Ste v; 225. V Ljubljani, torek dne 13. avgusta 1912. Leto I. mmssmmmstm r Posamezna Številka 6 vinarjev. „DAN“ Izhaja vsak dan —• tudi ob aedeljah la praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. —■ Naročnina znaša: v Ljubljani v UpravniStvu mesečno K 1 "20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. hL Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se pošilja upravniStvu. ss ::: Telefon Številka 118. Dan“. 55 V zadnjem času so se pričele gotove osebe zaletavati v naš list, zato je potrebno, da povemo jasno svoje mnenje. »Dan« je postal prav priljubljen ljudski list. V tej kratki dobi obstoja si je pridobil simpatij in prijateljev širom slovenske zemlje in danes ga čita ljudstvo rado. Razširil se je po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem. V Ljubljani in v Trstu dobite »Dan« vsepovsod in ljudstvo ga čita po ulicah. Pa še kar več velja, da si je »Dan« pridobil zvestih prijateljev, je razvidno iz kroga so-trudnikov, ki se dan za dnem boljinbolj širi. Ni ga danes skoro večjega slovenskega kraja, kjer bi ne imel »Dan« svojega zvestega prijatelja in odločnega sotrudnika, dopisnika in razširje-valea. Delavna napredna in odločna mladina se ga boljinbolj oklepa. »Dan« ima bodočnost za seboj! Ljudstvo in delavstvo vidi v »Dnevu« svojega zvestega socialnega in narodnega bojevnika. »Dan« je nastopil, da ščiti vse zatirane in preganjane in da odločno pobija zatiralce. »Dan« ščiti odločno kmečke interese proti sedaj vladajočim ljudskim pijavkam. Vse kar je odločno in narodno, druži on! Zato ga zatirajo in se ga boje vsi oni, ki se boje resnice — »Dneva«. Preganjajo ga posebno po deželi, ker se boje resnice, ki je za preganjalce »Dneva« pogubonosna. Kot jutranji, splošno slovenski neodvisni politični dnevnik vrši »Dan« važno nalogo v slovenskem ozemlju. On širi slovensko in napredno javno mnenje v narodu samem in tudi na zunaj zastopa vedno odločno napredno slovensko idejo. »Javno mnenje«, to je tista velika sila in moč »Dneva« kot jutranjega lista. Ine še predno more kaka temna klerikalna nakana prodreti med ljudstvom, že jo prežene »Dan«. »Dan« je zmagovalec nad klerikalnimi nakanami, on zatre in prepreči vse, kar bi utegnilo škodovati pravi napredni ideji med Slovenci. Da se prepreči klerikalno javno mnenje, da sc prepreči širjenje klerikalnega »javnega nmc-nja«, to nalogo vrši »Dan«. Predno še zamorejo klerikalci razširiti kako javno mnenje o kaki važni prireditvi, že jim prepreči to »Dan«, ki točno in hitro poroča o vsaki stvari. Naši zvesti dopisniki nam takoj sporoče vsak važen političen in tudi drug dogodek iz svojega kraja, da je »Dan« točno in hitro informiran. »Dan« pa vrši tudi do njih svojo dolžnost! On pripušča svobodno izraziti vsakomur svoje napredno prepričanje in mnenje. Nazore vsakogar spoštuje in upošteva ter jih pripušča svobodno izražati. Kdor naprednemu načelu zadosti, temu so predali »Dneva« odprti vedno! Kot neodvisen list pa se »Dan« ne usluži nobeni politiški stranki. »Dan« zastopa napredno in narodno od-ločnoost in vstrajnost, bojuje se pa vedno proti bojazljivosti in strahopetnosti. Politične veter-nice obsoja in nastopa brezobzirno zoper nje. »Dan« trebi tudi gnilobo iz naprednih vrst, on je neodvisen politični dnevnik. In zato se je »Dan« tako hitro razširil; zato se množi število njegovih prijateljev od dne do ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. tn Uredništvo In upravniStvo: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirann pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrata 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust ■— Za odgovor Je priložiti znamko, a: ••• ••• Telefon številka 118. m dne; zato odnaša »Dan« zmago nad klerikalnim časopisjem vsepovsod, ker nastopa odločno in brezobzirno zoper vse, kar ni napredno in narodno. Ljudje, ki se preje niso nikdar zainteresirali za kak javen pojav, čitajo »Dan« z zanimanjem in vse ga upošteva. Klerikalizem je pričel že propadati. Klerikalno vodstvo se ruši in v klerikalnih vrstah je nastal razpor. Ni več daleč čas, ko bode klerikalizem propadel tudi pri nas in zmagal bode »Dan« nad klerikalno temo in zlobo. Ideja, ki jo širi »Dan«, bode zmagala in slovenski narod bode zopet svoboden, on bode oproščen od verig klerikalizma, ki je našo narodno kulturo izpremenil v razvalino, narodovo svobodo pa ukoval v verige suženjstva. Narod bode zopet svoboden in tedaj bode napočila zmaga »Dneva« nad narodnimi izdaji-cami. Bojeval pa se bode še dalje, dokler ne prežene poslednje sledi klerikalnega izdajstva iz domovine! Delegacije, trijalizem in naša narodna ideja. (Dalje.) Ne, ...mi tej ljubezni ne verujemo, pač pa smo uverjeni, da je to mržnja, a ne ljubezen! »Vemo, da na prestolu sedi cesar, ki je Nemec in ki ne bo nikdar dopustil, da bi bili jednakopravni z Nemci. To moramo povedati ljudstvu, da uvedi, kje leži izvir zla. Ravno tako pa moramo povedati resnico i onim gori Ne smemo vedno govoriti, da smo tako dobri in lojalni. To ni resnica! Ne lažimo! Povejmo onim gori, da je v resnici bila doba, ko smo poslušali preprostega kmeta, delavca in obrtnika, kako je s strahom in spoštovanjem izgovarjal besedo; cesar, kako Je s strahom gledal njegovo sliko in kako je od njega pričakoval pomoči in pravice. Ali kaj vidimo danes? Danes ni več tega strahu in spoštovanja, ni več onega zaupanja, a slike začenjajo potovati nekam drugam, a na njihovo mesto prihajajo druge ... Teh prejšnjih navad pri našem ljudstvu ni y.etv. Kakšno bi pač bilo srce onega ljudstva, ki bi poljubovalo roke onega, ki ga bije z bičem...« Tako je govoril Češki minister Prdšek na češkem zboru dne 5. maja 1900. No, mi nismo več tako neumni! A če bi tudi bili, če bi pozabili vse krivice, vse udarce, ki smo jih v tolikih stoletjih doživeli, če bi verovali, da nas ljubijo, če tudi bi hoteli za nas žrtvovati vse, bi zopet ne verovali obljubam kneza Šwarcenberga in njegovih intimnih prijateljev, ker te obljube ne morejo nikdar postati delo, razven v slučaju, da narod izbere tretji pot. torej revolucionarni pot. Hrvatski in srbski narod noče še nekoliko stoletij životariti in umirati brez smrti, mora torej hoditi revolucionarno pot. Ta pot pa ravno tako vodi do trijalizma kakor do popolne svobode in Združenja. Isto energijo, jednake priprave in jednake žrtve zahteva revolucija za trijalizem kakor za popolno združenje in neomejeno svobodo. Ako pa kak raztrgan narod krvavi za svoje združenje, a za nikako svobodo, kakor tudi za popolno svoje LISTEK. CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) Bedni in ponižani, zmrzli in lačni smo jahali po širni sneženi puščavi. Solnce je bilo zašlo, toda v dolgem severnem somraku smo videli še zmerom svojo pusto pot. Otrplega od mraza in bolečine, izmučenega od dobljenih udarcev, me je nesla Violetta dalje, nc da bi vedel, kje sem pravzaprav in kam jašem. Uboga žival je povešala glavo in jo dvignila le zdajpazdaj. da prhne zaničljivo proti ščeti-nastim kazaškim konjem, ki so jo spremljali. Zdajci se ustavimo; videl sem, da stojimo na cesti v majhni ruski vasi. Na eni strani je bila cerkev, na drugi pa velika kamenita hiša, ki se mi je zdela znana. Ozrl sem se naokoli ter spoznal, da so nas transportirali nazaj v Dobrovo, a hiša, ki čakamo pred njenim vhodom, da je popova, kjer smo se ustavili zjutraj in kjer je moja šarmantna Zofija v svoji nedolžnosti prevedla nesrečno pisanje, ki je zakrivilo po čudni poti naš pogin. Oh, pred malo urami, ko smo bili še polni nade in najboljših upov, da izvršimo svojo nalogo, pač ni slutil nihče izmed nas, da sc vrnemo tako kmalu kot žalosten ostanek, poražen in ponižan ter izročen^ usmiljenju brutalnega sovražnika! Toda takšna je vojaška usoda, mes chers amis — danes poljubi, jutri batine, tokajec v palači, kapnica v koči. zdaj kožuhi, zdaj cape, enkrat polne mošnje, drugič prazni žepi, venomer iz ene skrajnosti v drugo, samo čast in pogum se ne izpremenila nikoli.. Rusi so razjahali, in moji ubogi fantje so morali storiti takisto. Pozno je bilo; očividno so imeli namen, ostati tukaj čez noč. Nepopisna je bila radost kmetov, ko so slišali, da smo vsi zajeti; drli so iz hiš z gorečimi plamenicami v rokah, ženske pa so nosile kazakom žganja in čaja. Med drugimi se je pojavil tudi stari svečenik, ki smo ga bili videli zjutraj. Zdaj je bil ves prijazen; pred seboj je držal na pladnju ročko vrelega punča, ki ga voham še danes. Za očetom je prišla Zofija. Kar streslo me je videti, kako je podala majorju Scržinu roko in mu rekla nekaj po ruski, nakar je ogorčeno zgrbančil čelo in zmajal z glavo. Ždelo se je. da se prepira z njim; stala sta v krogu luči, ki je padala skozi hišna vrata. Neprestano sem motril njiju obraza — mične deklice in temnega, orjaškega moža, zakaj opažal sem instinktivno, da se pogajata o moji lastni usodi. Major je majal dolgo časa z glavo, nazadnje pa se je zazdelo, da sc vdaja njenim prošnjam. »Ti dobri ljudje vam ponujajo čez noč zavetje pod svojo streho,« mi je zaklical, mereč me s strupenimi pogledi od nog do glave. »Nočem jim odreči želje, a povem vam naravnost, da bi vas rajši videl ležati v snegu. To bi neko-iiko ohladilo vašo vročino, lopov vi francoski!« Pogledal sem ga z vsem zaničevanjem, ki ga je vzbujal v meni. »Vi ste in ostanete do konca rojena živina,« se mu odrežem. Moje besede so ga zadele, kajti zaklel je in dvignil jahalni bič, kakor da me hoče udariti. »Jezik za zobe, šleva neumna!« je zakričal. »Če bi bilo po mojem, bi ti do jutri že iz-mrznila tvoja nesramnost.« Premagal je :z-bruh svoje jeze ter se obrnil k Zofiji s kretnjo, ki se mu je zdela galantna. »Ako imate klet, ki se da dobro zakleniti,« ji je dejal, »lahko mrcina prenoči v njej, ker je že tako, da mu združenje, a neomejeno svobodo, tedaj je več kot jasno, da ta narod ne more in ne sme težiti za polovično, temveč za popolno svoje združenje in neomejeno svobodo. Poskušali smo dokazati, da se trijalizem ne more provesti niti po prvi niti po drugi poti, a prepričani smo, da na ono tretjo pot knez Šwarcenberg niti ne misli. Vemo, da vse to knez Šwarcenberg dobro razume, pa se vendar po pravici povprašujemo, iz katerih razlogov tako često nastopa za trijalizem? Kdor gleda gospoda kneza, kako resno, verjetno in dosledno govori o trijalizmu, se mu zdi, da je on uver-jen v njegovo izvedljivost. Toda mi vemo, da je knez Swarcenberg politik in državnik v pravem pomenu besede, on, vodja desnice v gosposki zbornici. Tega ne moremo razumeti, da 011 kot stari vojak federativne Avstrije doma, na dvoru in v parlamentu ne nastopa tako često za federacijo, v katero 011 sam veruje, temveč za trijalizem, v katerega brez sumnje on sam ne veruje. Ako na eni strani pomislimo, da je on kot glava najuglednejše in najbogatejše aristokratske hiše v Avstriji, konzervativnih nazorov, a z dušo in telesom vdan velikoav strijski ideji, inAdko je na drugi strani v narodu, raskosanem v štiri države, v devet provincij, naravna težnja po združenju, narod, ki se mora boriti za svoje najelementarnejše pravice v petih parlamentih in v osmih državnih zborih, tedaj nam je jasno, zakaj knez Š\varcenberg tako odločno nastopa za trijalizem, — ker faktično ni nič bolj pogubnega za idejo narodnega združenja kakor nastopati v smeri nemogoč-nosti. Ako se to samo polovično doseže, tedaj je uspeh verjeten, ker tu nastopati dve težnji, ena pravosmerna, druga diviirana, ena protiutež drugi, a v tem slučaju bi imeli tudi in konkretno avstrijsko trijalistično idejo, ki bo stala nasproti neodvisni trijalistični ideji narodnega združenja. Ena kot druga ima svoj epristaše, prva lahkoverne katoliško konzervativne Hrvate in Slovence, a druga narodno zavedne Srbe, Hrvate in Slovence. Oba kolosa, nositelji naprednih idej, se morata vsaj v odločilnem trenutku združiti, a s tem dogodkom bi bila odstranjena poguba neodvisne ideje narodnega združenja, in to vsaj za nekoliko decenijev. Ako.je težnja, da se nam sugerira trijalistična ideja, razlog tem Šwarcenbergovim-nastopom in če mi v to trdno verujemo, tedaj je njegovo delo brezuspešno, ker razen klerikalnih Slovencev se vsaj med mlajšim naraščajem ne bo našlo nobenega, ki bi se zoperstuvil ideji narodnega združenja. Mi Hrvati zelo dobro vemo, kje nas čevelj tišči. Toda to spoznanje ni plod momentalnega utiska, temveč plod mirnega proučavanja svoje zgodovine, plod težkih izkušenj. Nc bo nas nihče več omamil, ker tudi to taktiko oniam-ljcnja dobro poznamo! To je že stara izigrana melodija, katere akordi nas več nc vabijo. Ne bodo nas tudi privabili oni sirenski glasovi, ki vedno prihajajo z Dunaja, kadarkoli Hrvati prete ali da morejo s čem služiti; ne bo nas ob-senčila kanonada dunajskih politikov Stiirgk-hovega in Šwarcenbergovega kova na Madžare, ker vemo, kje je izvir zlu, ker vemo, kdo nam pošilja Ramberge, Rauchc, Tomašiče in Čuvaje, mi vemo, kdo goni naš nedolžni narod v temnice, kdo fabricira veleizdajniške procese, kdo nam jemlje poslednje pravice; mi vse to vemo, a če bi ne bi vedeli, prečitali bi dva ročna pisma od 30. in 31. marca t. 1. in takoj bi to vedeli. Mi vse to dobro vemo in nc bojimo se, ker nam vse to ne škoduje, pač pa nam bo koristilo, če bo le mlada naša generacija zavedna! Druga uloga te delegacije je bila podeljena izbrušenemu parlamentarcu v avstrijskem smislu gospodu Bilinskemu. Ta je z neko problematično psihologijo govoril o konzervativni politiki bosansko hercegovinskih stanov. Ali vendar je moral omeniti radikalne elemente, ki niso v Avstriji nikdar 'omiljeni in katere bi bilo treba zaradi narodnega napredka čim preje odstraniti. Niti z eno besedo se ni spomnil prejšnjega ministra Burijana, pač pa je s patosom fanatičnega absolutista hvalil dela ministra Kallaya, in je s tem očitno rekel, da bo svoje delo naslanjal na delo ministra Kallaya, čigar delo so za časa aneksije obsojali vsi razsodnejši Avstrijci. Kallayjevo delo, to je današnji program g. Bi-linskega. To znači obnovo predustavnih časov, omejitev vsake meščanske svobode, uničevanje vsakega narodnega pok reta in v splošnem tudi življenja. In faktično so danes vsi predpogoji za možnost neustavnega režima. Sabor, kateremu je delo omejeno na retorsko šolo sclskih advokatov, ki nima pravice odločevati v enem važnem vprašanju svoje dežele, enostavno spi. Ni razpuščen, ni odgoden, in ni zaključen, edino — ne sklicuje se ga, ker ni šel gospodu Bilinskemu na roko, da bi iz njegovih vrst sestavil večino, ki bi odobravala vse zahteve, ki bi jih Dunaj po saboru pošiljal narodu. Ko pa ni šel na roko, da bi se osnovala taka stranka, tedaj so veljali po primeru dosedanjih ministrov veliki načrti, ki bi pri narodu pomenjali eno veliko epohalno delo; zidanje železnic, šol, cest in vseh novih sredstev, ki povzdigujejo kulturo in narodov blagor. To so obljube gospoda Bilinskega, obljube, ki so nam postale dolgočasne in neugodne, ker smo jih poslušali toliko let iz raznih ust v isti obliki in gotovo v istih besedah. Te obljube naj g. minister ne pozabi — so povzročile tisto veliko nezaupanje v vse, o čemer govori bosanska vlada. Ker nikdar še niso bile te obljube v sorazmerju z onim, kar je vlada v resnici izvršila. Vlada stoji na stališču, da korist za Avstrijo znači v istem času korist za Bosno in noče uvideti nasprotnega, da Avstrija vedno dela v svoje interese na škodo onih narodov, ki jim vlada. Gospod minister je ravno sebe blamiral, ko je ravno pri obljubah omenil zakon iz leta 1880. in .še bolj, ko je brez vprašanja sabora imenoval predstojnike oddelkov, ki so sestavljeni iz vseh avstrijskih narodov, birokrate, kr za interese bosanskih stanov nimajo nobenega smisla. Prepričani smo, da to ni zadnje delo gospoda Bilinskega, ki ga je napravil brez sabora, pač pa bomo lahko zabeležili v najkrajšem času mnogo hujših. Ali eno je treba pomisliti, da to ni krivda samo Bilinskega ali katerega drugega ministra skupnih financ; vzroka temu moramo iskati v oni globoki in trajni resnici, da v neustavnih državah ne morejo nastati ustavne inštitucije. Ustavnost v Avstriji se še ni ločila od absolutizma in se tudi ne bo kmalu. A v bojih, ki jih narod mora izvojevati, ne sme biti nobenega umikanja, ker se s tem jači absolutizem, temveč je treba porabiti najradikalnejša sredstva, da se more priti do čistega in zdravega zraka. Radikalen boj in radikalno stranko išče današnji čas v Bosni... Spisal: Rudolf Ghinio. Prestavil: .1. K. izkazujete čast in se zanimate za njegovo udobnost. Toda zastaviti mi mora besedo, da ne bo delal komedij, kajti do jutri, ko ga izročim hetmanu Platovu, sem jaz odgovoren zanj.« Njegovo ošabno vedenje je presegalo mojo Potrpežljivost. Nalašč je govoril z gospodično francoski, samo da bi jaz razumel, kako zaničljivo me omenja. »Maram za vašo milost!« mu zabrusim. »Storite, kar hočete, a častne besede vam ne dam nikoli.« Skomizgnil je z mogočnimi pleči ter se obrnil stran, kakor da je stvar zanj opravljena. »Dobro, ponosni gospod; tem slabše za vaše prste in nohte. Videli bomo, kako vam bo jutri pri srcu, ako prenočite v snegu.« »Samo trcnotek, gospod major,« vzklikne Zofija. »Nc bodite z jetnikom tako trdosrčni. Posebni vzroki so. da ima pravico do naše dobrote in sočutja.« Rus se je ozrl sumoljubno od nje do mene. »Kakšni so ti posebni vzroki? Vi se pač res čudno zanimate za tega Francoza.« ie dodal. »Poglavitni vzrok je ta, da je šele davi izpustil ritmojstra Barakova od grodenskih dragoncev iz lastnega nagiba.« » Tako je,« pravi Barakov, ki je bil stopil iz hiše. »Zajel me je davi, a mi je vrnil prostost, na mojo besedo, namesto da me vzame s seboj k francoski armadi, kjer bi bil moral poginiti gladu.« »Ker je ravnal polkovnik Gerard tako velikodušno,« doda Zofija, »nam dovolite pač gotovo. da mu zdaj, ko se je sreča obrnila, ponudimo v tej strašni, mrzli noči revno prenočišče v naši kleti.« Toda dragonec je delal še vedno mračen obraz. »Naj mi da prej svojo besedo, da ne bo izkušal pobegniti,« je odgovoril. »Ali razumele, vi? Ali mi daste svojo častno besedo?« »Prav ničesar vam ne dam,« se odrežem jaz. »Polkovnik Gerard,« vzklikne Zofija in se mi nasmehne prijazno. »Dajte meni svojo besedo! Ali hočete?« »Vam, draga gospodična, ne morem odreči ničesar. Z veseljem vam dam svojo besedo.« »Ali slišite, gospod major!« pravi Zofija zmagoslavno, »to vam mora pač zadoščati. Saj ste slišali, da mi je dal svojo besedo. Jaz sama prevzamem odgovornost.« Moj ruski medved je zamrmral zelo nemilostno svoje dovoljenje. Odvedli so^ me torej v hišo; za mano sta šla nejevoljni oče in veliki, črnobradi dragonec. V kleteh je bil velik prostor. kjer so pozimi shranjevali les za kurjavo. Spravili so me vanj ter mi razložili, da ic to moje prenočišče. Na eni strani tega mrzlega prostora je bilo do stropa naloženih drv in dračja. Ostali del je bil tlakan s kamenjem in je imel gole stene z enim samim globokim oknom v zidu, ki pa je bilo zavarovano z mrežo iz železnih palic. Za razsvetljavo sem imel veliko hlevsko svetiljko, ki je visela na tramu pod stropom. Major Seržin se je nasmehnil, ko jo je snel in zavihtel v roki. da mi prav pokaže vso bednost moje spalnice. »Kako vam ugajajo naši ruski hoteli, 111011-sieur?« me je vprašal s porogljivim smehom. »Res je. da niso preveč »grands« — toda vseeno so še najboljši, ki vam jih moremo ponuditi. (Dalje.) DOPISI. Sv. Tomaž pri Ormožu. Minolo nedeljo so imeli klerikalci tukaj zopet svoj slavnostni dan, kakor poročajo mariborski listi. Privoščimo jim to! Toda grdo je. da hočejo povečati svojo slavo na račun »liberalcev«. V to svrho so se poslužili sredstva, ki je pri njih postalo že probatno. V noči pred tistim »velikanskim« mladinskim shodom so omazali farovž s človeškim blatom — in sedaj vpijejo: glejte liberalce, kaj so napravili. Če človek pozna zgodovino klerikalne ljubezni do Človeškega blata na slučajih v Žalcu (kjer so oskrunili cerkev in potem obdolžili naprednjake!) in na Gomilškom (kjer so na predvečer lanskih državnozborskih volitev pomazali Vovkov križ in tisto noč po celem volilnem okraju razposlali agitacije z vestjo, da so to storili napredni fantje, in so tako na stotine naprednih glasov ubili!!), ta bo vedel pravilno ceniti tudi sedajno pisarenje klerikalnih listov o namazanju našega farvža! Iz "Sevnice. V sredo se je vršil pogreb umrlega inženerja Smrekarja. Ker je bil mož načelnik požarne brambe. so se pogreba udeležile tudi sosedne požarne brambe, med drugimi one s slovenskim poveljnim jezikom iz Rajhenburga, Krškega in Loke. Pred pogrebom pride k načelniku rajhenburške požarne brambe g. Ant. Kuneju sevniški mizar Šlek in pravi, da si Smrekarjeva rodbina prepove slovensko poveljevanje navzočih požarnih brarnb. Naj se torej požarne brambe s slovenskim poveljnim jezikom priklopijo sevniški. G. Kunej, odločen narodnjak kakor je, se je s svojo požarno brambo obrnil na kolodvor in se odpeljal. Krška in loška požarna brainba pa sta se uklonili zahtevi sevniških nemškutarjev. Gosp. Kunej je kot narodnjak storil, kar je moral storiti: Kjer nima slovenski jezik pravice, tam tudi slovenska požarna bramba nima ničesar iskati. Skrajni čas pa je tudi. da narodni Sev-ničani napravijo konec nemškutarski komandi v tamošnji požarni bratnbi. Iz Maribora. Dne 18. avgusta t. 1. bo imenovanih 21 gojencev mariborske kadetnice praporščakom. Med temi štirje Slovenci in sicer: g. Dragotin Kocmut iz Sv. J ur ja ob Ščavnici k c. kr. domobr. pešpolku št. 37 v Dubrovnik; g. Anton Kokalj in Josip Kos iz Ljubljane k c. kr. lovskemu bataljonu št. 7 v Kanal in g. Karol Marčič iz Litije k c. kr. domobr. pešpolku št. 8 v Prago. POLITIŠKA KRONIKA. Bosenski sabor se ne sestane več. O av-dijenci skupnega finančnega ministra Bilin-skega pri cesarju se govori, da se je vršila av-dijenca na izredno cesarjevo željo. Minister ni bil pozvan h kralju na obed. to pa radi tega, ker povabi cesar na obed v Ischlu le one ljudi, ki pridejo od zunaj, dočim stanuje Bilinski stalno v Ischlu. V zvezi z avdijenco Bilinskega pri cesarju se je izjavila neka oseba, ki stoji v zelo ozkih stikih z ministrom, da bosenski sabor vsled odločnega odpora proti ministrovim predlogom ne bo niti razpuščen, še manj pa razpisane nove volitve. Ni pa izključeno in o tem se je govorilo tudi na avdijenci, da se delovanje bosenskega sabora popolnoma ustavi in da bo sedanja vlada opravljala deželo brez sabora. — To je tudi čisto mogoče, kajti bosanska ustava je samo navadno slepilo za ljudstvo, kajti vlada se že tako dosedaj ni nanj čisto nič ozirala in je dosledno prezirala njegove sklepe. Kongres ogrskih Rumunov. Ogrski Ru-muni nameravajo letos prirediti velik narodni rumunski kongres, na katerem se snidejo zastopniki vseh rumunskih občin na Ogrskem. Na kongres pridejo tudi delegati iz kraljevine Rumunske. Kje se bo kongres vršil, še ni znano, najbrže pa v Aradu ali v Vel. Sibinju. Na kongresu se bo med drugim razpravljalo tudi o vprašanju, kako stališče naj zavzamejo Ru-muni napram sedanji vladi na Ogrskem in ostalim strankam Lukacs in opozicija. V zadnjem času se mnogo govori, da namerava ogrski ministrski predsednik Lukacs v svrho rednega poslovanja poslanske zbornice skleniti nekak kompromis z opozicijo. Z ozirom na to, je Lukacs dopisniku »Leipziger Zeitung« izjavil, da niti od daleč ne misli na kak kompromis z opozicijo in to predvsem radi tega, ker premagani nikdar ne more staviti mirovne predloge zmagovalcu. Opozicijonalno časopisje je vzelo to izjavo na znanje in jo smatra kot napoved novega boja z opozicijo. Lukacs je nadalje konstatiral, da vladna večina nikakor noče odnehati od svojega stališča in se hoče še naprej boriti za interese ogrske države, pa če ji stavi opozicija še take težkoče nasproti. Ministrski predsednik mora za to na vsak način upoštevati želje večine in zato tudi vlada preko večine ne more ponuditi opoziciji nikakih kompromisnih predlogov. DNEVNI PREGLED. Krvniki. Zagrebške ječe se bodo torej zo pet enkrat napolnile in sicer s celo četo nedo raslih otrok, ki bodo morali svoja najlepša leta preživeti v temnicah, ne da bi vedeli zakaj. Tako je namreč hotel prevzvišeni kraljevski komisar Čuvaj in hlapci so ubogali svojega gospodarja, ki je še pred razpravo pobegnil iz Zagreba in se bo sedaj v tujini naslajal nad sadovi svoje osvete. Krvniki so izvršili svojo nalogo in plačilo jim ne izostane. Proces Jukič kakor znano zelo spominja na škandalozni srbski veleizdajniški proces, sa mo. da je še mnogo strašnejši, še mnogo večja blamaža za avstrogrsko državo, pravi škandal za 20. stoletje. In vse to se godi v znamenju pravice, ki naj bo temelj vsaki državi. Razsodba ni čisto nič presenetljivega, na to le bil pripravljen že ves kulturni svet, a kljub temu je zelo zanimiva, ker je pokazala rfn na Hrvaškem ni lustice, ni pravice. Hrvaški sodniki so slepo orodje v rokah vsakokratnega madžarskega eksponenta na Hrvaškem, ki deli pravico, kakor se njemu ljubi. Ce je to v ugled naši državi, je seveda drugo vprašanje. Na Ogrskem bodo atentatorja Ko-vaesa. ki je popolnoma normalen, izpustili na svobodo, v Zagrebu so blaznega človeka obsodili v smrt na višala, nedorasle otroke pa na večletno ječo. Hrvaški sodniki niso sodniki, ampak navadni krvniki. Nezaupnica. Prejeli smo iz Trsta sledeče sporočilo s prošnjo, da jo priobčimo: Odbor »Narodno-socialne mladinske organizacije« v Trstu izreka nezaupnico pripravljalnemu odboru N. S. Z., ki izjavlja v »Slov. Narodu« in »Dami«, da je in hoče biti privesek »Narodno napredne stranke«; nadalje pozdravlja najpri-srčneje sklepe »Narodno-socialne stranke«, izvršene na zaupnem shodu pristašev narodno-socialne ideje z dne 9. avgusta t. 1. — Trst, 10. avgusta 1912. Nečuveno izzivanje Slovencev. Županstvo v Sevnici, odločno slovenskem trgu, kjer se nahaja le par privandranih nemškutarjev, je prepovedalo razobešati po trgu frankfurtarske zastave, da tako prepreči vsake konflikte med domačimi Slovenci in pritepenimi Nemci. Županski odlok je popolnoma razumljiv in edino pravilen. Kakor Slovenci ne smejo po nemških krajih razobešati slovenskih zastav, tako tudi Nemci ne smejo izzivati po slovenskih krajih z nemškimi zastavami. Enaka pravica za vse. Toda Nemcem županski odlok seveda ni šel v glavo in za to so se proti njemu pritožili na okrajno glavarstvo v Brežicah. Sedaj pa poslušajte: Okraj, glavarstvo v Brežicah je razveljavilo županski odlok, dovolilo, da smejo Nemci v popolnoma slovenskem trgu razobešati frankfurtarske zastave in obenem določilo, da eventualna pritožba od strani občine nima odločilne moči. Odlok brežiškega okrajnega glavarstva pomeni nečuveno provokacijo slovenskega življa v Sevnici. Če bi glavarstvo vsaj malo pomislilo, kako dalekosež-ne posledice ima lahko ta odlok, bi si gotovo dobro premislilo, predno bi ugodilo željam sevniških nemškutarjev, kojih edini namen je, da izzivajo s fankfurtarskimi zastavami slovenske občine. Sicer pa je ta odlok zelo značilen. Iz njega se vidi jasno, s kako mero merijo oblasti nam in Nemcem. Če bi recimo v kaki nemški občini Slovenci razobesili slovenske zastave, bi oblasti gotovo takoj prepovedale razobešanje slovenskih trobojnic. Kaj bi recimo reklo kočevsko okrajno glavarstvo, ako bi tamošnji Slovenci razobesili slovenske zastave. Nemcem je pač dovoljeno vse, kar nam ni. Koračnica celjskih barab. Sedaj ko se napadi celjske nemškutarske mularije na docela mirne Slovence zopet ponavljajo, ne bo odveč. da rešimo pozabljivosti »Koračnico celjskih barab«, ki jo je ob priliki »des fuchtbaren Tschecheneinfalles in Cilli« spesnil danes neznani hudomuši »pesnik«. Evo: Koračnica celjskih barab. (Poje se po melodiji »Deu4schland, Deutsch-land iiber alles«.) Mi smo Nemci, korenjaki, kamenje je pa naša moč. Pri pobojih smo junaki, in naš dan je temna noč Mamke bindiš nas učile, a sedaj ne znamo več, nova kri poji nam žile, prapor črno-žolt-rdeč. Hudi smo kakor purani, koljemo pa brez skrbi, ko nas policija brani, koga to ne veseli! Dušo in značaj prodali smo za pivo in denar; doktor Janez, ta nas hvali, »Oechs« pa nam je poglavat »Aufgeregtes Volk« smo bili, mirne Čehe šli smo klat; in potem smo se gostili, plačal pa je magistrat. Abzug Sernec! smo kričali. »Wacht am Rhein« in »Bismark Lied«, v okna kamne -smo metali, potlej šli smo likof pit. Imenitno se imamo, dobro nas redi naš krik. Nič ne de. če »tajč« ne znamo, da le znamo »Heil und Sieg«. Če pa kdo se oboroži, vbiti se ne da od nas, ga državni pravdnik toži. in zapro ga, to je špas. Magistrat bomo volili, Nemcem le dajali glas, Bindišarje prepodil?, prepošteni so za nas. Večno bomo tajč ostali! — Če Slovenci več dado, pa se bomo ^ njim prodali in kričali: »Živijo!« Naravnost škandalozne razmere vladalo na železniški postaji St. Peter na Krasu v restavraciji. Ko sem prišel te dni ob času kosila v tamošnjo restavracijo, so se mi prezentirali jedilni listki v izključno nemškem jeziku in cela kopica ondotnih natakarjev me je osrečila z blaženo nemščino. Zahteval sem od treh teh gospodov restavraterja, da se takoj in pred navzočimi gosti pritožim zoper tako nečuveno postopanje in žaljenje na izključno slovenskih tleh. A gospodje natakarji so se moji zahtevi nekako muzali in izjavljali, da ne razumejo niti besedice slovenski! Končno se mi je posrečilo najti nekega že priletnega natakarja, ki je vsaj za silo lomil slovenščino. Tudi temu sem izrazil svojo zahtevo, naj pride gospod re-stavrater nemudoma k meni. Zaželjenega pa ni bilo od nikoder. Na veliko srečo sem skoraj po polurnem čakanju vendar dobil kosilo. Bil je pa tudi skrajni čas. kajti jesti sem zamogel začeti še le takrat, ko se le tržaški vlak že pri- peljal na postajo. Ker stoji tam komaj 10 minut si je lahko predstavljati, kako neizmerno »ko-modno« sem se lahko naobedoval. Zvedel sem da tamošnji gospod restavrater kot tak ni niti izuč«tfi, ampak, da mu je baje le denar in pro-tekcija pripomogla do tega mesta. Iz hvaležnosti napram Južni železnici sprejema potem ta gospod izključno nemške natakarje v svojo službo. Ali ni naravnost izzivanje, če se s slovenskimi gosti na slovenskih tleh tako postopa?! Gostilničar, katerega prokleta dolžnost je izpolniti vsakemu gostu upravičeno željo, pa se vkljub opetovani zahtevi niti ne prikaže! Slovenski gost je potem izročen na milost in nemilost natakarjev in postavljen pred alternativo, da mora govoriti ali nemški, ali pa tako dolgo čakati, dokler ne pride slučajno oni natakar, ki govori slovenščino tako, kakor kak Turek hotentotski, ako hoče sploh kaj za svoj prazen želodec dobiti. Slovenski potniki zahtevamo odločno od Južne železnice, da nastavi pri Št. Petru na Krasu ter drugod na slovenskih tleh kot restavraterje le one ki so kot taki tudi izučeni in popolnoma zmožni slovenskega jezika, od teh pa, da sprejemajo v službo istotako slovenščine vešče natakarje! Ali je morda naš denar slabši od onega, ki ga prinašajo nemški gosti? Gospod restavrater na železniški postaji Št. Peter na Kr. si naj blagovoli to zapisati za ušesa, ako noče, da naperimo proti njegovemu netaktnemu postopanju še druge ostrejše pušice. Drobiž iz Štajerske. V Mariboru je kupil restavracijo in kavarno, dozdaj last gosp. J os. Marčiča in gospe Stodlaser, veleposestnik Mihael Jamnik iz Limbuša. — Umor v kaznilnici. V kaznilnici deželnega sodišča v Gradcu so bili 9. t. m. kaznjenci zaposleni pri zavijanju papirnih izdelkov; med njimi sta bila tudi Janez Schwegerle in Mavrin, ki je bil, kakor smo poročali, 27. julija zaradi tatvin v Vegscliaiderjevi trgovini v Radgoni obsojen na osem mesecev težke ječe. Med obema je prišlo do prepira, v katerem je Mavrin z nekim krepelcem udaril Schwegerla po glavi. Schvve-gerle je šel po stopnicah v svojo celico, tam Pa je padel v nezavest in umrl. — Iz Hrastnika, Dne 5. t. m. so šli .delavca Ant. Šircelj in Vincenc Speisser ter Širceljeva ljubica Jožefa Pečnik iz neke gostilne v št. Lenartu pri Hrastniku domov. Kar jih napade iz zasede rudar Janez Suhodolčan z nožem in Šircelja zabode enkrat' v ramo, Speiserja pa, ki je Šircelja branil, rani na licu. Storil je to iz jeze. ker je Pečnik zaradi njegove surovosti zavrnila njegovo ljubezen. — Iz Slovenj-g r a d c a. Dne 7. t. m. je kmečki fant Franc Stinek iz Štiflja dvignil pri tukajšnji hranilnici 1024 K. šel popivat po raznih gostilnah in se bahal z denarjem. Ko je v Gajšekovi gostilni, že precej natrkan, hotel plačati in tudi kazal ves denar, mu je natakarica Amalija Alič izmaknila 260 K in jih skrila pod svoj klobuk, kjer je orožnik denar tudi našel. — Sulferajnska š o 1 a v š t. L e n a r t u v Slov. G o r. bo glasom najnovejših poročil dobila pravico javnosti.—- V ,S v i č i n i je danes 11. t. m. ustanovitev podružnice šulferajna. — Iz Rogaške S1 a t i n e je 9. t. m. odšel minister dr. Hochen-burger in še ostane baje začasno v I.onču. — D o b r o s e nam še godi! Klerikalno časopisje sicer včasi malo pojavka. kako hudo je našemu ljudstvu. Da je pa to javkanje o sicer resničnem gospodarskem položaju samo pesek v oči, kaže dejstvo, da se klerikalci nič ne sramujejo, v teh skrajno slabih časih ljudstvo na vseh straneh skubiti. V začetku tega meseca so iz štajerkega vlekli 2014 ljudi na Brezje na Kranjsko. Mirne vesti trdimo, da se je ob tej priliki zapravilo po nepotrebnem nad 10.000 K, ki bi bile drugje krvavo prav prišle. Sedaj bodo na Dunaj na takozvani evharistični kongres vlekli zopet tisoče in tisoče ljudi in jih tam skubili in molzli. Narodnogospodarska škoda bo v tem slučaju samo za nas Slovence šla v stotisoče. Toda kaj je klerikalcem vsa beda našega ljudstva, da le oni nastopajo s pom-pom in sijajem in tako vedno na novo oživljajo ginečo zvezdo svoje politične slave! — Iz Celja. Na tukajšnjem kolodvoru se tatvine blaga iz vagonov vedno zopet ponavljajo. Prometno ravnateljstvo razpisuje sedaj nagrado 20 K tistemu, ki kakega tatu izsledi ali poda podatke, ki bi vedli k erniranju tatov. Glad ga je prisilil. V soboto opoldan je šla gospodinja Armič na Viču na skedenj po otepe. Ker so bili otepi mokri in poležani se ji je zdelo sumljivo in šla je po svojega moža, ki je šel takoj pogledat, kaj da je. Komaj pa je ta privzdignil par otepov, je zagledal znanega vojaškega begunca Franca Škerlja, o katerem smo poročali že v sobotoni številki. Armič ga je takoj opozoril, naj se uda, na kar je Škerlj privolil- Prosil ga je jesti, in da naj sporoči vso stvar njegovemu očetu. Oče je vzel sina precej na dom. ga preoblekel in mu dal jesti. Nato pa je naročil izvoščka ter ga peljal v šentpe-tersko vojašnico, kjer ga je oddal vojaški oblasti. . Okradena cerkev v Trstu. Neznani zločinci so vlomili pred par dnevi v cerkev Sv. Jakoba v Trstu, odnesli s kipa Matere božje par uhanov vrednih 18 K, 2 para afrikanskih uhanov vrednih 100 K, 12 zlatih prstanov z briljanti vrednih 170 K, 5 zlatih rokavic vrednih 284 K, 5 srebrnih kolajen z zlatimi križci in demanti v vrednosti 150 K, srebrno verižico z zlatim križcem s I6imi zvezdicami, potem 5 križcev z briljanti, zlato uro, vse skupaj Vredno 1573 K. Tržaška policija je poslala na vse bližnje urarje okrožnice, v kateri so ukradeni predmeti točno označeni, da bi v slučaju, ako bi jih tatovi hoteli prodati, zločince takoj spoznali in prijeli. Posebni vlak iz Ljubljane v Postojno. Kakor običajno vozi tudi letos o priliki poletne jamske veselice dne 15. t. m. posebni vlak iz Ljubljane v Postojno. Vozne cene so polovične ter znaša voznina za 111. razred tja in nazaj samo 2 K 70 vin., za II. razred 4 K 10 vin., za 1. razred 5 K 50 vin. — Vlak odhaja iz Ljubljane ob 12. uri 42 minut opoldne, prihaja v Postojno ob 2. uri 35 min., iz Postoinc odhaja vlak ob 8. uri 2 min. ter prihaja v Ljubljano ob 9. uri 22 min. zvečer. — Veselica se vrši pri vsakem vremenu. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike ogledati si ta dan bajne krasote podzemeljskega sveta, zlasti še, ker je p. t. izletnikom dana prilika, obedovati doma, kar je vsekakor potreba upoštevati; ker so ta dan gostilne in restavracije v Postojni prenapolnjene. Detomorilka. V veliki praški trgovini je služila pred kakimi dvemi leti mlada deklica, ki je prišla tjakaj iz majhnega provincialnega mesta, da si služi vsakdanji kruh. Kmalu po prihodu v Prago se je seznanila z mladim človekom, ki je mlado neizkušeno deklico popolnoma osvojil, jo zapeljal in jo pahnil v grozno tragiko življenja, kajti zapeljivec je bil spolno bolan ter je tako onesrečil tudi nedolžno bitje, ki je prišlo na svet kot plod njegove ljubezni. Otrok je bil okužen takoj po porodu in ko so nesrečno mater izpustili iz porodnišnice, ni vedela, kam in kako bi z otrokom. Kjerkoli je prosila, da jo vzamejo pod streho, povsod so ji pokazali vrata. Domov k staršem se tudi ni upala, ker bi jim napravila s tem veliko žalost in sramoto. Vsa obupana je prišla nekega večera z otrokom k Moldavi in ga je vrgla v hladne valove. Nato se je sama prijavila sodniji, kjer je s solzami v očeh izpovedala svoj greh in zločin. Pri prihodnjem porotnem zasedanju pride v Pragi na vrsto ta slučaj, ki vzbuja med občinstvom veliko zanimanje. Cesarica Evgenija. Vdova zadnjega francoskega cesarja je dosegla občudovanja vredno starost. Zdaj jfe dovršila 86 let, pa je še čila na duhu in telesu in se zanima še vedno vneto za življenje okoli sebe. Pred nekaj dnevi je šla na krov svoje jahte »Thistle«, da bi gledala v co-weški luki regate in se nato odpeljala za nekaj tednov po sredozemskem morju. Angleška kraljevska dvojica gotovo ne bo pozabila obiskati na »Thistle« staro cesarico. Tudi španska kraljica Viktorija, ki prebiva na otoku Wight obišče svojo sivolaso botro, ki jo ljubi kot svojega lastnega otroka. Vsi prebivalci v Cwesu poznajo krasno jahto kraljice Evgenije, vsi vedo, kdo je v gosto črnino oblečena dama, ki pazljivo opazuje kretnje in tekmovanje co-weških regat. Relikvije kraljice Marije Antoiilette. Pariški »Figaro« je objavil pred kratkim senzač-no fest, da se nahaja v Chalons-sur-Marne dragocena relikvija, molitvenik kraljice Marije Antoniette, iz katerega je molila zaprta v Tein-ple-u in v katerega je v jutru svoje smrti pisala slovo svojim otrokom. Dotični molitvenik se je knjižnici. Knjižničar je kupil knjigo na dražbi chalonskega zdravnika Dorina. Pri temu zdravniku je stanovala do svoje smrti Charmette Courtois, hčerka uradnika, ki je sestavil inventar Robespierrovih knjig in papirjev in je imel v rokah mnogo spominov na kraljevsko obitelj, med drugimi tudi pismo, ki ga je pisala Marija Antonietta svoji svakinji Madam Elizabeth 16. • oktobra ob pol šestih zjutraj ko je zapuščala revolucionarno sodišče. Slove približno takole: »Draga sestra, jaz Vam pišem zadnjikrat. Ravnokar so me obsodili, ne na sramotno smrt, kajti smrt je sramotna le za zločinca .'.. ji\t moram pa iti za Vašim bratom na drugi svet.« Naslovni list tega molitvenika ima napis »oitice de la Divine Providence« za porabo kraljevske hiše. Založil ga je Prault v Parizu 1. 1757. Vezan je v svilnato usnje, okrašen z zlatimi črkami in ima križ sredi platnice. Kraljica Marija Antonietta ga je vedno nosila pri sebi in ga je tudi v zaporih Templea pridno čitala. Na zadnji 219. strani je napisala kraljica v hitrih potezah tele zadnje vrstice: »Tega (15.) 16. ok-tora ob pol štirih zjutraj. Moj Bog! Usmili se me! Moje oči nimajo več solz, da bi jih mogla plakati za Vami, moji ubogi otroci; zbogom, zbogom! Marija Antonietta.« Datum je kraljica sama popravila. Vezava knjižice je precej poškodovana kakor tudi okraski in križ, Največja cvetlica na svet«. Med rastlinskimi velikani, ki se nahajajo le pod vročim tropskim solncetn je skoro najglasovitejša v Sumatri rastoča aroideja, ki presega po svoji veličini vse dosedaj znane rastline. Botaniško ime tega velikana je »AmorphophallusTitauum«, spada v vrslo aroid in ima cvetje podobno naši »aronovi palici«. Botanik Boccari je našel to cvetlico prvič 1. 1878 na vznožju vulkana Sie-gelanga na Sumatri. Izkopal je gomolj te rastline, ki je imel 2 in pol metra v obsegu in sta ga dva moža komaj nesla. Edini list, ki raste neposredno iz gomolja je visok •> in pol metra, pecelj meri 90 cm v obsegu. Površina lista iznaša okrog 15 metrov. Ta velikanska rastlina pa ima zelo zoprn i ti neprijeten duh. ki pr ivablja k sebi cele roje muh in mrcesov, ki se zelo radi pasejo na gnijočem velikanu. 1 ('skušali so tega orjaka presaditi na naše b o t a ri i 5 rv e vrtove, ali tako vzgojene rastline zaostanejo znatno za svojimi vzori, ki rastejo v vzhodni Indiji brez vsakega negovanja. Bankir pobegnil. Iz Trsta poiocajo S. t. m.. •Naenkrat je izginil bankir Sigmund Neumann, lastnik menjalnice Ignac Neumann, ki je prišla v konkurz. Oškodovani so večinoma kmetje, rokodelci in delavci za približno pol mifjona kron. V zapuščini blagajne so našli le^350 kron. Menjalnico oblega velika množica oškodovancev. Bankirja išče sodnijska tiralriica. Aulomobilska nesreča. Automobil rumun-skega senatorja Manolesca se je zaietel med vožnjo skozi sotesko Rotenturm v reko Olba. Šofer je ubit, a druge osebe težko ranjene Policijski škandali v NjuJorku. Pred kratkim smo poročali o velikih, senzačnih Skam a-lov njujorškega policijskega porotmKa pe-ckera. Stvar pa postaja vedno bol] _ zanimiva, kajti v škandale so zapleteni tudi višji policijski uradniki. Nele velike, ampak tudi male igralce ie policija obdačila Marsikak podjetnik je plačal policiji čez 1000 dolarjev mesečno. Samomor norega ljubavnika. Pred deželno sodnijo v Braunschweigu se je zagovarjal 9. t. m. pisateli Pavel kochcndoiier zaradi nevarnega pretenja in upornosti. Jmel ie v svojem stanovanju več dni zaprto izvoljenko in ji grozil, da io ustreli in zakolie. ker Se je ona hotela ločiti od njega. Ko so ga prijeli se je uprl sodnijskemu uradniku, za kar jc dobil 9 mesecev ječe. Ko so ga hoteli odpeljati v celico, je naenkrat popil večjo množino ciankalija in je v par hipih v sodni dvorani izdihnil. Gozdni požari, V dveh okrajih pri Novgorodu na Ruskem so izbruhnili prošli teden velikanski gozdni požari. Moralo je priti vojaštvo iz Petrograda, da je pomagalo gasiti. Nervoznost. Profesor avstrijskega civilnega prav na tehniški visoki šoli v Pragi dr. E. Tilš je skočil dne 7. avgusta ob 2. uri ponoči skozi okno na cesto. Stanovanje ima v drugem nadstropju. Pri padcu se je močno poškodoval. Ko ga je rešalna ekspedicija peljala v bolnico, je prišel k popolni zavesti. Zdravnik ga je vprašal, kaj je počel in on mu je prav jasno odgovoril: »Skočil sem skozi okno.« V trenotku je profesor planil pokoncu in pričel razbijati šipe v vozu. Dve uri po tem je v bolnici umrl. Profesor Tilš je bil že dalj časa zelo nervozen. Čudna nova bolezen. V Temešvaru so se pripetili v ogrski vojašnici trije prav čudni slučaji bolezni. Po vaji so v dveh dneh trije vojaki padli na tla. Polotila se jih je hkrati silna mrzlica. Vsi prizadeti vojaki so močno zaspali, tako da se zdravnikom ni posrečilo jih dva dni prebuditi. Vsekakor je ta zaspanec nova bolezen. Zdravniki preiskujejo sedaj vzroke te bolezni. a ni se jim posrečilo jih še izslediti. Med vojaki vlada razburjenje, zdravniki pa čakajo na četrti slučaj popada »zaspanca«. Pogrešena ali ukradena denarna pisma. V Berlinu je nekdo oddal v neko češko banko dne 27. julija denarno pismo za 15.000 K. Dunajsko bančno društvo Je oddalo istega dne na neko tovarno v Berlinu denarno pismo za 10.000 rubljev. Obe denarni pismi sta izginili. Domneva se, da je pismi presegla ena in ista oseba. Policija je upeljala veliko preiskavo. Tatu dosedaj še niso izsledili. Umor v kaznilnici. V kaznilnici Pankrac v Pragi je zaklal z nožem kaznjenec Rozenkranc kaznjenca Štuka. Rozenkranc je bil poslan pred par meseci z Dunaja v Prago. Unior še je izvršil v prepiru. Poslanec, ki Je bil v vlaku okraden. Poslanec in veleposestnik J. Blum se je peljal v ekspresnem vlaku iz Černovic na Dunaj. V istem kupeju sta se peljala še dva gospoda. Po-sanec Blum je imel pri sebi 42.500 K čistega denarja in za 36.000 K menic. V jedilnem vozu je preštel denar v navzočnosti sopotnikov. Predno pa je prišel vlak na postajo Kolomea, prisedejo k Blumu trije gospodje. V momentu Je pa Blum opazil, da mu je zmanjkala ena listnica. Osumil je takoj dva potnika, ki sta tri postaje pred Kolomeo izstopila. Zadevo je takoj na postaji javil policiji, a vsak trud za tatovi je bil brezuspešen. Umor ali zločin. V Bocnu je prenočevala pred desetimi dnevi v hotelu »Penegal« gospa E. Eisen s svojo hčerjo. Bila je na potovanju. Od včeraj pa pogrešajo gospo. Vsak trud, najti kako sled o njej, je bil brezuspešen. Domneva se, da je bil izvršen zločin ali somomor. Karikatura. Najboljši amerikanski komik V slikarstvu je naslikal nekega dne karikaturo ženskega klobuka, ki je bil tako komičen, da se mu je moral sam smejati. Pokazal je klobuk svoji ženi, ki ga je dolgo opazovala, ne da bi izpremenila obraz. »Ali se ti ne dopada?« jo vpraša slikar, »Izvanredno«, odgovori^ona. »Klobuk je zelo ljubek in prikupljiv. Čemu sploh zapravljaš čas in talent s humorističnimi Slikami, ko bi lahko slikal tako imenitne karikature? Jaz si dam takoj napraviti kobuk po tem vzorcu.« Iz tega sledi sklep, da ženskega klobuka sploh ni mogoče karikirati. Lov na opico v španskem mestu. V španskem mestecu Alicante je bil te dni strašen kraval. Nekemu posestniku je ušla opica, ki je vgriznila vsakogar, kdor jo je hotel vjeti. Kmalu Je bilo skoro vse mesto pokoncu. Na stotine jjudi je Slo s palicami in metlami za opico, ki |e konečno pobegnila v hribe in od tu metala na toregarvjače kamenje. Na lice mesta so prišli konečno še orožniki, ki so napravili smešni ko-tnediji konec na ta način, da so opico ustrelili. Toda to se je posrečilo šele po 138 strelu. Truplo so nato izročili mestnemu laboratoriju v preiskavo. Opica je ugriznila okolu 50 oseb in £e splošno domneva, da je bila stekla. Eulenburgovec. Na Dunaju so prijeli včeraj leko 131etno deklico, ki je izjavila, da jo je neki faladenič izvabil v svojo sobo. Tam jo je vkljub [Vpitju vrgel na divan, ji vbrizgal kokain, posilil jn nato Imel dva dni v sobi zaprto. Kot zločinca So prijeli nekega medicinca iz Prusije. Pri hišni preiskavi so našli pri njem mnogo obtežilnega »naterljala, med drugim tudi obširno korespondenco, ki priča, da Je imel stike s samimi nedo-(etniml deklicami. t Delavec ustrelil miljonarja. V Aleksan-rovu na Ruskem je ustrelil odpuščeni delavec liljonarja Bodowskija in njegovega sina. Policiji se je tako besno upiral ob aretaciji, da ga fe morala ista ustreliti. Promenadni koncert Slovenske Filharmonije se vrši ob ugodnem vremenu danes od pol 7. do pol 8. ure zvečer pod gradom Tivoli. [ Kinematograf »Ideal« Spored za torek 13, (sredo 14. in četrtek 15. avgusta 1912. 1. »žur-jnal Pathe.« (Kinematografska poročila. NaJ-jtiovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 2. »Poteg-hjen oče.« (Krasna amerikanska veseloigra.) 3. j»Ladi Hady Noursouk.« (Varitetni film.) 4. >EUen«. (Drama v dveh dejanjih.) (Učinkovitost Nordiskfiim Co.) — Samo zvečer. 5. »Luka Sluga«. (Velekomično.) Igra Andrež Deed.) — f soboto »Orehi našega časa«. (Svetovna učinkovitost Nordiskfiim Co.) Drugi teden »Olip-jske igre v Stockholmu«. (Dolgost filma 600 metrov.) Pripravlja se »Orna mačka«. (Naravna grama Vitaskopafilm Co. v Berlinu.) Spominjajte se dijaškega društva »Domovina" I Poziv vsemu naprednemu. dijaštvu! V prvih dneh avgusta se je vršil v Ljubljani sestanek slovenskega in hrvatskega katoliškega dijaštva. Obhajali so ta sestanek z velikim pompom, ker so jih počastile razne klerikalne korifeje; bilo je mnogo pompa, a govorilo se je le o katoliški morali, o idejah rimskega katolicizma. Klerikalni študentje lahko delajo take sestanke, ker dobijo od tistih korifej denar in tudi srednješolcem se ni treba bati, da bi jih Lampe pri deželnem šolskem svetu de-nunciral, kajti ta navada ga prime le tedaj, kadar se gre proti naprednemu dijaštvu! Nam ni bilo sicer letos mogoče napraviti širši sestanek, vendar bomo gledali, da naredimo sestanek drugo leto ob času, ko bodo tudi tovariši iz Hrvatske, Bosne itd. prosti. Sestanek se vrši 15. in 16. septembra v Ljubljani. Spored je bo-nahajal od 1. 1885 naprej v chalonski mestni gat. Obravnavalo se bo jugoslovansko vprašanje, vprašanje našega naraščja, razpravljalo se bo tudi o narodno radikalnem programu. Vsak bo našel mnogo dela, ako se ga bo hotel oprijeti. Izjavljamo pa že sedaj, da naj nikdo ne misli, da bomo na tem sestanku kazali pomp in da bo ta sestanek kakšna manifestacija, temveč bo začetek tihega in resnega dela. Kdor ljubi tako delo brez pompa in brez raznih odlikovanj, naj pride, ne bode odšel razočaran. Naš abiturijentski sestanek naj bo odgovor na sestanek klerikalnega dijaštva, zato naj vsak somišljenik smatra za dolžnost, da se ga udeleži. Pripravljalni odbor. ljani, da vam pošlje potrebna navodila. Nikdo naj ne reče: pa nas je premalo, nismo tega zmožni itd. Zapomniti si moramo, da naši nasprotniki in sovražniki delajo brez odmora, samo da nas uničijo. Bratje na delo! V delu je rešitev! Bratje po deželi naj pristopijo v Sokolske telovadnice, kjer se krepi telesna in duševna moč! Slovenska narodna mladina organizuj se; posameznik nič ne premore, posameznik je kot bilka na vodi in le v združenju, v organizaciji je meč. Zatorej se pa vse organizira, da pridobi tako na moči. organizira se uradništvo vsake stroke, delavstvo vsake vrste itd. Pri vseh naprednejših narodih je organizirana tudi mladina, pri Nemcih, Francozih, Angležih, Čehih itd. le pri nas ubogih Slovencih se nikdo ne briga za mladino. Govori se sicer veliko o napredku, o potrebi izobrazbe mladine, a razun klerikalcev in soc. demokratov nimamo nikake mladinske organizacije. Tam pa ni mesto za slovensko mladino, ker oni jo izobražujejo le v svoje strankarske namene, njim ni za mladino, njim je ie za stranko in torej je njihova skrb za mladino le pristransko-strankarska. Mladina to dobro ve in torej so uspehi črnih .in rudečih internacijonalcev slabi. — Slovenska mladina edino mesto za te je v nar.-socialni or- i ganizaciji. V Ljubljani vstopajte v društvo »Bratstvo«, v Trstu v N. D. O. in v snujočo se »Organizicajo nar.-socialne mladine.« Mladinski vestnik. Nar.-soc. izobraževalno društvo »Bratstvo« je imelo včeraj popoldne jako številno obiskano društveno zborovanje. Vse razprave so bile zanimive in debate jako živahne, kar dokazuje veliko zanimanje udeležencev in udeleženk za društvo. Pristopilo je k društvu 18 novih članov in 3 nove članice. Sklenilo se je prirejati taka društvena zborovanja redno vsako nedeljo popoldne, Obsodila se je tudi gonja nekaterih patentiranih naprednjakov zoper nar.-soc. izobraževalno društvo »Bratstvo«, ki je edino napredna mladinska organizacija v Ljubljani ter se je sprejelo sledečo resolucijo: »Člani nar. soc. izobr. mladinske organizacije »Bratstvo« zbrani na društvenem zborovanju dne JI. avgusta 1912 protestirajo in odločno obsojajo gonjo izvestnih krogov, bivših odbornikov proti tej mladinski organizaciji.« Ce se ne bo nehalo z gonjo zoper »Bratstvo«, bomo pobrskali po starih zapisnikih in drugod ter obelodanili dejstva, ki bodo v pravo luč postavila one ljudi, ki se pridušajo danes, da imajo vso naprednost v zakupu, a so baš oni s svojim nerednim vodstvom svoj čas zakrivili, da je morala poseči vmes vlada in da je razpustila toliko obetajoče organizacije. Sedaj se ne more društvu ničesar očitati temveč se isto lepo razvija in vlada v njem najlepši red. Mladini! Vihar političnega boja divja po slovenskih zemlji. Od vseh strani tlačeni slovenski narod, rabi zaslombe, rabi opore, da ga ta vihar ne podere. Kdo mu bo dal oporo? Oni kojih dolžnost bi to bila, se prepirajo med seboj, medtem ko narod trpi. Kdo torej mu bo dal oporo? Mladina! Dolžnost zavedne slovenske mladine je. da pomore svojemu narodu, da mu da oporo, da se povzdigne na višek kulture in izobrazbe. Zato pa je dolžnost vsakega slovenskega mladeniča in mladenke, da se organizira v nar. soc. izob. društvu »Bratstvo«, da dela potem skupno z drugimi za svoj narod. Mladini po deželi. Prijatelje po deželi poživljamo, naj se organizirajo. Kjerkoli vas je vsaj nekoliko, pišite odboru »Bratstva« v Ljub- Prečinska aiera pred i sodiščem. Še ko je bila preiskava o znanih klerikalnih volilnih sleparijah v Prečini v teku, smo izrazili mnenje, da bo konec vse te čez po leta trajajoče afere zopet le — Kregerijada. Razprava v soboto dopoldne pred senatom novo meškega okrožnega sodišča je doprinesla dokaz. da se v svoji sodbi že pred izročeno razsodbo nismo motili. Sicer pa opozarjamo na nastopno poročilo: Klerikalci vlomijo v volilni zaboj. Pri prečinskih volitvah z dne 4. decembra pr. 1. je klerikalna stranka kljub vsem sleparijam in pritisku duhovščine propadla. Volilni ko misar Golija je namesto, da bi takoj po končanih volitvah odredil štetje glasov, pustil ves volilni aparat spraviti v zaboj, istega zapečatiti ter ga shraniti v stari šoli v Prečini. Ker je že med volitvami zmanjkal ključ od^ vrat, so vrata le zaprli ter z motvozom zapečatili. Prizadetim klerikalcem se je zdela ta prilika preveč zapeljiva. V Čefidljevi ali Drenikovi gostilni se je začelo govoriti, da bi bilo dobro, če ta »hudič od zaboja izgine.« Da se to zgodi, so ponujali dobro plačo; eden 100 gld. drugi 50 K. In res je kmalu na to zaboj izginil iz šole. Pravijo, da se je nahajal v Brajtenavški graščini, katero je takrat nadzoroval takratni župan Vintar in da je bilo pri štetju glasovnic okoli 20 klerikalcev navzočih. Tudi se je govorilo. da so se ob tej priliki glasovnice zmešale tako da je zdaj bilo več klerikalnih glasovnic, kot na dan volitev; glasovnice pa da so prišle iz Ljubljane in sicer iz dr. Peganove roke. To so domnevanja. Gotovo je. da so čez osem dni slučajno našli vrata dotičnega prostora raz-pečatena, da je nekdo vlomil v zaboj z volilnim materijalom in da so bile glasovnice v velikem neredu. To je jedro prečinske afere. Na podlagi ovadbe volilnega komisarja se je potem uvedla sodna preiskava, ki je trajala nad pol leta. Med osumljenci je bil tudi župan Vintar, katerega je preiskovalni sodnik ravno za Božič pustil zapreti v preiskovalni zapor. To pa je bil, kakor bomo videli, tudi edini uspeh dolgotrajne preiskave. Vkljub temu, da je bilo zaslišanih čez 200 prič, preiskava ni mogla dognati pravega sto- rilca: zato se jc kot »proti neznanim storilcem« ustavila. Da pa so imeli gospodje od te dolgotrajne preiskave vedarle nekaj pokazati javnosti, so iz te preiskave izločili krivo pričevanje ter zapeljevanje h krivemu pričevanju. Krivo da ie pričal Miha Zdravje, a k temu da so ga napeljala takratni župan Vintar ter gostilničar Dre-nik. Kakor bomo iz razprave ter iz razlogov oprostilne razsodbe videli, je bilo tudi lo že iz vsega početka odveč. Obtoženi eks-župan Franc Vintar je 52 let star, lesni trgovec v Hruševcu, ima 80.000 K premoženja, prizna, da so se volitve vršile nepostavno, in da je en del te