Stran 119. Novice. — Osebne vesti Državni pravdnik v Novem mestu gosp. Rajko Schwinger je dobil naslov in značaj višje sodnega svetnika — Okrajni komisar gosp, Ernest baron Schonberger je prideljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Kamniku, okrajni komisar gosp. Silvester D orni cel j pa deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. — Gospod Ivan Ver-hovec, gimnazijski profesor v Novem mestu, je za nadalnjih pet let imenovan konservatorjem centralne komisije za umetniške in zgodovinske spomenike. — Sodni svetnik v Celju gosp. Lovro UlČar je šel v pokoj in je tem povodom dobil naslov in značaj višjesodneg i svetnika • — Klub deželnih poslancev narodno napredne stranke je v ponedeljek izvolil svojim načelnikom za dobo jednega leta posl. Ivana S u bi ca. — Slovensko gledališče je v soboto zaključilo svojo letošnjo sezono. Uspeh je bi) minole sezone tako v gmotnem kakor v umetniškem oziru prav povoljen. Zlasti se je odlikovala opera, ki se je v tej sezoni povzpela na jako visoko stopnjo. Drama pa je kakor že prejšnja leta hirala, deloma, ker so moči nezadostne, deloma? ker repertoir ni bil prav srečen, dasi se mora pohvalno priznati, da se je letos vpri-zorilo tudi precej izvirnih iger. — Kmetijsko kemično poskušališče v Ljubljani. Kmetijska družba je sklenila, obdržati ta zavod samo še tri mesece v svoji oskrbi, ter pritrdila nasvetu, da se ta dosedaj družbeni zavod podredi posebnemu kuratoriju. — Glasbena Matica. V soboto, dne 7. aprila bo koncert „ Glasbene Maticeu. Poleg najveličastnejšega dela Dvo-Jakovega oratorija ^Sveta Ljudmila" izvajale se bodo tudi druge točke. Pri tem koncertu bodeta sodelovala operna pevka gospe C ar ne r i iz Ljubljane in operni pevec g. Aleksander Nosaleivicz z Dunaja. — Zdaj mu je slovenščina dobra, bivšemu okrajnemu glavarju litijskemu in deželnemu poslancu dr. Vestenecku. Ta je namreč zdaj v Novem Jorku pri naselbinski oblasti tolmač za slovenski jezik. v — Šolo so zaprli v Metliki radi ošpic, za katero boleznijo je mnogo učencev zbolelo. — Kočevskim županom je bil zopet izvoljen dež. poslanec gosp. Alojzij Loy. — C. kr. finančno ravnateljstvo naznanja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se opozarja povodom pogodbe med Avstrijo in Ogersko, ki je stopila v veljavo s 1. janu-varjem 1900 in ki se tiče kolkovnih in neposrednih pristojbin, porabnih kolkov in odredbin, na določbe §§ 27 in sledečih nove pogodbe (ces. nar. z dne 29. XII. 1899, drž. zak. štev. 268). Takp naj velja kot načelo, da so pravne listine pri prenosu v drugo državno polovico podvržene pristojbinski dolžnosti, toda vštevši že po predpisu plačanega zneska pristojbin. Za one listine, ki so podvržene le trdni kolkovni pristojbini, kakor n. pr. trgovski računi, je v drugem oddelku § 27 določeno, da se ne more za listine, ki imajo pristojbino odmerjeno ali so iste proste, pri prenosu v drugi državni polovici sploh zahtevati kake trdne kolkovne pristojbine. Eazven tega se določa v zadnjem odstavku § 29 glede lestvičnim pristojbinam podvrženih pravnih listin, da ne plačajo osebe, ki so pri izdelavi listine odračunili vso pristojbino, kakor zahtevajo zakoni v onem kraju, nikakih nadaljnih pristojbin povodom .prenosa listine v drugo državno polovico. Slednjič se glede listin, ki so se v inozemstvu izdelale in iz jedne državne polovice v drugo prenesle, nadalje glede trgovskih in obrtnih knjig recipuje v §§ 32 in 35 nove pogodbe določbe fiuančno-ministrskih ukazov z dne 8. aprila 1884 št. 21932 in z dne 19. februvarja 1892, drž. zak. štev. 42. — Deželni zbor štajerski. Slovenski deželni poslanci so po dolgotrajnem vestnem posvetovanju soglasno sklenili z ozirom na skrajno brezobzirno in krivično postopanje nemško-nacionalne večine deželnega zbora in deželnega odbora zoper slovenski narod na Sp Štajerskem tako v narodnih kakor v kulturnih in gospodarskih zadevah, se zborovanja dež. zbora ne več udeleževati in bodo ta svoj sklep & posebim oklicem na svoje volilce pojasnili — Shod v Ljutomeru, ki se je vršil dne 19. t. m. in na katerem sta poročala državni poslanec dr. Grregorec in deželni poslanec dr. Rosi na je sprejel več resolucij, s katerimi je zahteval ravnopravnost, ustanovitev nadsodišča in vseučilišča v Ljubljani, slovenskih šol, slov. oddelek deželnega šolskega sveta in kmetijske družbe ter lastni namestniški oddelek. — Občina Vuzenica se ne razdeli. Sklepa dež. zbora štajerskega, naj se razdeli občina Vuzenica v nemško trško in slovensko okoliško občino, ni cesar potrdil, kar je nemškutarje jako neprijetno iznenadilo. — Prepovedane slovenske predstave v Mariboru. Za dan 24. t. m. je bila naznanjena slovenska diletantska predstava v „Narodnem domu". Vse je bilo pripravljeno in pričakovati je bilo obilne udeležbe tzdi z dežele. V petek zvečer pa je mariborski magistrat poslal prepoved, da se na odru v nNarodnem domuu ne sme igrati. Proti temu povsem protizakonitemu nasilnemu postopanju mestnega magistrata se je takoj vložil rekurz na namestništvo, a dokler ne pride rešitev — in na to bo gotovo več tednov treba čakati — se ne more uprizoiiti nobena predstava. Magistrat je svojo prepoved utemeljeval s tem, da delajo slovenske predstave konkurenco nemškemn gledališču. To ni prvi slučaj. Ko je prišla Slavljanska v Maribor, so poslali pred koncertom ob 5. uri pop. prepoved. Tako se s skrutim nasilstvom zatirajo tudi najnedolžnejše stvari, samo ker imajo slovenski značaj. — Tajna društva med srednješolsko mladino. Piše se iz Maribora: Tu se je v soboto ustrelil gimnazijec III. razreda Franc Bernardi. Nemški dijaki gimnazije imajo tajno dijaško društvo „Walhalla", ki šteje sedaj baje nad 100 Členov. V vsakem razredu je poseben oddelek tega društva, kateri ima svojega načelnika Oddelku v III razredu je bil načelnik Bernardi. Kdor hoče biti sprejet v tajno društvo, mora priseči, da bo po možnosti podpiral društvo in ga pred nikomur in nikdar ne izda. Društveniki nosijo na prsih pod srajco na goli koži trak nemških barv, razven tega pa še imajo poseben društven trak belo rdeče baive. Člani tajnega društva se shajajo in tam navdušujejo za germanstvo, za Bis-mareka, za nemškega cesarja in za „sveti nemški rajh**. Poleg tega tudi sabljajo. V novejšem času so si hoteli urediti še društveno knjižnico V to svrho so nabirali knjige, kjer so jih mogli dobiti Nekateri društveniki pa so bili le nekoliko preuneti za društveno knjižnico in preiskreni in premalo izbirčni pri nabiranju knjig, začeli so knjige krasti pri kujigo-tržcu Blankeju Nekaj so mu jih odnesli iz prodajalnice Stvar se je po naključju izvedela, in Blanke je tatvino naznanil ravnateljstvu. Ob tistem času je gospodar nekega nemškega dijaka, pri katerem so se društveniki večkrat shajali, ovadil tajno društvo pri ravnateljstvu. Začela se je preiskava Te pa se je Bernardi tako ustrašili da si je pognal svinčenko v glavo. Da imajo nemški dijaki tajno društvo, ki obstoji gotovo že nad 20 let, je bilo po mestu obče znano vrabci so tako rekoč čivkali po strehah o tem di]aškem društvu pa nikdo se ni upal dotakniti se ga Pred leti se je enkrat vršila preiskava proti temu društvu — volil jo je tedanji profesor matematike, ki je sedaj na Dunaju — toda gospod profesor ni našel niti najmanjšega sledu, da bi imeli nemški dijaki taksno društvo. Slično društvo, kakor je „Walhalla" nemški,h gimnazijcev, imajo tudi realci zove se „Teutoniaa V sobi kjer se zbirajo, visita podobi Bismarcka in nemškega cesarja. Seveda ne vejo o tem društvu ravnatelj in profesorji ničesar. Nedavno sem slišal, da se je „TeutoniaM baje združila z „Walhallo", gotovo je, da imajo nemški gimnazijci in realci skupne shode Tudi nemški učiteljiščniki so imeli tajno društvo enake tendence „Aleaaanio", pa temu društvu se je bilo prišlo na sled in društveniki so bili kaznovani — na veliko žalost in hudo jezo nekaterih mogočnih gospodov. Če se je „Alemania" pozneje obnovila, in Se zopet živi, mi ni znano, mogoče je. saj so tudi na učiteljišču učitelji, ki bi se društva veselili in mu dajali potuho Takšen je torej patriotizem nemške srednješolske mladine mariborske. Kriviti se mora že kaveljček, da postane kavelj Zdaj pa vprašamo: Kaj je pa z dr. Binderjevo zadevo? če ne bo odgovora, bomo pa mi katero rekli — Narodnonapredna stranka na Goriškem. Izvr-ševalni odbor te stranke je izvolil predsednikom deželnega odbornika dr Turno, I. podpredsednikom ajdovskega župana A. Lok ar j a, II. podpredsednikom kanalskega župana M. Zego in tajnikom dr. E. Gruntarja — Deželnozborska volitev v Istri Pri dopolnilni volitvi iz mestne skupine Milje-Izola-Buzet je bil izvoljen laški kandidat dr. Depangher. Ta je dobil 135 glasov. Hrvatski rodoljub Fr. Flego je dobil 60 glasov, dasi kot kandidat niti razglašen ni bil — Modus vivendi v Istri se je izjalovil. Delegatje deželnozborske večine in manjšine so imeli v Trstu dve skupni seji. Zastopnika manjšine, dr Laginja in Spinčic sta slovenske zahteve glede ravnopravnosti v dež zboru skrčila kar se je dalo, toda laška stranka je radikalna in dosledna sama sebi ter vsled tega nepopustljiva V ponedeljek so imeli laški poslanci v PoreČu skupno sejo Sklenili so, da niti v pretres ne vzamejo slovenskih zahtev in zajedno se odločili, da začno takoj s pridravami za nove volitve, ker menijo, da bo vlada dež. zbor razpustila — Židovsko vino v Istri. V Dragušu pri Buzetu v Istri je žandarmerija preiskala in zaprla več vinskih kleti, v katerih se je ponarejalo vino Vse te kleti so bile last židovskih nsignorovt4. — Slovenski misijon v Trstu se je začel dne 26. t. m. pri sv. Jakobu Pred nekaj leti je bilo radi tacega nameravanega misijona veliko krika v Trstu — Nova spaka. Razupiti tržaški „Piceolo" je prekrstil slovensko vas Eicmanje v Rusmagna Butec! ~- V Ameriko. Včeraj se je zopet mnogo izseljencev odpeljalo k znamenu agentu Silviju Nodariju v Videm Ljudje so se že večkrat svarili pred tem agentom in pred družbo „Ligure Amerina", pa še vedno silijo k njemu. V zadnjem času so bili štirje izseljenci z Dvora pri Polhovem gradcu, katere je bil No3ari poslal v Ameriko, nazaj poslani in so imeli neki škode vsak 120 gld — Umrla je v Ljubljani znana narodna gostilničarka gospa J. Bončarjeva. — Na Černučah je pretečeni teden umrl g. Ivan Vilfan, župan, p. d. pri Rogovilcu; kako čislan je pri svojih rojakih bil, je pokazal pogreb, katerega se je mnogoštevilno ljudstvo udeležilo. Lahka mu žemljica ! — Ravnajte previdno s petrolejem. V Mali Kostriv-nici na Štajerskem je delavčeva žena Ana Prestor polila drva, ki niso hotela goreti, s petrolejem. Ta se je vnel in raznesel steklenico. Žena je bila smrtnonevarno opečena. — Znani tat. Josip Oltra je v otepanji vasi pri Ljubljani izvršil ulom in ukradel 96 K. Tat je že pod ključem. — Roparski uboj. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo 191etnega Jos, Lašiča iz Mekotnjaka na 6 let v ječo in 201etnega Fr. Loparnika iz Čežanjevc na smrt, ker sta ubila necega Fr. Šoštariča in ga potem oropala. Vzela sta mu kar je imel, namreč 10 K. — Žganje ju je vmorilo Dne 22. t. m. so našli na Trati pri Škofji Loki 45letnega dninarja Urbana Trillerja iz Virmaš mrtvega Ubilo ga je žganje. Isto usodo je učakai 641etni znani pijanec Anton Strle iz Osredka. Njega so našli mrtvega v nekem gozdu pri Litiji. — Zaradi tatvine i5krat kaznovan je postopač Alfonz Zaruba iz Ljubljane, ki je bil te dni zopet zasačen, ker je izvršil več novih tatvin — Utonil je v Reki bivši hlapec mlinarja Valenčiča v Kilovčah, Miha Novak iz Pavlice v Istri — Ukraden križ. Dne 9. ali 10. januvarja t. 1 je bil v cerkvi Src* Jezusovega ukraden s stranskega altarja meden križ z božjo podobo, vreden 28 kron Policija je zasledila sedaj ta križ pri Evi Kamnarjevi v Bohoričevih ulicah, katera ga je kupila od neke Liže Zamazekove za jedno krono. Zamazek je najbrže križ sama ukradla, ker je sedaj pobegnila iz službe, ko je izvedela, da jo je policija iskala. — Žalosten konec. Te dni se je na Dunaju obesil mož, ki je nekoč na Sp. Štajerskem igral veliko vlogo. To je/ Friderik Brandstater, nekdaj državni in deželni poslanec, ki Slovence ljuto preganjal. Leta 1875. je bil obsojen radi ponarejanja menice na pet let težke ječe Zadnji čas je živel v največji bedi in si radi nje končal življenje. — Roparski napad. Dne 20 t. m. popoldne se je vračal posestnik Jurij Hoge z Rudečega Kamna s sejma v Kočevje domov. Na cesti pri Kočah sta ga dva roparja napadla, ga pobila na tla in mu vzela ves denar, 720 kron. Roparjev doslej še niso dobili. — Naslovno ulogo ,,Hamleta" je igral te dni na ruskem carskem dvoru veliki knez Konstantin Konstantinovic, ki je imenovano žaloigro sam prevel na ruski jezik Knez je predsednik peterburške akademije zanesti Predstave, ki je trajala od 7 ure zvečer do 2 ure zjutraj, se je udeležil car 9 carico in 300 dvornikov. — Lačne nasiti. Zanimivo podjetje so ustanovili v poslednjih dneh v Berlinu: velikanska kuhinja, kjer &e vsak dan pripravlja za 6000 ljudij obei. 1000 se jih na mestu nasiti, za ostalih 5000 se pa vuzi po mestu. Rogovi opoldne? naznanjajo, da se vozi obed. Za liter obeda se plača 10 pfe-nigov; obstoji pa iz krompirja, mesa, brullonov itd. Povpra-Šanja in naroČbe za ta obed so takšne da se je up-ava odloČila, da v kratkem podvoji svojo produktivnost. Kuhalo se bode tedaj za 12 tisoč ljudij. — Kaj je vzrok propadanja trgovin in obrtnij v Avstro-Ogerski. Dunajsko društvo upnikov je izdalo letna poročilo, kjer razjasnuje, da je vzrok rapidnega propadanja trgovskih in obrtniških podjetij pri nas v glavnem politična situacija, posebno na češkem, Moravskem in Slezkem in pa koncesijski in narodnostni dogodki nedavnih dnij. V tem je mnogo istine. — Koliko stanejo konji za angleško vojsko. Angleška vlada je nakupila na Ogerskem in Hrvatskem kakih 3.000 konj, katere odpeljejo v južno Afriko. Za vsaeega konja so povprečno dali 800 kron, za vse torej 3,400.000 kron. Prevoz in uadzorstvo do Reke stane okoli 100 kron za vsaeega konja, torej za vseh 3.000 konj 3.00000 kron. Priprave na parnikih za prevoz teh konj čez morje bodo stale okoli 250.000 kron. Nek parnik naložen s konji, bi se bil te dni v reški luki skoro prevrnil, ker ni imel v dnu zadostne ob-teže, to se je zgodilo že v luki, kaj pa bi bilo šele na širokem morju? Stroški prehrane mej prevozom so preračunjen na 6 kron dnevno za vsaeega konja. Potovanje bode trajalo 35 dni, torej za 3.000 konj 600.000 kron. Plače nadzor- Stran 120. Stran 121. nikov konj bodo znašale povprečno 180.000 kron. Takse v raznih lukah, koder se parniki ustavljajo bodo znašale 20.000 kron. Skupni stroški za teh 3000 hrvatskih in ogerskih konj bodo torej znašali svoto 4,777.000 kron. Tako bode veljal vsaki konj postavljen ne afriško obal 1 600 kron. Angležka ima res mnogo denarja, da more plačevati tako drage konje. — Nov prekop na Ruskem Eusi nameravajo Moskvo (ob reki Moskvi) po velikanskem prekopu zvezati z velikim tržiščem Nižjim Novgorodom (ob izlivu Oke v Volgo) "Vso delo, ki bo neprecenljive važnosti za promet in obrtnost, je preračunjeno na štiri milijone rublje-7. Moskovska paro-brodna družba je omogočila plovnost reke Moskve do mesta Kolomne s tem, da je napravila več zatvornic in nasipov Na-daljni prevoz blaga od Kolone do Rjaza, od koder je Oka plovna, doslej ovirajo sipne v Oki. Da odstranijo te ovire, nameravajo prekopati Oko med Kolomno in Rjazanom po nasipih, zatvornicah in prekopih po onem načinu kakor po Moskvi. S tem bi dobili izvrstno vodno pot iz Moskve v Nižji Novgorod. — Razdejana legenda Požar, ki je uničil Tbeater franc^ais v Parizu, ]e napravil tudi konec legendi, ki se je jako zvesto ohranjevala. Po nekih starih vesteh je bil namreč zvonec na Molierovi hiši, ki se ga je vporabljalo o igri „Her-nani", oni isti zvonec, s katerim se je leta 1572 , v noči 24 avgusta, torej v tužno proslavljeni „Jeruejevi noči*4, dalo znamenje za umoritev Hugenotov. Ko so pa v nedeljo ta zvonec sneli pred pretečo nevarnostjo zrušenja, našlo se je na njem vdolblen datum „1761". Zvonec je torej videl le revolucijo, ni pa, kakor se je mislilo, znameniti hugenotski zvonec. — Sredstvo proti tuberkulozi. Zadnja številka francoskega lista „Revue des Revues" prinaša članek, glasom katerega sta doktorja Charles Richet in Hericourt našla sredstvo proti tuberkulozi in sicer v soku ali serumu, katerega treba iztisniti iz govejega mesa. Glasom nadaljnih vesti pa ta serum prav za prav ni lek proti tuberkulozi, ampak le krepko živilo za dotične bolnike. — Časten meč za generala Cronjeja, Izdelanje častnega meča za generala Cronjeja, za katerega je že došlo wIntransigeanta-u v Parizu okoli 15 000 frankov na subskrip-cijah, so poverili kiparju in graveurju Lucienu Pallezu. Načrt sa ta umotvor je že izvršen. Držaj bo vpodobljen iz Bura, ki s svojima žilavima rokama drži za vrat angležkvjga leoparda ; iivot živali vpodobljuje zgornjo vzbočenost, na držaju s tacami pa je zapleten v bursko zastavo, iz katere sestoji roč. Barve transvalske zastave bodo natančno izvedene v emailu in dragocenih kamenih in sicer bodo rudeČo barvo tvorili rubini, belo barvo diamanti, a satiri modro. — Kongres gluhonemnih bo zboroval v Parizu od •6 do 8. avgusta v kongresni palači o času razstave. To bo pač edini kongres na katerem se ne bo govorilo. Obsezal pa bo ta kongres dva oddelka, in sicer oddelek v resnici gluhonemnih, in oddelek „govorečih udeležencev", prijateljev in učiteljev gluhonemnih. O tej priliki se pokaže, v koliko so se gluhonemi v 100 letih udeleževali duševnega življenja, za kar gre hvala, velikodušnim, občudovanja vrednim človekoljubom, kakor so Abbe de V Epee, Heinicke in Gallandet, ki so tako vspešno žrtvovali svoje moči v pouk gluhonemnih. — Žrtve morskih somov. Iz Syineya se poroča: Te dni došel je semkaj parnik „Chingtu" iz Kitaja, ki je prinesel strašnih ve3ti o parniku „Hupeh", ki je ponesrečil na visokem morju. Parnik „Hupeh" je zapustil Javo dne 8. novembra m. 1. s 60 možmi posadke in nekaj potnikov. Naložen je bil s sladkorjem. Ko je plul mimo otoka Canbria, je nastal vihar, naloženo blago se je jelo premikati in parnik se je nagnil ter zajel vodo, ki je pogasila ogenj pod parnim kotlom. Na rešitev parnika ni bilo več misliti, in ker so bili vsi čolni razun enega razbiti, napravili so mornarji nekake plove, na katere so poskakali. V onih vodah pa je, kakor znano, posebno mnogo morskih somov in tudi sedaj so se v veliki množini zbrali okrog plovov in mornarji so videli s strašno grozo, kako je besen val preobrnil en plov in kako so se grde živali vrgle na ponesrečene tovariše ter se trgale za žrtve Morje se je takoj daleč porudeČilo s krvjo. Z na-petjem vseh močij posrečilo se je kapitanu, da je z ostankom posadke, — ednajst mož — dospel na otok Lubang, neprenehoma obdan od požrešnih somov. Parnik in vse blago sta popolnoma zgubljena. —- Devanje pajčevine na sveže rane v svrho vstav-ljenje krvi, kakor je to povsod navada, — je nevarno in v slučajih smrtonosno. Tako se je neki posestnik v Sleziji po neprevidnosti ranil na roki ier je hitro položil na rano pajčevine. čez dva dni pa mu je roka otekla in poklicani zdravnik je konstatiral zastrupljenje krvi, vsled onesnaženja sicer neznatne rane po pajčevini. Nesrečneš je kmalu na to umrl v strašnih bolečinah — Svetoskrunstvo na srednji šoli. Rimml, učenec III. razreda na višji realki v Inomostu, ki je jako slabo kla-sificiran, je šel dne 15. t m. k skupnemu šolskemu obhajilu, ne da bi bil preje opravil sv. spoved Sv. hostije pa ni zavžil, marveč jo je vzel iz ust ter jo utaknil v žep. Po svetem opravilu se je Rimml v bližini pokopališča sešel z nekim sou-čencem imenom Schmidt, ter je vpričo njega dejal hostijo na neko vejo, in je na njo 6 —8krat ustrelil s samokresom. Ker pa noben strel ni. zadel hostije, stopil je čisto blizo in pre-strelil hostijo, da je padla na tla Rimml je na to stopil na hostijo, a njegov prijatelj jo je pobral in utaknil v žep, a kesneje jo je baje izgubil. Oba drzneža je dež šolski svet izključil iz vseh avstrijskih srednjih šol, čeprav se je Rimml izgovarjal, da hostija, s katero je tako postopal, ni bila posvečena, marveč da je bila oblat Seveda mu tega niso verjeli. — Kriiger in transvaalski judje Nek Francoz, ki je že več let v Johannesburgu v južni Afriki, in ki biva sedaj v Parizu na obisku, pripoveduje sledečo zanimivo dogodbo iz Transvaala; Bilo ie leta 1895. Judje v Johannesburgu so si sezidali novo sinagogo in so prosili predsednika republike Kriigerja, da bi sinagogo osebno pri posvecevanju počastil. Kriiger je sprejel povabilo in prišel določeno nro. Ko je stopil na prag sinagoge in je snel klobuk z glave, ga je nek jud opozoril, da se v židovskih cerkvah ne sme biti odkrit. Kriiger je odgovoril: nV božji hram ne stopim nikdar pokrite glave" in je stopil v „svetiščeu. Ko je bila svečanost pri kraju, je stopil Kriiger pred oltar in glasno vzidiknil: „V imenu Boga Očeta, Sina in Sv. Duha otvarjam sinagogo". Judje so pa grdo gledali Kriigerja in mrmrali med seboj, ker je otvoril njihovo cerkev tudi v imenu Boga Sina, torej Onega, katerega so oni križali in ga še križajo in njegove čestilce Pavel Kriiger je šel mirno nazaj v Pretorijo v srcu z vročo mržnjo zoper transvaalske jude in v prepričanju, da mrzijo tudi njega oni. — Tajna tiskarna. V Varšavi na Poljskem izhaja socijalistiški list „Robotnik", ki se tiska v neki tajni tiskarni. Vsled ovadbe nekega Novarova, je redarstvo zasledilo to tiskarno, jo dalo zapreti in zaprlo tudi osobje tiskarne ter 12 urednikov. Drugi dan je „Robomik" izšel tiskan v drugi tiskarni, ter priobčil ime ovaduha Novarova, katerega so zvečer našli na ulici vsega razbodenega in mrtvega. Pal je pod nožem osvete# — Parnik utonil. Zapovednik angleškega parnika „Windsor" je brzojavil angleškemu Lloyd-Bureau iz Calaisa na Francoskem, da je 9. t. m. zjutraj ob 5. uri utonil parnik „Cuviera, kateri je trčil z nekim nepoznanim parnikom. Parnik „Windsor" je okoli 7. ure zjutraj dobil v morju 3 osebe potopljenega parnika in je pobral, za ostalo moštvo se ne ve ali se je in na kak način rešilo, ali pa potopilo v valovju. — Dnevnik pokojnega prestolonaslednika Rudolfa. „Nouvelle Eevue" v Parizu je začela objavljati baje pravi dnevnik prestolonaslednika Eudolfa. Prvo poglavje obsega prizor med Eudolfom in nekim neuljudnim angležkim kapitanom — Knez morilec Euski knez David Oretschin se je zaročil z mlado peterbursko aristokratko. Da uredi svoje druž-binske razmere, odpotoval je k bratu v rodni grad v Kavkaz Dolgo ga ni bilo nazaj. Zadrževala ga je lepa žena bratova, katera je ž njim sklenila grešno zvezo. Zaročenka ni hotela dalje čakati in je odpotovala za knezom Davidom na Kavkaz Tu je spoznala zaročenčevo nezvestobo. Užaljena je hotela zapustiti. Takoj na to pa se je pričela širiti mej kavkaškimi aristokrati vest, da je mlada aristokratka odpotovala, in da je ž njo pobegnil Davidov brat in zapustil lepo svojo ženo. Knez David je pridno širil te vesti. Skoro je odpotoval tudi knez David, za njim pa je šla žalostna bratova žena. Sedaj so dobili mej listjem v grajskem gozdu človeško okostje. Vled upravičenega suma so zasledovali pot v severni Eusiji z bratovo ženo. Žena „ranjkega" brata je skočila skozi okno, ko je cula, da jo bodo aretovali. Knez David je pripoznal, da je v navzočnosti bratove žene zaklal brata in svojo zaročenko in bratovega slugo. Oskrbnika bratovega je knez David zastrupil. Kneza morilca so obsodili samo na — lOletno prisiljeno delo v Sibirijo. — Šola za — kandidatinje zakona. Mrs. Luiza Williams, mlada gospa v Novem Jorku, ki je omožena že šest let ter je njen zakon „miren kakor tiho jezero in vesel kakor mlado jutro", je ustanovila šolo za zakon. V tej šoli se bodo poučevale mlade deklice, ki se menijo v kratkem omožiti. Poučevale se bodo v kuhanju, gospodarstvu, šivanju, odgajanju otrok, kako se ohrani zdravje in lepota in kako je ravnati z možem. Grlavni predmet pa bode: dolžnosti omožene ženske napram soprogu. Stran 122.