ll§oda razisftovalca. Pred 20 leti se je podal angleški polkovnik in raziskovalec Fawcett prvič v južnoameriške pragozdove. Prodrl je v vzhodno Bolivijo, prepotoval pokrajine, v katerih je bil nepoznan belokožec. Ko se je povrnil po dveh letih v domovino, je poročal o indijanskih plemenih, ki niso 3e imela nikdar posla z belim človekom. Izsledil je nepoznan narod, ki šteje 100.000 duš in životari ob izviru reke Madidi. Pozneje je naletel oberst Favvcett v državnem arhivu brazilijanskega glavnega mesta Rio de Janeiro na dokument iz leta 1745. Iz te najdbe je sklepal, da živijo v brazilijanski pokrajini Matto Grosso belokožni Indijanci. Pripovedovalo je že tudi več raziskovalcev ter pustolovcev, da so srečali v osrednji Ameriki in po neizmernih pragozdovih ob južnoameriškem veletoku Amazonas bele Indijance. Fawcett je prevzel nalogo, da odkrije javnosti bele Indijance, 5e se v resnici gibljejo pod sol©cem na zemlji. Dne 21. marca 1925 se je podal na pot s svojim sinom, ki je bil takrat star 21 let, in z njegovim prijateljem, 231etnim Raleigh Rimellom, iz Cuyabe, da bi poiskal bele Indijance v pokrajinah ob izviru rek Tapajoz in Xingu. Od omenjenega dne ni bilo o raziskovalcu in o njegovem spremstvu nobenega glasu. Zemljepisna družba v Londonu, ki Je podpirala polkovnika z denarjem, je že odposlala več ekspedicij, ki bi naj poiskale izginulega. Vsa prizadevanja 8o bila doslej zaman, ako izvzamemo govorice, ki so se pojavile leta 1927, a niso bile kos natančneji preizkušnji. Po tem neosnovanem besedičenju bi naj bil naletel na tri raziskovalce brazilijanski pustolovec 170 km proč od mesta Diamantiana v pragozdu. Izpovedal je, da je oberstov sin zbolel. Radi bolezni je sklenila trojica, da se preseli v pragozd, kjer bo vztrajala tako dolgo, da se zopet povrne zdravje mlademu Fawcettu. Zopet je bila na to izpoved odposlana ekspedicija, da bi našla zgubljene, a tudi tokrat je bilo iskanje brezuspešno. Najbolj verjetno bo pač, da so trojico zajeli divji Indijanci in jo umorili. Polkovnik se je odrekcl, ko se je podal na pot, vojaškemu spremstvu, ker je bil prepričan, da je v brazilijanskih džunglah večja varnost miren sporazum z indijanskimi plemeni nego pa celi polk do ušes oborožene pehote. V najnovejšem času pa je došlo obvestilo, da je govoril z Indijanci ob zgorajnem toku reke Amazonas lovec, rodom Švicar. Ti Indijanci so mu povedali, da živi že več let nek belokožec med divjim plemenom kot ujetnik. Popis se nanaša ^a pogrešanega Fawcetta. Izključeno ni, da bi polkovnik več ne živel. Mrtvim domnevani razi&kovalci so se že večkrat povrnili kar nenadoma. Leta 1927 je dvignila mnogo prahu vest, da je bil umorjen nemški raziskovalec srednje-azijskega Tibeta in južnega tečaja Viljem Filchner. Nekaj mesecev za tem se je Filchner — srečno vrnil v domovino. Ko se je podal Fawcett na pot, da bi izsledil bele Indijance, je bil star 58 let. Ako še živi, je danes 651etnik. Dolgo ni več čakati, ako ga hočejo najti živega, ker sicer bo podlegel radi starosti neprilikam divjine in ne zahrbtnosti od strani divjih — belih Indijancev.