositi za odlog pla/anja. l'ri dobrem napredku, lepem obnašanjn in pri nbožnosti staršev je vsakemu uroncu možno, doseči oprostitev plača- nja fiolnine po pogojih. ki jih bo odro- dilo kr. naneno ministrstvo. — Pravilno opremljene prošnje se imajo takoj ob zatetku solskega leta izročiti razredni- kom. Na. nepravilno oprcmljeno in zakasne- le pro&nje se rnvnateljstvo ne smo ozi- rati. Opomba. Oböinstvo so jimimim ojwza- rjiu da morajo vse vloge na ravnatelj- stvo biti pravilno kolokovano. Za odgovor mora stranka priloiiü zavitek s točnim naslovom in z znamkami, aicor nc dobi odgovora. Kai je novega na deželi Sv. GORA Na praznik d'ue 8. in v uedeljo dne '¦). t. in. je bilo iua tiasem vrbn živah-' no kot še maiokdaj. Na tiswe in ti- S)če ])o)>oŽTii]i rouiarjev od vseh stra- in i se je prišlo poklonit naši gorski Kraljici. I5r<'z firetinivanja labko tr- dimo, da jüi je bilo nad dexcltisoi-. Vsled veükegifi navala je bila zaSasna cerkev, oziroma kapela j lemajljna. Zato so se vrfiilc slovesne sv. maše in j)i'idige oba i m* kniain zopet dvigni- la Jz razvaliii obnovlje.na in-kdanja velifastna bazilika. Opozarjanio rojnraj'j«-, ki grnlo na Sv. Goj'o, da tarn ni trafike, kor je oblastvo ni dovolilo. Kadil-ci vzernite zuto tobačni uiaterijal s seboj ! Zu jedila j*1 prpskrbljono. KANAL. Ker so z«id:nji dogodki v (wscni tr- gii in okraju vzbudili oMo pozornost, veino, da so čit^Ltelji. «Goriske Stra- že», radovediii, kaj je pri nias najno- vejik'-ga. Maj-MJkaj bi bilo ti'eba oteti pozabljivosti, toda za danes riaj za- dostuje če sporo-čimo javnosti novi odbor niaš*^g\a fašja: }k>1. tajuik iriž. ('acrniki: kaj>. Fazzoli, geom. I)e FilipiK), Misticih|elli in Mus- nieb. Mi smo z odborom zadovoljni, ker so v njem vsi Italijnni. Velika prireditev v Rihembuku. Na l>endimsko kvaternico 23. IX. proslavi lukajšujoK. S. 1.1). jMitmijst- letnico svoje-ga obstoja z veliko jav- iio prireditvijo. Poleg doma^ih t'»lo- vadeev nastopijo tudi vsi soseri , iz IJoi^üxTga, Batuj, Kamrnj, Brij, (iaberja in Saksida. Vsi ti zl>ori nastojjijo z eno skupno jM'-stnijo — do KiO j>evcev. Pri prire- ditvi sodeluje «(iodboni krožek)> iz Min»«,. Tolova^dci imajo skupno vajt» ob 1, pevci ob 2'-' v prostorih «Uran. in ))os.» Pridite vsi. K obilni vdeležbi vabi (Kll>or. Sv. LUCIJA ob SoLi. V/jj-izoritev drame \ Ij-<>1j dejanjih <'Mi'a,k>' in glumo «Na. Skoku» se je j>renesla na nedeljo dne '&). t. in. Pred.stavö, s<; bo vršila ob ih popoLd:no v Mikuževi dvorani. Pohitite vsi v nedeljo v Sv. Lucijo. Prijiominjanio, da je. fi.sti dobijek tu- di t<1 prired.itve ijjtiiio-nicn Dii Mnliri. LIVEK. iülor }e. J)il 1(5. s-ej) Lein bra na Livku, ta jo videl, kaj vse zmorejo Livcani. Slov. izobr. dmštvo na Livku je pri- redilo dramo: Itazvalino življenja. Drama je tožka, a vrli iJvfarii so jo izlvorno igraJi. S strabom sem stopil v dvorano, ker mislil sem «polornili jo bojo». Ni^o l>a nič polomili, temveč- pokažaJi s svojim Tieustrasenim na- •stopom, da so zmozni prirediti §e kaj U'zjega. Soveda, povsod kjer je človok so t.u- tudi človeške zmote. Tako so se tudi pri tej igri opazile nckatere napake, na katere moramo oj>07x>riti. Urh Kante je bil premlad nasproti svoji h-öeri L«n<5ki, ki s<* že moži. Lenčka je igrala dobro, a bila je pretiha in preveč neobfutljivia. Njena srčna bol in na/xlvojcnost je ostala skrita mt- nu\sto, da bi to pokazala v govoru in kretnji. Po mojem asebnem mn^enju je igraia Toma najbolje, samo drugii- naj iglaaneje govori. Martin, Ferjan, Sirk im Mica so agrali tndi dobn>, vetidar bi lahko bolje. Martin je bil v govoru v prvoin dejanju in zadnjem onak brezčutdn človek. Sirk ne zna rnarkirati pijanca. Glavna napaka, ki ¦<¦ jri vseii je jireliitro ^<- vorjenje. Napaka je bila tudi na kon u, ko Martin Lenr.ko zadavj; LorjrkA je in-bitro uinHa. DruštveriJki, le korajž. ,e se nikogar ! IZ ŽTANJELA V m*k'ljo, (hie Hi. -,/no kai cali sv. lnisijon, ki ho ^h vodili gospodje z Grada pri Mirnn v di.,/ bi z gospodpm patrom J^oniualdwu. Kakor s? dogaja povsod, tak<» j bilo tudi pri n:as. Nekatcri so sc baJ sv. misijona v zaretku. Ko no se p prepri-fali jia svojf iy('i in na <¦¦¦'¦¦"¦ usesia, da sv. misijon ni nič ,)jii 5»fii|,iak, dia je lp prijeUMi ras (.<¦ dovega o-biskovanja .so yn vzlf ., in so pmv v obilnem št<*vilu \mz\i< poslušali pridige Ut prejemali s\ z»akranu'>Mt.<\ Tako smo se za ji^kolik časa odlrgaü iz prabu z.emlje... " Križ, ki smo ga j;je<| nkU'-pom bL\ goslovili, nain bo v brj\iu-uj Vašo požr tvovabioat in ßo^r blagoslovi soiiu;, ki ste g'a sejali. — LOKOVEC. Dne H. t. in. jo urnrl j>o daljši in težki Itolezni previden s tolazili sv. vere. oW< priljubljen obran r. Franc Firemec, Zlo iiiar. Kako so vsi spoštovali blageg» pokojna, je pokazal lep pogreb. katen- ga se jo udeležilo zelo rnnogo Ijtidi uu< temi vse ngledno obiiriütvo z k. žup;. noin. Pokojnik je bil blagega zna<'aj?: z<^lo delaven in napreden moz, ki xi |. bil z vztrajnini delom postavil trdno d^ rnaiijo. 1311 je tudi vec- let podžupan v. bil v obrini vedno spošfovaria oseb^ Svetila rnii mxmh Iik r»""-»-'ii'" i...... še sožalje. SVINO pri Kobaridu. Slow izobni/evalno drii^tvo naS\ ¦ • priredi v nedeljo Zi. septembra ves. Na sporedu je igra: JJabilon alj zrne nja\(; nad zmešnjavo, kouiedija y * dejanjib in petje. Ce se bočete posteno nasmejati, pridit« v riodeljo na Svirc» V sbin lo/i na 'A0. sepiembra. PRVACINA. «. juli.j#» \.- I. dopis pod naslovorn: «Sprejem pr< sekta v DornbergU)'. Sedaj po skoro dve>> meseeib sprejernamo j/. l'rvarine o- naöelnikov obeh kraje\nih godb popra vek, ki ga z res jukrenim veseljei/ priobenjemo. Popravek namrer hIov« «Ni re«, da bi o priliki poseta g. pr< sekta Pisentija v Dornbergu dne 15. \ HO. svirala nasa Kodba ob njegoveir odbodu «Slovenec, Srb ilrvat», pa/- y je res, da je godba svirala koračnic «CJiovinezza.» Prva^ina-, dne 12. 9. 1923. Načelnika oben *?odb: Ivan Persi.1- 1. r. Furlani Albert i. j. Gospoda načelnika naj bodita pr« pričana, da je Straža poro^-Äla svojr. v dobri veri ptu- tako, kakor se je r dopis. Vzamemo pa< na znanje, d« \i la godba ni svirala znane «lovans^« bimne Slovenec in Hrvat, ternve/; (yv, vinezzo. Slovenska javnost naj blagovo! poterntakem spremeniti svoje mnenje - prvaški godbi. To storimo tem raje, k< ne maramo delati stari »okolski godb in narodnim slovenskim možern krivi«. MIREN. Kvale.rujea so obbaja v nedoljo Z). septombra WZ'i. na (iradu v Mirnu. Prva služba )>ožja se obbaja» ob f>.b nri, druga ob 10 uri. Popoldne 8hod V D. ob 3.b, ob 4.h večernice. — K relik vdeležbi vabi predstojništvo. >inm i GORIŠKA STRAŽA GOSPODMRSTVO Kai ie z iganiekuho? Prinaš;imo zelti va/en r-.la.iiek, ki ga priobčuje zadnji <<;ospodarski list». Prvi zakon. ki jo spremenil prej ve- ljavno zakonodajo o žganjekuhi, je zakon 7. dno 22. oktobra 1922 at. H09; obj.ivljen v «(.iazzetti Ufnciale» št. 2G3 z din; 10. novembra 19*22. Na podlagi tega zakona ^» bila raztegnjena na naše pokrajine vsa dolo /ganjekuha vrši. Predpisi glede pro- storov morejo stopiti (no raorajo) v ve- ljavo « koncem 1. 1924. Najvažnejša določba raztegnjenega za- kona je ta, da ni ver dovoljena davka prostn 7-gan jokuha za dornaöo vporabo. Dovoljen pa jo lastnikom žganjskiJi ko- rlov za dobo 2 let (do 11. novembra 1924) popu.si polovice davka za toliko žganja, kot ga je bilo proj davka prostega 7.a domaöo vporabo. S tern zakonom določon davek je zna- sa] 10 L na 1 I 100% alkohola in je bil do danes že dvakrai povišati, in sicer z zakonom z due 28. decembra 1922 št. 1G72 (v veljavi od 1. jannarja 1923) je bil prvie povišan ta davek na 12 L na I, drugic pa z zakonom z rino 9. juliju 1923 (v veljavi /. due U. julija 192:}.) pa na 15 L. Kako visok jo ta davek pri našem zga- nju? Davek od 15 L. na liter volja za 100% ganje, kar ni ver- žganje, temver «ist alkohol. c-ist Spirit. Naš tropinovoe ima najvpč .r>0% alkobola, kar pomenl, da se nahaja v 1 1 50% žganja pol litra alkohola; torej plafa tako /.ganje polo- vico od 15 L to jo 7.50 L državnega davka. Ako ima tropinovcc lo 40% alko- hola. plaoa 4/10 od 15 L, to je (J L. Re- rimo, da. ima brinjevec 'M)% alkobola, plaCa 3/10 od 15 L. ali 4.50 L. Slivovka ima recimo 25% alkobola. torej plafa vsak liter Y* od 15 L. kar je enako 3.75 ). na liter. Ta davek jo državni davek in ne izključuje deželno doklade. Od 1. januarja 1923 na|)rej so plat-a davek od dobe kuhanja in ne od dob- Ijenib litrov žganja. Vsak lastnik kotla ima eno listino, sestavljeno od prisiojne davčne oblasti, na kateri je zapisano, koliko davka se plasia od tega kotla, ako se kuha z njim skozi 24 ur. Dnevna tnksa žganjekuhe zavisi: 1. od velikosti kotla, 2. tvafine, ki jo hočemo /gati, 3. štovila dnovnih napolnenj in 4. od davka na 100% alkohol. Naši kotli vaebujejo navadno od 50 1 do 150 1. Yef-jih kotlov jo pri nas malo. Za vsak kotel je določeno, koliko kg gro Tanj dolorono ivünnc, siimvirii1 za žganje. Pri niis kiihaino /.ganje iz vinskib tropin, sadnih tropin. svo/.ega sadja, brin.ja itd. Za vsako iinonovano tvarino jo določeno, koliko (T:istegn alkobola da 100 kg te tvarine. Seveda dobimo pri vetfjib kotlih vodno nekaj vo(; žganja iz onakoga števila kg surovine. To zakon o žganjekuhi tudi uposteva, in sicer pravi, da dobimo iz 100 kg vinskib tropin pri kotlu od 50—70 litrov 2.70 alkohola, pri kotlu od 75—150 1 2.80 1 in pri vecjih kotlih 3 1 100% alkobola. Pri vinu — ako kuhamo pokvarjeno vino so te postavke precej višje. število dnevnih napolnenj je za naSe razmero mnogo previsoko in tu tiri tudi vzrok, zakaj je pri nas žganjekuba one- mogočena. Na nase kotle skubamo dnevno okoli 4—7 kotlov, uradno se pa to število za procej poviša. Dnevno šte- vilo kotlov se seveda menja po tvarini, ki jo kuhamo. Davek je stalen in določa 15 L od 1 1 fistega alkohola, oziroma pri nas do 11. novembra 1924 polovico. Dnovno takso za žganjekuho dobimo n«a ta način, da množimo gtevilo kg — izrazeno v % — ki je na kotel in tvarino določena, s številora (kotlov, ki jih dnevno skuhamo, vse skupaj zopet. množimo s itevilom litrov alkohola, ki ga dobimo iz gotovo tvarine pri doloronem kotlu, ter zopet vse skupaj množimo z davkom na 1 I (-istega alkohola. Primer: Ivan Kopač ima žganjski kotel. ki drži 70 1. Uradno je določeno, da gre v njega 35 kg. 0.35 q) (ropin; dnevno napolnimo ta kotel 10 krat; 100 kg. tropm upoldne v zadružni pisarni s sledočim d:nevnim rodom: 1. Sklep tfkule dvi^anjia hratnilrJh viog, vložonih prcd 3lTK>vembrom 1918. 2. Slu.cajTios.ti. V shičaju, (M. no bo ob določonom času občni zbor sklepčen, se bo vräil jiol uro kasneje o-böni zbor. Be glede na število navzočih člano, svak, frtric g. Pavel Hrast zapiLstil tf'r po, prcsolil v vornost. Pojrreb dragcga jiok. bo 17/1X. ob 5 h iz hiše fcalosli k va in kuhi- nyn. Piazza N. Tamasco (Päazzutta) 26 pritli-Cje (na dvorišču). Dijake, oziroma dijakinje sprejmem na stanovanje in hrano. ¦ (Klektrična razsvetljava). Naslov pove uprava «(ioi-ižke Strafe». V A B IL O. Hranilnica in posojilnipa v Mirnn bo imela svoj I{edni občni zbor dne 7. okto- bra ob 3 urah popoldne v svojem uratl11 s sledetim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzon*ivii- 2. Odobritev računa za leto lf)2?. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. h. Sučajnosti. K udeložbi vabi Odbor. Odlična drnžina »prejme dijakinJ0 na liramo in stanovanjf. Na»lov Jir; iipravništvu. HARMONIJ v dobrem stanu kupü« takoj. Ponndbo na upraATo »r.^ri^" Straže». ZOBOTEHNI&KI AMBULATORU Brezigar Rudolf sprejoma od H—12. prcdp. in od t—^ pop. Viale XXIV Maggio (pref Vi» Tro Re) St. 16, II. nadstr. Zdravnik Dr. F. Jakončič Gorica Gosposka ui (Via Carducci) & ordinira za not ran je in otroške bolezni. ^lllllllllltllltlllllllllltllftllllllllUIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflflllllllllllllflilflllllllfillllllllfllllliltilllllllllllllltlllllMllttlliilllBINIIItUCtllll^ { Prodaßa na obroke, f 5 S prvim septembrom s Rateale» (centrala. v Trstu), je otvorila firma: «Grande rOmporio | Via Duomo 5, II. H svoje podružno skladišče. | 1 Pi-odaja,: izgolovljene obleke in po meri, liMJfinejŠf manutak- f 1 tnrno blago, suknje, dežne plašče, obuvalo, klobuke, ovralnike. | 1 rokavice, naramnice, perilo itd. | | Cene brez konkurence! Obrokl meseCni in tedenski. % f Krojačnlca prvega reda. GORICA, Via Duomo 5« II- | ^iltlHllUtltffffftfillllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllSriffftlHllttllllflllllllMlflllllPtGBItllllltltMHnilllBlKi^ Kmetovald! Kdor 2efci TOMAŽEVO ŽLINORO, kalijevo sot atfl druga umatna gnojlia, «iai ftfih naro(i pri domaii hra- nilnicl ali zadrugi, v goriikl okoficl pa pri Zadruini Zvezi v Qorici Corso Giuseppe Verdi 37, I. nadstropie. TEOD. HRIBAR „,,, GORICA == Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.) ===== Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Regenchart ft Rymann» vsakovrstno blago za poročcnce kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmerne! ^Tiiiiiniiiiriiiiiiiinii i ¦ 111 ¦ 11 i ¦ 11 i ¦ 11111 ¦ 11 '"""""""....."' ¦Miiiiiiilniimnii nm xoa* V.. UNION 4* Naša zavarovalnica fc ft__________ Je najvalii svelovnl lawod. Dalnilki kapllal Fr. 20 Mlllonov, %»"¦ kapllall v waljawl Je« 70 MHJardov Fr. Ustanovlj. 1828. Generalni zasfopnik AVGUST RAVNIK Gorica, Corso V. E. 28-1. Zastopniki se ie sprejmejo. ^