C^j
lasilo @Š Mladika Pto|, sel. leto i 99-6/93
Uvodnik
Pred vami je nova številka Mladike, ki prinaša za vsakega nekaj. Preberite, premislite, pridružite se nam s svojimi prispevki in naš časopis bo pestrejši.
Uredništvo Mladike
PESEM IZ SRCA
Če obdarjen si s sanjami, sanjaj, kar želiš.
Če obdarjen si s svobodo, pojdi, kamor želiš.
Če obdarjen s soncem si, pošlji žarek drugim v srce.
Če obdarjen s prijateljstvom si, bodi prijatelj vsem.
Če obdarjen z ljubeznijo si, stopi z njo drugim naproti.
Če obdarjen z zdravjem si, imaš vse, kar si želiš.
Če to ti ni dovolj,
razmisli, kaj čutijo ljudje,
ki ne sanjajo in nimajo svobode,
ki ne gledajo v sonce
in nimajo prijateljev ne ljubezni.
Če to ti ni dovolj,
najdi drugo pot v svet,
kjer čaka te sovraštvo,
in potem povej, kaj pomeni
bili obdarjen z vsem,
kar dobro dene ljudem.
Mojca Pavko, 7.b
NARAVA, OKOLJE, ŽIVALI
MOJ OČKA LOVEC
L Kako to, da ste se odločili za ta hobi - tako imenovan lov?
Vsak človek nosi v sebi željo in veselje do določenega športa, tako sem tudi jaz želel že v rani mladosti postati lovec, ljubezen do narave in živali je bil razlog, da sem se odločil za zeleno bratovščino.
2.	Koliko let ste že lovec. Kako postanek lovec? Lovec sem že osmo leto. V teh letih sem doživel marsikaj veselega in tudi žalostnega. Vsak lovec, ljubitelj živali, pa mora vedeti, da je to delo hobi z orožjem. Vedno moraš biti pazljiv, previden, kajti zelo hitro pride do nesreče. Preden postaneš lovec, moraš izpolniti še nekaj nalog. Rad moraš imeti živali in naravo, ampak je žal pri nas včasih tako, da marsikdo vidi samo puško in to, da bi pobijal živali, pri tem pa mu ni mar za zakone v lovstvu.
Želim si tudi, da bi imeli čim manj takih lovcev, zato pa imamo organizirane pripravniške tečaje, ker brez izpila ne moreš biti lovec. Torej, najprej moraš biti lovski pripravnik, v dveh letih moraš narediti praktični in teoretični del lovskega izpita. Vsakemu sc zdi to lahko, vendar ni tako preprosto. Vedeti moraš, kdaj lahko streljaš, kdaj se skotijo živali in kdaj jih moraš rešiti pred boleznijo.
3.	Koliko šivali ste še v teh svojih letih lovstva ustrelili?
V	zeleni bratovščini sem uplenil kar nekaj živali, od majhnega ptiča do velikega srnjaka. Vendar ti ljubezen do živali, do uživanja v naravi ob petju ptic včasih sploh ne dovoli, da bi roka sprožila petelina.
4.	Zahteva ta šport popolno vdanost človeka, ko se enkrat za lov odloči?
Lovstvo zahteva res pravo vdanost, previdnost in pravo ravnanje z orožjem. Tudi ko pridem domov, vedno pregledam puško, sčistim cevi ter odstranim molke, da se ne bi sprožila, ko bi bila v lovski omari.
J. Streljate vse živali ali le določene?
V	lovskem zakonu ali lovskem pravilniku imamo določeno, kdaj lahko katero žival uplenimo. Imamo tudi zelo, zelo velike kazni za malomarnost pri lovu, vedenju do živali in
neupoštevanju lovskih zakonov. Tudi če ne ravnaš pravilno z obstreljeno Živaljo, dobiš veliko kazen.
6, Kako se počutite takrat, ko se začenja spet lovska sezona na malo divjad?
Jaz jo z veseljem pričakujem. Ta sezona se začne vedno v jeseni, tam nekje proti koncu oktobra, ko se končajo pozna dela.
7.Ali imate tudi lovskega psa?
Ja, imam lovskega psa in vedno sem si ga želel imeti, če postanem lovec. In tako sem si lani kupil psa nemškega prepeličarja-serca, ime mu je Brin. Vsak lovski pes mora imeti prej tekmo, to pomeni, da ga kinološka lovska komisija oceni. Če je sploh sposoben za delo. Pozorni so na njegovo spretnost, postavo.
S.Med pogovorom z vami sem dobila vtis, da ste zadovoljni s svojim delom in vidim, da ste dober lovec.
Ja, zelo sem zadovoljen, da se v soboto ali v nedeljo ali kadar imam čas odpeljem v gozd na naš rajon in opazujem živali; najbolj pa me pomiga petje ptic.
Nič ni lepšega kot lepota naših gozdov, ki pa jo žal včasih zanemarjamo in uničujemo.
Valerija J .
UGANKA
l, Barva lovskega klobuka je jelenje rjava , tudi					V *	s	I	4
2. Veda o psih -				A				
3.	Društvo, ki sc ukvarja z dresuro, vzrejo, lovskimi tekmovanji je TET

4.	Okoliš, kjer smejo loviti lovci je _________
5.	Sprejem novinca v lovskem društvu sc imenuje
6.	Okrajšava za lovsko društvo je
7.	Na jvečja zver, ki danes živi na Zemlji, je
Zdaj pa izpolni samo Še te kvadratke.
1	2	3	4	5	6					
B	6	ž	8	!>	10	š	Itv C	12	13	14
Valerija
NAJ ŽIVALI
Največja in najdaljša žival na svetu je sinji kit, ki meri vzdolž. 33.5 metra.
Najhitrejša kopenska žival je gepard, ki doseže 120 kilometrov na uro. V Afriki ga udomačijo in je primeren za lov na atiiilope.
Najbolj pametna žival je šimpanz, ki mu sledijo še dnigi sorodniki.
Najbolj lena žival je avstralski medvedek koala, saj spi kar 22 ur na dan, dve uri se pa hrani z evkaliptusovim listjem.
Najtežja kopenska žival je slon, ki tehta do 5 ton.
Sabina
ZELIŠČA
Zelišča so večinoma rastline z zelenimi, precej nežnimi in sočnimi stebli, drevesa in grmi pa imajo trdna in olesenela stebla (debla). Mnoga zelišča so enoletnice, ki živijo samo eno leto V tem času vzkalijo, zrastejo, cvetijo, napravijo semena in odmrejo. Dvoletnice potrebujejo za cel življenjski krog dve leti; trajnice pa so nekatera zelišča ter vsa drevesa in grmi, ki živijo več let ter vsako leto cvetijo in plodijo.
BAZILIKA je v sredozemskih deželah priljubljena dišavnica, uporabljamo pa jo tudi za odganjanje nadležnih žuželk. PETERŠILJ je splošno uporaben kot začimba, za okus jedi in za domače zdravljenje bolezni sečil.
Iz POPROVE METE pripravljamo osvežilen čaj, dodajamo jo sladkarijam, v domačem zdravilstvu pa z njo olajšamo prehlad in pospešujemo prebavo.
Z ROŽMARINOM izboljšujemo okus jagnjetini, svinjini in morskim ribam, z rožmarinovim čajem pa blažimo glavobole in želodčne težave.
ŽAJBELJ daje mnogim mesnim jedem prijeten vonj in okus, v domačem zdravilstvu pa pomaga pri vnetju grla in prehladih.
MATERINA DUŠICA je prijetno dišeč dodatek k mesnim jedem, v domačem zdravilstvu pa z njo zdravijo vnetje in druge bolezni ustne votline, grla in dihalnih poti.
Elegantna cvetna košarica
	1 iii
V	■*'	f- tiF
BAZILIKA	ROŽMARIN
	w
PETERŠILJ	ŽAJBELJ
s	
/K fll T	I i 1 m
POPROVA META	MATERINA DUŠICA
ZELIŠČNI VRT
V preteklosti so si ljudje sami pridelali večino potrebnih živil, zato je bilo tudi urejanje zeliščnih gredic ali vrtov njihovo vsakdanje opravilo. Z zelišči so izboljševali okus jedi, uporabljali pa sojih tudi za odišavljenje zraka, izboljševanje počutja in pri zdravljenju najrazličnejših bolezni. Tudi mnoga današnja zdravila vsebujejo zelišča ali njihove izvlečke. Tako so na primer v tabletah za pospeševanje prebave eterična olja poprove mete, izvlečki baldrijana pa v zdravilih za pomirjanje. Iz nekaterih zelišč pridobivamo prijetno dišeča eterična olja, ki jih dodajamo parfumom in kozmetičnim izdelkom.
Mojca S.
p
MELODIJE SVETA
1	NAPOLEON Bodi moja
2.	POWER DANCERS Bomba
3.	BABILON Boginja noči
4.	KINGSTON Ko bo padal dež
5.	4 FUN Prazna postelja
6.	VICTORV Nov se dan budi
7,	VILI RESNIK Kot ptica
K,	G1MME 5 Tih deževen dan
9.	POP DESIGN Zatreskan sem vate
10.	M.Z. HEKTOR Maksimalno dober dan
1.	I C ANT HELP MVSELF Kellv Familv
2.	GET DOWN Backstreet Boys
3.	VVANNABE Špice Girls
4.	FOREVER LOVE Garv Barlow
5.	KILLING ME SOFTLV Fugees
6,	BR1NG BACK THE LOVE Caught in the act
7.	FREEDOM 96 Robbie Williams
8.	JETEDONNE Worlds Apait
9.	FLAVA Peter Andre
K).	WHERE DO YOU GO No Mercv
u
KOT PTICA
Praviš, da boš res odšla, ni več sonca za naju dva, da si kot ptica,ki na jug hiti, zapuščaš mi mrzle dni.
Vedno sem si želel, da s teboj bi prehodil vso pol, a življenje je polno laži, prevar in zmot.
Daj premisli, preden greš, vrniti se ne smeš, a kaj naj ti rečem, ti si vse kar imam.
Kje sedaj so tvoje obljube v strastnih nočeh, kje sedaj je ljubezen in sreča v tvojih očeh ?!
V. Resnik
Ob koncu prireditve smo vsi
TtA? 7>OV£ STZeS
Naj pove srce se je imenovala prireditev, ki so se je udeležili osmošolci in predstavniki sedmih razredov. Za to prireditev so učenci izdelali tudi dva plakata. Namenjena sta bila nastopu Jana Plestenjaka. Nanju so učenci napisali, česa se bojijo in česa veselijo.
Jan je velik, postaven moški s temnimi lasmi in čudovitimi modrimi očmi. Med nastopom se je sprehodil tudi med nami in zastavljal vprašanja, ki so se navezovala na plakata. Proti koncu je povabil dva učenca, da zapojeta skupaj z njim pesem “Dan ljubezni”. Opogumila sem se in zapela, pridružil pa se mi je še moj sošolec Tadej Denac. dobili še Janove fotografije in avtograme.
ZBIRAM, ZBIRAŠ, ZBIRA
Živa K.
1.	PRIMOŽ, VEM, DA ZBIRAŠ ZNAČKE. ZANIMA ME, KOLIKO ZNAČK IMAŠ SEDAJ IN KDAJ SI JIH ZAČEL ZBIRATI
Trenutno imam 1400 značk; ko pa sem jih začel zbirati, sem bil star pet let.
2.	NO, TO JE RES VELIKO ŠTEVILO. KAKO PA JE PRIŠLO DO TEGA, DA Sl ZAČEL ZBIRATI ZNAČKE?
800 značk sem podedoval po svojem pradedku. In ko sem jih imel že toliko, sem mislil, zakaj pa jih ne bi zbiral kar naprej.
3.	KJE HRANIŠ VSE TE ZNAČKE?
Te značke hranim v posebnem albumu.
4.	KATERA ZNAČKA JE TVOJA NAJLJUBŠA IN KJE SI JO DOBIL?
Izmed teh značk, ki jih že imam, mi je še posebej všeč značka v obliki cepina. Kupil pa sem jo, ko sem bil v Italiji.
Hvala za pogovor.
Med zbiratelji, kijih poznamo, ni samo Primož, ampak tudi Barbara Colnarič iz 7.Č, ki navdušeno zbira slike konjev Njena zbirka je že zelo obsežna.
Valerija J.
^ -il ^ ŠPORT A #
PRIMOŽ PETERKA
Najboljši in največji slovenski up te sezone je nedvomno 17-letni Primož Peterka, ki stanuje v Moravčah, trenira pa največ v Planici. Obiskuje 2. letnik Srednje ekonomske šole v Kranju. Mladi skakalec je imel na tekmah zelo dobre rezultate, postal pa je tudi zmagovalec novoletne fR-	®	^turneje, saj si je s tretjim mestom v
Bischafshofnu priboril 28.3 točke prednosti pred Avstrijcem Andreasom Golbergerjem, ki je imel na tekmi največ navijačev, a mu ni uspelo. Peterka je imel na tej tekmi najmanj navijačev. V prostem času, ki ga ima Primož zelo malo, najraje gleda televizijo, ali pa posluša glasbo, saj se ob tem najbolj sprosti in spočije.
Ines F.

PEŠEC
Učiteljin zdaj mi povejte, otroci, kaj razumemo pod besedo pešec?"
Dolg molk Slednjič se javi Petrček:
"Pešci so tisti ljudje, ki jih povozi avto."
ODGOVORNOST Učitelj: "Sedaj sem vam pojasnil, kaj pomeni beseda odgovornost. Kdo mi lahko navede kak zgled?
Nacek: "Meni so se potrgali pri hlačah vsi gumbi razen enega. Ta nosi sedaj vso odgovornost."
ODKRITJE AMERIKE
Učitelj: "Ameriko je tedaj odkril Krištof
Kolumb."
Učenec: "Prosim, ali je bila Amerika prej pokrita?"
NALOGA
"Peter, povej po pravici, kdo ti je sestavil nalogo?"
"Moj očka, toda jaz sem mu pomagal." ZAMENJAVA
Učitelj: "Ali ima vsaka zamenjava slabe posledice?"
Učenec: "Ne. Še ni dolgo tega, ko je moj oče zamenjal mene in brata. Tedaj je bil tepen brat namesto mene."
Ines F,
ZAKAJ, KAKO, KDO
ZAKAJ .TE SNEŽINKA IZ KRISTALOV?
Ko se vodna para ohladi, se ponavadi zgosti v vodne kapljice. V zelo hladnem zraku pa lahko zmrzne naravnost v ledene kristale. Ti kristali se lahko sprimejo in tvorijo snežinke.
ZAKAJ MEDVEDA TAKO IMENUJEMO?
Medvedi jejo njrazličnejše stvari in večina medvedov rada je med, če ga le dobi. Malajski medved ima zelo rad med in mu pogosto pravijo med a vi medved
KDO SO BILI TRIJE MUŠKETIRJI?
Tri mušketirje je ustvaril Alexander Dumas, francoski pisatelj 19. stoletja. Atos, Portos in Aramis ter njihov prijatelj d’ Artagnan doživljajo vrsto pustolovščin v Franciji 17. stoletja.
JE SHERLOCK HOLMES V RESNICI ŽIVEL?
Sherlock Holmes je eden najslavnejših detektivov vseh časov, vendar ni nikoli v resnici obstajal; je samo junak, ki si ga je izmislil angleški pisatelj sir Arthur Canon Dayle, ki je umrl leta 1930, ko je bil star 71 let.
ZAKAJ SO GRKI ZGRADILI LESENEGA KONJA?
Pred približno 3000 leti so se Grki in Trojanci dolgo bojevali . Na koncu so grški vojaki zavzeli Trojo tako da so se skrili v lesenega konja , to je tisti „trojanski konj”.
KAKO PTIČI LETAJO?
Ko ptič udarja s perutmi po zraku, nastaja dvigalna sila, podobno kot pri letalu. Hkrati perut potiska telo naprej, kar lahko primerjamo z delovanjem propelerja ali reakcijskega motorja pri letalu.
KDO JE BILA AFRODITA?
Afrodita je bila najlepša boginja v stari Grčiji. Njeno rimsko ime je Venera. Kot boginja ljubezni je imela moč nad srci moških in žensk, bogov in smrtnikov.
Mojca P., Romana M.
UGANKA
Na slikah so znani komponisti. Ali jih prepoznate?
MOJE PRAVICE,
MOJE ODGOVORNOSTI
Letošnje leto so nas učitelji že na začetku šolskega leta seznanili z našimi pravicami in odgovornostmi. V tednu otroka so nam to podrobneje razložili.
Naših pravic je zajeten kup. Vsi mi imamo pravico do strehe nad glavo, do igre in prostega časa, do hrane in pitne vode, do miru in do izobrazbe. Naše pravice pa so tudi zaščita pred spolnim zlorabljanjem in fizičnim napadom in da nismo žrtve norčevanja zaradi naših telesnih in duševnih napak.
Misliti pa moramo tudi na svoje dolžnosti, ki pa so: učenje, sodelovanje pri pouku, pomoč pri domačih in hišnih opravilih, izkazovanje spoštovanja do starejših ljudi, do šolskih uslužbencev, ubogljivost do staršev, pomoč sošolcem, nemoteno delo sošolcev med poukom.
Zavedamo pa se, da moramo pravice, ki jih zahtevamo zase, pustiti tudi drugim. Če hočeš med poukom kaj povedati, pa te pri tem nekdo prekine, kar tebe močno moti, tega ti tudi drugim ne počni.
Nekateri učenci pravice izkoriščajo in se pritožujejo nad tem, kar tudi sami počno, nekateri pa menijo, da bi pravic lahko bilo več.
Jaz pa menim, da je naših pravic dovolj. Kajti če včasih pomislimo tudi na svoje odgovornosti, nam zagotovo ne bo nič škodilo.
PRAVICE, KI JIH TERJAM ZASE, MORAM PRIZNATI TUDI DRUGIM
Nekateri otroci se vse preradi spominjajo svojih pravic, medtem ko na pravice sošolcev in prijateljev velikokrat pozabijo. Samoumevno se jim zdi, da jih bodo ljudje poslušali in jim prikimavali, da se z vsem strinjajo, čeprav ti včasih ne mislijo tako. Ti otroci ne poslušajo prijateljev in ne upoštevajo njihovih čustev, vidijo le sami sebe.
Veliko otrok je takšnih, ki pri šolskih urah, ki jih ne zanimajo, ovirajo delo. To počno, čeprav vedo, da bi drugi učenci	radi
poslušali razlago snovi. Ne ozirajo se na nikogar, saj si ob hrupu, ki ga povzročajo, mislijo, da so nekaj posebnega.
Drugače pa je, ko bi ti otroci radi poslušali predmete, ki jih zanimajo. Hočejo imeti tišino, čeprav oni sami tega ne upoštevajo, ko si to želijo njihovi sošolci.
Zato bi se otroci vsaj v tednu otroka morali spomniti na pravice drugih.
Janja Pukšič, 7.č
Katja Hajnžič, 8.c
BOLJE JE VERJETI SVOJIM OČEM TO PA BOLI KAKOR TUJIM UŠESOM
Nekoč, ko sem bil še majhen, meje sosed nahecal, da so v travi kače. To sem mu takoj verjel. Dolgo časa si nisem upal na igrišče. Nekega dne pa sem šel z bratom na igrišče. Povedal sem mu, da me je sosed strašil s kačami. Potolažil me je, da se mi je sosed zlagal. Nekaj časa se nisem pogovarjal s sosedom. Ko sva si bila spet dobra, mi jc rekel, da živijo na podstrešju miši in podgane.
Ko jc dimnikar na podstrešju čistil dimnik, sem ga vprašal, če so na podstrešju res podgane. Dimnikar je to zanikal.
Poleti smo hodili v potok metat kamenje. Če si kamen vrgel v vodo, si moral pazili, da si videl, kam je padel, ker si potem moral iti ponj. Tam so me hoteli prestrašiti, daje v potoku krokodil. Nisem jim več verjel, kar so mi hoteli natveziti. Zatrdil sem jim, da me ni nič strah velikega zelenega krokodila. V resnici sem se ga zelo bal, vendar jim nisem priznal, drugače bi me hoteli še bolj strašiti,
Od tistega dne me niso več strašili, ker sem se delal, da me ni več strah.
Mitja H.

Ko otrok prestopi šolski prag, se zanj odpre nov svet Spozna veliko prijateljev, sošolcev in sovrstnikov, ki mu ostanejo v lepem spominu ah pa tudi ne. Šolska leta so najlepša, najbogatejša in brezskrbna življenjska boba človeka.
Vsakemu je omogočeno, da jih doživi. Vendar otroška razigranost in še kakšna bistra glavica izmislita marsikatero grdo besedo, neumno ime, ki se morda človeka drži skozi vsa leta.
V tretjem razredu sem dohitela sošolko in še danes skupaj hodiva in obiskujeva šolo. Vendar se ta sošolka za eno malenkost razlikuje od nas deklic. Deklica je zelo ranljive narave, tako da vsako grdo obnašanje do nje, žal beseda s hihitanjem ah obrekovanjem povzroči, da plane v jok.
Seveda dečki še ta jok pospešijo tako, da jo zraven zafrkavajo, sc ji smejijo in se norčujejo. Enake smo včasih tudi deklice, le da imamo mehkejše srce in rajši to naredimo za njenim hrbtom. Kar pa prav tako ni prav.
Razred ji je nadel ime Miš - maš; seveda ga jaz sama ne razumem.
Spomnim se dne, ko sva se zjutraj srečali na pragu Šolskih vrat.
Namesto pozdrava ji vržem iz ust prazne, a za njo težke besede:” Kako si Miš-maš?” Deklica plane v jok, jaz pa bi se najraje pogreznila v tla.
Po končanem pouku je prišla k meni in me z milim in prosečim glasom vprašala:” Mihaela zakaj si mi rekla to ime?”
“ Saj sva prijateljici mar ne!”
Seveda!” sem ji odvrnila in komaj zadržala solze. Deklica je nadaljevala:” Saj ti si Mihaela, jaz pa Katja. Veš, Mihaela, ta beseda mene zelo potare, me peče in boli!”
Jaz pa vem, da ji tega ne bom več rekla.
Mihaela Fras, 7,č
Nekega dne sem imel petarde in sem se malo igral z njimi. Potem sem oprl okno v spalnici in sem prižgal petardo. Pa sem jo držal deset: sekund v roki. Potem mi jo je razneslo v roki in me je tako hudo bolelo. Koščke petarde sem pospravil pod posteljo. Zvonilo mi je po ušesu, ker sem imel roko blizu ušesa, ko sem nameraval vreči. Nato pride mamica v sobo in si jaz vtaknem roko v žep, da me ne bi videla, kaj se mi je zgodilo. Drugi dan je videla, da imam za ušesom poškodbo in me je vprašala, kaj to pomeni. Zlagal sem se, da sem padel s kolesom. Potem me je tako hudo peklo in sem si šel v kopalnico zmočit roko v vodo. Jaz sem se samo skrival v sobi, da me ne bi mama in ati vedela, kaj se mi je zgodilo. Ko sem šel gledat televizijo, sta prišla tudi mamica in ati in smo skupaj gledali. Roke sem potegnil iz žepa pa je ati videl, da imam nekaj na roki. Prijel mi jo je me vprašal:,,Kaj si si naredil?” Odgovoril sem da sem padel s kolesom. Ati pa je zahteval, naj mu povem, kaj se je res zgodilo. Povedal sem mu resnico, da mi je razneslo petarda v roki. Potem me je ati s begal. Moral sem obljubiti, da se to ne bo nikoli več zgodilo. Potem pa mi je mama ovila prst in čez nekaj dni je bilo vse v redu.
Sedaj vem, da moje ravnanje ni bilo pametno.
Miha Bezjak, 5.c
TO SEM JAZ !
Dvanajstletni deček sem, v šolo še kar rad grem, domov pa še seveda rajši, k moji sestri mlajši.
Visok sem postave jaz, kratkih in ijavih las. Miren in ne pretepač, zdaj toraj veste, kdo sem jaz !
Sem dekle, ki na tem svetu živi, se joče in smeji.
Sem kot roža, ki včasih veni in ponovno zacveti, ko se ji kaj lepega zgodi.
Živim v malem mestu, vendar je dovolj veliko, da najdem svoj košček zase, da uresničim najgloblje sanje.
Tu sem z ljudmi, ki rada jih imam, b vedo,
da sem jaz le jaz in nihče drug, da sem tista, ki jo poznajo
in se že od malih nog z njo igrajo.
Nina Murko, 8.a
O SEBI
Hiša na griču stoji, do nje vodi veliko poti -le ena je moja, po njej res prijetna je hoja.
V tej hiši živim že šest let, do takrat pa je bil tu le izlet.
S tega griča sem se v šolo podala, da bi v življenju kdaj kaj znala.
Šola moja je Mladika, vanjo hoditi res me mika,
Tu vsi že prav dobro me poznajo, za nagajivo Ivo me imajo.
Iva Čeh 6.a
Denis Jurič, 6.a
SVOBODA
Svoboda ti daje prostost, prostost, v kateri se rodiš, v njej vedno zaživiš, in ti daje radost.
Tudi kadar greš čez most, tudi, ko prijatelja dobiš, veliko trenutkov z njim preživiš, in ohraniš njegovo skrivnost.	1
Svobode ne smeš, nikoli nikomur vzeti, tudi je nikoli prejeti.
Za svobodo nikdar ne veš, kje in kdaj jo boš izgubil, in kdaj jo boš nazaj dobil.
Uroš Majerič, 7.Č
O SEBI
Jaz na bregu sem doma, kjer je vasica mala.
A pod nami teče cesta, ki pelje tja do mesta.
Mama včasih se jezi, a to mene nič ne skrbi.
Oče dela vsaki dan, in domov se vrača ves zaspan.
Brata oba sla pravi zgagi, zato sprašujem se če sta pri pravi Jaz pa se lepo učim, da v šoli lepo oceno dobim.
V šolo hodim redno, saj je to potrebno.
A vendar mi ne gre v glavo, zakaj tako težko je vse to.
MISEL
Slovo se daje in jemlje iz rok in ust in iz srca, kjer je kup skritih žel ja.
Takrat se pojavijo misli, ki ostajajo neizrečene.
Prihajajo misli, a se ne pojavijo na ustih.
V srcu živijo, dokler ne izpuhtijo.
Prihajajo misli, a se ne pojavijo na ustih.
Dokler v srcu živijo, ne izpuhtijo.
Albina Dmzovič, 8.č
SLOVO
Zakaj ljubezen takšna je, da prizadene te, da oko tvoje se solzi, srce pa te močno boli.
Včasih boljše je slovo, zelo solzno je oko.
Solze, jok - vse to; ljubezen, žalost in srce ranjeno.
Slovo je žalost, je trpljenje, a takšno naše je življenje.
Polno žalosti, skrbi, to ljudje smo - to smo mi.
A kaj hočeš, če naše življenje je žalost, je trpljenje.
A na usodo ne moreš vplivati, kot se slovesa ne moreš izogibati.
Aleksandra Potrč, 8.c


Davorin Gomzi, 6.č
Pl "iajko	^
oia l^udjL ioČM /li^da /.vur [unLei. ^ceJk h
^A-	|a.5j0 doA^VCHJ,
W1
))	^	pKuil. (A/X£2^ OOUm.^ j 11
^ fXLCx>AA„cX'	po^<Mjxxya'
Ji/L /OCkaaa^l /O	j-C AJ
f)jydxu. /)Xa^yQX AM A^LAAL |\jc4a /DO
AAXphAZ)ioA^O i/AmirvcJU, /uU£DUL /3^6xa^-d jv^ovVi Iaal . vAJ/uxjl c£k pa jx'^ PjAigl	p c JUccGa ^ ^ ^ct^vzlČa,
ioiiduL /Dcfe.xx. ^ PcAn /oCma /a/l po£ (^AjUAk.CxlcL vVa	[Lcd-Cr /O^MA paoljUpol/L
Mmxuxa.avo- oprciiuA^ouLA^k . "VolUvl	/H^e
^ AdU5a^; /La- /)tapiAAA, dba jcr pkAoVaa ma. .
j Aa6m./V<AA	6kO\,aJl<k f)%MA p
(V i.UAAM& J AaJIlIo- p,OjLDMtt^jXv„.
Xaa /a^ Ih Ih^l Amlamcl pa^a. !Oo-
Ja^XL POAAA C^TCAnAlCl, pCAAAA.ot<?.; /^LpAOCL
/U-OoK Žva AtcdLoaix.
^ HxvCy /U£V[(a(p /UkCUMJl ^ 1 /0t< aum Ap3n.cx/)oleL. JJLcama.^- rp // joik. x>i p e /aALlU/L /a/X- plat . (jJj'eAAXX /UpicL Po pa p d-^cujtr adp/uA •
II ^čda. y)a Am cIlHaajl ... ^Ou/ A P€.
/Wl k £xom paoAkW^ liOe Aack ^afice clat-Cp ^ 'Zcval.a^ /Ua pat^kCodiA 11 pJou
o
>1a •
Anou /'Vpx.„o^cxAA.^Ov u\/0eAM Zbolet od^<r-
A)Vu3a ^ (X /OeAM ^CJ /jO^LL-tCT y\MJxiU- pa -
"WbJiA,2cx. :
ji/tr Ane a mAi . uUe Ae( x\xc A)e /\ma /m AtgodUfe, Ac^Ai.. k llup /V doW. dnuA-^n A ^ pa -/ecdAl poa&daAx Am. >vta." jt n J\ AW( /Oe /Wu aja.A A e lxo ! ‘
y jlAvVvo plcvVA ,Mx>xmX . vlkcencut. /^Xf)<lMA J^xhjjx l jZjc ,VM/)lk.6xX ntUA
A /Wo^l .
A ItMA "	/)e Aua ML
phjuuAe . 5oaixu.C7 yVtci(xx^c- /Olua, Afrnjivjai • "CctCLla jo |e Mala pata-JZjDLLkli ^ cx /aaa /5l ‘dpa /M Awcdl.
X crLeX^Ax, /oa. /uač aaahA/c • A^om. Am/ jloui. M-e pip y (A A^ajal ^ pi /\aa A-Aj aM ANAO^te AaaaXzOovU. A. PaJIl^u’ AAa /oiUnln j /OcLj /W /aA, Paauaa /Ane /Meter. px /MJa, ctM- jU AMdtd-^ p>uAx rA
OOMufii , /LA^L /AmL /Im /vat^ /U£y‘" /UeOLpj’ /oi^vtK-A ■ ?Cr /dojlixd /VlmAUL-A^Ca AppSMa rja	/Oe / pCWWW
/začAl po^awij xiv /dcmaao. /)	■
„ 1l1ul6 it y ,(ia p>ucli ck>W& y aaa px. jt alooI." c^aWufeL jt Aela Iado-
Ul /lALK-(XA-tt>L/Ma ; Cl /VCuvcUa A>Mi mlIol Inondcr ane\M -
],	) cAj" OOVvuv^ Al V ^Uaa
/U~cr /VtL1\.^\a la . ^iAou' pa ^ ijadU
/vvuux$!_ 0]j]xikleJl /oiKcJL\. ajlaaula pt-UA /V*	Im pc7w.0aav.0- pxuwv5 Ip -
/Vain..
lolao^' /OCaaa /vacnoJLa vauju,' at ciat-
/vOaO /Data ^ 2-c^W-( A^C ,0pi./\AA M-a/Uvr
ytrUy^ /i1<x!h (AjoA u-Ua &a,A AcJU-coj /AAv.va /Vw„cnMxx. pAl/ACkA-A am„CUvUXaw ylvRdil	fio^cJ}... A k
crcAoa A	r^a /De. Lu. A cA;r /V^/
pacrDAMA. ^ f^Oo^ASj /i-A.	,0£ //vo.U/ /w\
mAč^ l^dSh. ^nsniM^ l
AlteUr /Dcr p e.. /VAkXlM^[iaKcxl otljDhla /VXaAw >yvi /X. /m.ouvw(7	v^cvcao-
ckaw; /V^dAcvIc /Mi IU^a' /tOuVpali : u "KAaA-La. yVaau. ( pHA/oti ^ AZ mao^mi /"DAAu. p poOA^Af. SoJatio /Alpojat/3.,u.t /OAJ/Če.. lX10vVUA/\AA	dAjVwt.VC(	/DO	vi.H A\
pKUAadoiKia.	_	^
Vaua? M /do . ^x/v xm Adncuv./J/p /Avowwa A^a pMz>XLč/wa /^ctvpc&t. ^.ovaola /A /)e AApaAo cav^a y jeva.
DOL ,00 VU /DO	A	/aAOAa.cz)Awka<.
AAavllxL /VvuloI ioplc odue. i, lX/c /Oa /tal "k^ccr claicp- A /A/DA p oiJUcAl 1 Klc/ /Lva "^CL ApAa-[)Cka^\(x Al od^wo-^L(Z/ (laa p /UlcuaA
P paApLLlx>'\yLL	A	A/AAvVVL	IAAaCOH-
/Z (L<uV. pCKj^clai ) y(W„ (p A ,Vv'A- mA. /VM d A.	M ix ^vaAaV f2.A_^)l^;)XxZ
^0jdx^^yUCu aV ctAo^cl Apcvl, /^mX>Ua^ cdr doplv d-OvlH px ji XuA.. /Vvvi A/Zvtdila yVOt (AlcjovcK A^0-fU^V^A. /ZXXAUXlht^\AA A^>UV)CvV^d -‘ r' '	f’ O. U CM. pcrZ.A^did
IVvjU AyV0L J?Aa!c. .
2^1 Ar ji IOA, A.X
Aa/X-
' . I ,u\c Uvi
l|vuMycL Ad^ihj^vtc
^ ,CL
PODPISI TOit
((T ajtick ^ K ok ^	ewxAcf O^Um (Yra ^ u (^xcx"r\ri x Kk rtu
d<AA rf^č M^!šx , /<xcAAx<X)liy txuouxw .
a^JtOWvr\ U	^ ^ ' (UKU	NYx (>u3A^ (\y \x\frwK^5 .IdAj" ^
%irm^	^jvdu^-vUOv . KtA rv^/uvo cKmo^l n (^ VAk ^>sl tu^ovm
f^yxO^ ro>Xy fW- AjLAcv. n o^ivour (Xs-<u ojAAxx xrNcX r^Ao.^ ^ruVo^K VovAuA (WCA3J^.>jX xCCk	qSl. D^rOA-O^-f^ (YO^.xK>^ J^VVjAAA v
KLSL Vx^5JYn JstW^xX	>Xf>X^n.
k fAx Aa. ksl AAAx Vx(Ai x r(YX 'k>W>>\ ^ m-‘cx(X>mX ra^. oom
/(W.Ad^X nu <^ux^.o^x r>4jxmf^j\ix A v; Mii i>i N ptro-rmK ’ orka	, DdbiNck pujud op <%l jpisA $Mxrc^
x fiUjv^OJl pxfx>rrrxx AU fO^Ao-	oiW9- KvD WW
lUKi^AO UJpAo, J\xA<SSuO^X . 33WWx Vspp f{YX Dlnlo, sWfMX
>jayrwxx cVAtUSl	na Wsp [vCvrMu VaKAu	.C1 /(Ox
In ^ /(Ac^Ao. oajTxa- x\a c^ouct JtmvoAck.
^Vo^CT Vj xArx \Ak'1. Mik ruuvv CxKk cxJ J^A cx5jx\x ^ K^oA. 3j<Vwvi kiiA^-AAA,. CacAonso* cki ^S.(\ ^Si AciVAx Nuv rvOx W^o L;
KoWj [AOad- JjM x A> mt>AAOs c\.ikx MO- csmoovcvv KdU. \r fM^Vncr ^ ^)Ax/ajxxx , \(jfiSmcr n 6ok W vsl uioaA-A /{vaooAk. WSa W^x xcA>. do \n ixnyx(>XcK \j\Xx Vo^ ro^iW>sxo^xx. "VcAu^ Xao§X \rx mvack /vmAiY\x£X ko^3;iAWv . KvAcAn mkr^ro žWWiex rrx<x fxwvx. C x w,
.vmop- o<xy toupp •	c^o_ kokiuiA- V<X )pu kx VvoAx
6cyxrtjij‘ rovxdwx x5^cio^c\cr. PoVaj p Vo loko^o ■ 't AVapu ro x Aik
1ty <kAc\ov 6^XX0^- x PrftixXJtX, uA rxxc>i2>)3$x:J x fXUmO" AaViV li\) o
prnucj^ (AcOMvCk . 0^ck)<x Xkcx VajAx j^Xsl VjX.WA ^jJ^[Ax >xc)AAjjpi£X
ha ONpKcruo" X_kx><j tvnop c\aOIx- x Ov j^a V^va VAop jrctv^o. x fmxAAx
'j^kl.	. '5-X	rA (Vak nrffklx^J •
Moj^juŠu^- # )jVkr rvriAKf'x	N axj A^kxxakx (\r oWhs—
fA^A rA (\.]-^r<xl 1kXo\ . '/uAT DArrr-, Vo0<^-0-- nt\ ^ d^akko f\f GO- N D^-
rvVk M^kicr	Nc\o, rvM, x^o. ^	."\<Ac>-	/(kwn ML
r^vMf'l rOK /-3z>>3j3-0 xk> AN	v W ^V>ASMO L.	IM', aw fWfA .
Icr ojAIOOUa^:. ^ ^ ao-itta /\\tu)gg23xJ *
laVW tik^mnA>-u la x [<wrnx v GpVruci Xi aa.	\
ukl )^\cT k>vx\>x x5uyxn Nk. VaVv^ M^^lcX-L>x .'
r\xrr\>X J^WhXTA . ižisk^k JVM- )1jJ>. AUVO-OA	Wto" (WG
iRoa-rorA, ^jh N rx>m\a k<i, rcrv^ucr lmY\	p^h^s^L.
^V\cy<YXx NcXdkXk r^-cno oaml /V^V^kta- Vk. yv)\crOim\
Au(dkx Ofvn VjC" rx)rr<XT J^cS^MO^nickcK \ CV^)Wvr (dWA inAŽhIck s6cK Jg Xo'
rmAMao^ju^. Ai-OjI^O- rxXcj v<\k	.
aQ^ Wk>x mYxyo dA,Ky|f^ JV^k Wo,U;M /ca r^aWfW><pAx'1-, Xcx Xcr rok
rWx [<vx)o<Xk IMOAflkdAo-
v^wkx oArm\ lo Af kXo- im ork_r ax> ^ock'W. G\ckxja ^wn
M'ok>oXc)x\ V\\ ffrAokrvfA rxklx /^dk^vkOiM X
Aa Ijvla rm-ruX^- ,Axc>p. ivA(VtoXor'Aj^x m W ryw\kk A\o^oroAi..
WWr r)Axkicl.	-k mlXX.Ox N(kkcr V xm ^tgojvna ogxxTuk\
W^A-
ck*xi5L p-	rr$x WXp 5i^sa_ .^iMxXvxkr\)x>Xox Orm
. MwX(yyV nx Vkl Wkcr. Xc.i^kXcK [\ax p oAl)" ^oli^rAcj , v^oVyo-^rk c«vk	|:X mNippo ^r\X\
McJXsAkox\X(X A\ofXiXrAwL ,Wr r>L (Yr\x yk>WA XpYr\ oAcr\K5
i"aovXxa\cyVx x r^op O- X)Gr^rrG Xckx O nxvkVxyA m\X>\ vkcxc^k>..
Owa?^x	.'SLm ro^rMir^	■ \\HAkj ^ x\QTAcruvW.
pAfc ^>,f^rrr, (vAv\ .\ vWs^ rro^ jAmr\. %\Uj ^/v ^ ^A(J IruAcJ •	•
^AcT y.- r^OW,. '^o.pv	vfAb.A>.	_ c^kcA MV^mv,
/<\0\)W\ S21X moWy 6vxsxxj A frvcr x rAiO^V^ \zcx nr^>Wj. Y£i>AV, WVm. /VjAAl f-L WXy|fYY\čJ W^"X\yjA<5 .
cImj(>	, y. ti
A&tyx3^5Ax
>^ ^J^A5t\1^Do Vdj^dj . <^£jy\Aj<žk ^ XxJ\><>^xj^mxxj
^J^Vcf	rMXmM5	)(oA^tX ,
Wx5^5V(*-ri^^^	%A5xAj>.	VTUMOU^LTrvO. ^x_fXD
oio 'uA.vjAS^ .	^Yxnj	c^d^lL	(Kuji
^	J^WL .	0rvxCO )(J^pA<XJr^ tZL oAsiLKVrt)
. ob-oo yrxxi^(>rro i^o ocvvru a>J\axj >yAj vxixi ^s^cr v\n^nnx?5 ^uAAcr. ^Sco
!(0.>A^pJrL£>^ut7 /A>n^£L . A&X> C^Ki Jlmj^$b fTrvDo fVM^ WiSu ^Cfvxxj OvMjAlo >^CX7^\juifSSb. V^U^LTrMU^ k
. ^CjTUUZj	^rrsJSO X^xnM3- ^ cn^Oo
C^VNAJU tN>u^>v^5 Wcajvti_ ^LAW1V^ . ^ f\5^lL &so5li \^tor ( <^jx> cwK,	vwn3 ^cA>djy	Atoto.
vNU>^	^Vx£x> VJb^sr^Uxrr^ bh^ir^jy>J<UU Aaj (AmAi
^LTUVUL 7oOxJ>x)u .
^j^ipo rvxix) fižkn cKjC5D0^ k . C/
HOROSKOP
OVEN: V mesecu, ki prihaja, bo žepnina malo nižja kot ponavadi, zato varčuj. Malo bolj se potrudi pri matematiki, pa bo še kar znosno, Do sošolcev se obnašaj primerno, sicer ti bo huda predla Pazi na alergije, kajti v tem času se te hitro lahko prime kakšna
TEHTNICA: Ti si v času, ko so se vsi dmgi učili, lenaril/a. Sedaj pa ^	imaš! Zadnji teden sc učiš, ker
misliš, da si boš lahko popravil/a vse ocene. Ves (km presediš za pisalno mizo in se učiš in učiš. Toda tukaj je tudi pravilo: Enkrat med uro učenja bi sc moral/a malo razgibati Pojdi na svež zrak.
BIK: Svoje načrte prav spretno uresničuješ, Moči imaš več kot preveč. Učitelji in učiteljice le grdo pogledujejo, ker si preveč razposajen/a med poukom. Pa/i se takšnih ostrih pogledov, ker te lahko šc kaj doleti. V zvezdah ti kaže, da se moraš še bolj potruditi pri učenju, ker za lenuha ni kruha.
DVOJČKA: Poletni čas se že rad prikaže v tvojih nuslih. Toda zdaj imaš druge obveznosti. Pri polni zavesti in pozorno se osredotoči predvsem na svojo trenutno dejavnost. Zdrav/a si, le zaljubljenost te muči. Ali ni tako?
RAK: Pri tebi je narobe to, da daješ prazne obljube. Čimprej sc odreči tej grdi navadi, če ne boš odpisan/a pri vseh. Ocen to leto, ki je še posebej težko, ne bodo kar delili. Zato se spravi k učenju, da ne bo pozneje prepozno.
LEV: Ne bodi tako nczaupljiv/a do sebe. To ti prinaša nesrečo. Ne zanašaj se na druge. Bodi samostojcn/a. Če boš, ti bo uspelo. Če ti starši težijo o tej in stvari, jim na videz ustrezi, v mislih pa - saj veš! Ne prepiraj se s sošolci, kot je tvoja navada.
DEVICA: V šoli nimaš vsega pod nadzorom. Nisi čisto pri sebi, zato ti pretijo slabe ocene in slab ugled. Mogoče zaradi počitnic, ki ti že rojijo po glavi. Malo še pozabi nanje.
ŠKORPIJON:	Tvoja trma in
svojeglavost nista všeč nikomur. Ne daš si dopovedati, kaj in kako je prav. Trdiš svoje in nikomur ne pustiš do besede. Zato pride tudi do pogostih prepirov, čimprej sc reši tega. Z zdravjem je vse v redu, le zobe bi si moral/a umivati bolj pogosto.
STRELEC: Si zelo dober učenec/ka, ki rad/a pomaga drugim. Vsi te cenijo, ker vedo, da si jim vedno na voljo za pomoč. Zdravje ti ne dela težav, le kakšen mozoljček se tu in tam pojavi, kar pa ti seveda ni prav, zato sc odpovej čokoladi.
KOZOROG: Učenje ti sploh ne dela težav, narobe je nekaj drugega. Učitelj te non - stop opominja zaradi tvojega obnašanja. Če ti starši kaj govorijo o tej temi, odvihraš v svojo sobo in nočeš o tem več slišati. Čas je že, da se zbereš. Vzemi knjigo o bontonu ali o pravilnem obnašanju v roke in si ne le preberi kaj, ampak si nekaj tudi zaponuti!
VODNAR: Ko se sestra ali bral vmešavata v tvoje probleme, imaš še enega zraven. Hudo je, če ve tisto, česar ne vedo tvoji starši. Ko ima slabe trenutke, je Mrko pravi/a izdajalcc/ka. Zato nasvet: Ne zameri se svojemu bratu/sestri, še bolje pa je, če o tebi ne ve nič.
RIBI:	Dragi menijo, da si
pozabljiv/a, toda ti rečeš, da to ni res! Pa je ! Zvezek pustiš tam, knjigo tam, risalnega bloka pa ne najdeš nikjer. Temu pravimo pozabljanje! Glej, da kdaj v šoli ne pozabiš še lastne pameti. Malo bolj se boš moral/a potruditi pri ŠV. Rezultati so zelo pomembni. Drugače pa si zdrav/a kot riba.
Dolores Š.

Uredništvo Mladike: Valerija Janžel, Ines Perčič, Dolores Šikman, Mojca Sedlašek, Mojca
Pavko, Romana Marinič, Sabina Rep
Tipkanje besedil: Sašo Turnšek, Ines Perčič, Valerija Janžel.
Računalniška obdelava: Ludvik Medic.
Mentorica: Lidija Verlek.
Šolsko leto: 1996/97
Naslov: Osnovna šola Mladika Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 1, 2250 Ptuj.