Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto I. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. Stev. 9. ček. račun št. 12.666 Telefon Desenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice.Krekov dom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 1. decembra 1936 Križi padajo za zadnji opomin Bilo jih je vedno, v vseh časih nekaj, o katerih bi mogli reči z velikim apostolom narodov: »Večkrat sem že rekel, sedaj vam pa zopet joka je rečem: da so sovražniki križa Kristusovega.« — Bili so v vseh dobah ljudje, ki so v svoji duši izmaličili podobo božjo do take neverjetne skrajnosti, do tolikega sataniziranja, da je iz njih dihalo samo še življenje propasti in grehote in sovraštva do Boga. Toda bili so to samo izjemni slučaji in še ti povzročeni večjidel v trenutku duševne zmedenosti in osebne neodgovornosti. Ljudstvo, narod se je zgrozil ob takih dogodkih, bil užaloščen v svojem svetem čustvovanju. Kakor otroci so ihteli naši dedje in očetje ob razmetanih sv. hostijah, ob oskrunjenih kapelah, ob strtih razpelih. — S svetim strahom smo poslušali otroci zgodbo morda davnih dni o »Bridki Mar-tri« na samotni poti, ki so jo sneli s križa v grešni razuzdanosti in ji ude polomili. Prečudovite so bile te zgodbe naroda, polne ljubezni in miline, strahu in groze, preloma z Bogom, pekoče vesti, nemira in čakanja kazni za zločin. Z železno doslednostjo psihološko utemeljeno je zločin kakor iieukročena pošast prežal na trenutek maščevanja in ga tudi vedno dočakal. Danes pa so premnogi ubili živega Boga v svojih srcih, in mrtvega na križu poleg sebe več trpeti nočejo in ne morejo. Hudič je zožil okrog n^ih svoj krog in šel je vanje z vso zlobo. Kaj ni, kakor bi satan govoril iz premnogih sebi v sužnost ukovanih duš: Ne maramo Boga, nočemo vere, nedolžnost je neumnost. In se trudijo doma in v šoli in v organizacijah vsako kal zdravega duševnega življenja takoj v početku zatreti. Tako se kažejo že sadovi sfanatizirane, Boga sovražeče mladine. Zločini se množe, človečnost umira ... Boga preganjajo in skrunijo brezbožno njemu posvečene kraje, osebe, stvari — kakor zverine, žejne zločina, greha in krvi. V noči od nedelje na ponedeljek, med 22. in 23. novembrom se je dogodil tak zločin na ovinku ceste, ki pelje z Jesenic k Sv. Križu. Kdo ni poznal tega lepega kotička s podobo Križanega. — Dnevno časopisje je o tem že pisalo, tudi sicer bo našim bralcem ta žalostni dogodek gotovo znan, zakaj premnogo jih je bilo, ki so zmajevali z glavo nad nezaslišanim bogoskrunstvom. Mi o tem dogodku in zločinu, izvršenim nad podobo Odrešenika in nad simbolom našega odrešenja sredi med nami, ne pišemo kot novičarji. Nam je ob tem dogodku tako, kakor da mi sami nosimo za zločin del krivde, kakor da je bil Bog za nas ponovno raztepen in križan, ker je zaradi našega življenja njegova nova smrt potrebna. »Sonce je otemnelo in tema je bila po vsej zemlji, od poldne do treh.« V svetu je ugasnila luč in tema je legla v srca... In od tretje ure dalje se je zemlja tresla... Naši očetje so jokali, raztresene ude razbitih razpel so kot žive svetinje iskal! in molili so, da bi z molitvijo zločin oprali in novega pregnali. Kaj hočemo storiti mi ob strtem križu Kristusu, kakor da iščemo skozi temo njegovega sonca in njegove ljubezni zase in za izgubljene. Stopimo tiho v hram svoje duše, privijmo se z njo k razpelu in prosimo, da bo s krvavimi kapljami polzelo v naše duše božje življenje in da se prebudi v njej novo jutro vstajenja, kakor v duši Janeza Evangelista ali Marije Magdtdene. Padel je križ, da bi spoznali tisti, ki ga v nevednosti podirati pomagajo, kam peljejo njihova pota..., padel je v opomin vsem, da ga zvesteje čuvajmo, padel, ker je zločinec hotel zločin in ker ga je Bog pripustil za časovno svarilo, za zadnji opomin, da pride veliki petek trpljenja nad narod, če ga Bog tako zapusti, kakor narod zapušča Boga. Gradite cesto sico Misel ill namen ustanovitve našega lista sta bila, da zbere in propagira interese krajev ol) meji, da zastopa in podpira njihove težnje po napredku in da se zavzame za zboljšanje življenjskega obstanka vsega revnega ljudstva, ki živi po teh ozkih dolinah, planinskih rebrih in klisurah. V tem namenu je naš list otvoril prvo in vsem poznano obrambo za obstanek in na-])ге(1ек je,seniške železarne in je to obrambo vodil vsestransko. A ko pričenjamo danes novo akcijo, akcijo /a zgradbo moderne asfaltirane ceste skozi radovljiški okraj, nas vodi do tega isti namen in ista dolžnost, da dosežemo izboljšanje življenjskega obstanka onega ljudstva, ki životari po revnih gorskih seliščih, da dvignemo ugled enega najvažnejših okrajev v državi in da tako koristimo naši celotni državni skupnosti. Radovljiški okraj potrebuje investicijo za zgrad- :i radovljišici oicraj bo asfaltirane ceste od Radovljice do Planice iz tako važnih iii nujnih razlogov, da ne morejo mimo njih nikaki ugovori in da se mora potreba te zgradbe priznati tudi na najvišjih upravnih mestih kraljevske vlade. Ako pogledamo le malo preko meje, bodisi v Avstrijo ali v Italijo, opazimo številne, moderne cestne žile po vseh važnejših krajih. V obeh omenjenih državah, ki mejita na naš okraj, so take moderne ceste izpeljane prav do podnožja naših obmejnih planin, da, celo na planine same. Že pri tem dejstvu, ki se ne da jezavo zani-kavati, moremo uvideti, da so take zgradbe možne tudi pri nas. Nikdar si ne bomo dopustili dopovedovati, da je naša država revnejša od male Avstrije, da ona lažje investira za take zgradbe kot pa mi. Nikdar si tudi ne bomo pustili dopovedati, da ima morda Italija večje mož- Z Jesenic Poročil se je Jože Kel-višer, liivši priljubljeni organist na Jesenicah, z Ipavec Mihaelo, članico Marijine družbe na Jesenicah. Mlademu paru želimo na novi življenjski poti obilo sreče. Zoper volitve v mestno občino Jesenice so se pritožili pristaši dr. Stanovnikove liste. Svoje verne prepričujejo sedaj kakor vedo in morejo, da bodo volitve gotovo razveljavljene in da se bodo vršile nove. — Razočarani »ljudski fronti«, ki je bila 100 odstotno prepričana o svoji zmagi, je taka tolažba vsekakor potrebna zato, da se prekmalu ne razide razočarana radi neuspehov. Da je ta tolažba prazna, se bo kaj kmalu videlo, ker za razveljavljen je volitev ni nobenega razloga. Pa če bi bile nove volitve, bi bili pristaši navedene liste še bolj razočarani. Dvomimo, da bi v stari obliki sploh listo skupaj spravili. Brezalkoholna narodna gostilna je naslov novi zadrugi, za katero so vložena pravila v registracijo. Zadruga bo prevzela od sedanje Ljudske kuhinje posle njenega brezalkoholne^ ga oddelka. Delovni urad K. 1. D. se ne more otepati vee preobilih prošenj za sprejem na delo. Dnevno časopisje je že večkrat prineslo uradne izjave K. I. D., naj ljudje ne vlagajo več novih prošenj, toda prošnje se kljub temu množijo v cele skladovnice. Zadnje dni je vodstvo K. I. D. poslalo vodilnemu časopisju tale dopis: »Prenehajte z vlaganjem prošenj. K. T. D. javlja, da je dnevni dotok in število prošenj za delo prekoračilo vse meje možnosti pregledovanja in odgovarjanja. K. I. D. opozarja, da bo vse nadaljne prošnje vračala in nanje ne bo odgovarjala. — Število prošenj na sprejemnem uradu presega 5000 in nudi dovolj izbire za eventualne potrebe pri podjetju, zato so vse nove prošnje odveč in le т zamudo poslovanju.« — Jesenice z K. I. D. so т tem letu za vse brezposelne jHJstale menda 2 wliiii lip in nada, da se Se kdaj prerinejo do človeka dostojnega življenja. Človek ima vtis, da so industrijske Jesenice za vse tisoče brez- Eoselnih in pa tistih, ki i si hoteli ustvariti boljši kruh. postale nekaka novodobna božja pot. Vse vrste ljudje prihajajo in odhajajo in prosijo zase ter za druge, da bi na Jesenicah na-šli rešitev. Pri vsem tem pa je še na Jesenicah in na Koroški Beli na stotine brezposelnih, sinov tovarniških delavcev, ki sami čakajo na zaposlitev v domačem kraju. Mi moramo s pravičnejšega stališča poudariti, da je povsem napak, ako se v delo sprejemajo ljudje iz tujih krajev, dokler domači pošteni in dela-voljni fantje in možje dela nimajo. Na tak način se v kraju brez potrebe ustvarja kader brezposelnih, za katerega je potem potrebna druga zaposlitev, ki jo danes v domačem kraju ni mogoče dobiti. Odpuščene so bile nekatere delavke pri K. T. D., ki so bile komaj pred kratkim na delo sprejete, med njimi Razinger Ana. Celar Ema, Spec Vera. Informirali smo se o vzrokih odpusta in nam je bilo rečeno, da je odpust povzročila sabotaža dela s strani odpuščenih. Pri natančnejšem zasledovanju sledi pa smo ugotovili, da je bilo v dotičnem obratu, kjer so bile odpuščene delavke zaposlene, res z neke strani započeto organiziranje k manjši storitvi dela, da pa prizadete na tem ne nosijo nobene krivde. Tista, ki je v tem oziru kriva, je ostala v obratu. Ker je gorenji odlok o odpustu poštenih in dobrih delavk gotovo slonel na napačnih informacijah, prosimo vodstvo K. L D., Ko žena tovarniškega delavca zjutraj vstane, ima tudi že vse narejeno,« kar bi se reklo z drugimi besedami, da lahko križem rok zapravlja čas dneva, ker nima nobenega dela. Enako se prisoja tudi ženi železničarja. Pa poglejmo, če je temu res tako in za primer si vzemimo delavsko družino s petimi otroci. Starejši sin, ki bo šel prihodnje leto k vojakom, ima delo v tovarni na Javorniku, mora najkasneje ob pol šestih zjutraj z doma. Zena-mati mora skrbeti, da ne preeliši ure budilke, ki jo pokliče ob tričetrt na pet. Vsa družina še sladko spi, zato tiho iz postelje, da koga ne prebudi, sicer bo lakoj zjutraj nevolja. Kneipova kava je kmalu kuhana, hitro še gumb prišiti na fantovi delovni obleki in zadrgo na čevlju, ki se mil je sinoči utrgala, treba zamenjati. Sedaj sledi težavna stvar. Franceta je treba namreč dvakrat, trikrat klicati, preden je voljan vstati. Vsaki mamici je pač znano, kako mladina nerada zjntraj vstaja. Ko France odide skozi vrata, pride na vrsto mož. Tudi ta se pusti dvakrat, v ponedeljkih celo trikrat poklicati, posebno še, če ga je bilo v nedeljo zvečer dva decija več, kot je nujno potrebno za obnovitev njegovih telesnih moči. Tudi njemu je treba dati zajtrk in še »zlato kaugljico« napolniti do .vrha, kajti od šestih zjutraj do dveh popoldne je dolgo in takle požirek »kavine« prozorne tekočine pri težkem delu tekom dopoldneva zelo prav pride. Ob pol sedmih je treba poklicati Tončka, njegova služba se pričenja ob sedmih in cela vrsta Tončkov je potrebna, preden vstane ves krmež-Ijav in čemern. Vse ga še boli, preveč je zbijal žogo. Mamica mu mora prigovarjati, ga bodriti — in šele, ko je zvrhan lonec »podrobljenega« pospravil, postane boljše volje. Še velik kos kruha v žep, kajti tovarniški tekači zelo radi jedo. Ko je tovarniška sirena napovedala sedmo uro, tedaj se prične znova. Šolarji so itak znani kot največji zaspanci. Miha hodi v meščansko, Jelca v četrti razred osnovne, Minka v drugega, ki ima sicer pouk popoldne, a mora vstati z onima zaradi jutranje molitve. Koliko prigovarjanja, karanja, lepih in trdih besedi, preden so vsi trije umiti, počesani, pripravljeni za šolo itd. Ko odideta starejša v šolo, tedaj se za mater šele prične pravo delo. Treba je pospravljati, cediti, prati, Mihu je treba z očetovih hlač napraviti »nove«, Minka ima strgan predpasnik, Jelco mora peljati k zdravniku, ker jo boli vrat, na trg je treba, v prodajalno, k mesarju, v mlekarno, k peku, v tovarno po listek za premog. skrbeti za prevoz drv na dom, k čevljarju nesti očetove čevlje. Vse, da vse to in še več mora biti opravljeno tekom dopoldneva. Kadar je pranje pri hiši, pa itak ne ve žena, kje se jo glavi drži. Pri vsem tem pa pripravljati za kosilo. Otroci pri svoji nestrpnosti ne morejo čakati do dveh, opoldne mora dobiti jesti. Oče ima slabe zobe, meso mora biti zanj drobno sekljano. Gledati mora, da jed ne bo postana. Zato mora kuhati prav za prav dvakrat. Tri popoldne je, preden je posoda umita in pospravljena. Mar sledi zdaj počitek za zmu-čeno ženo? Kaj še. »Mama, dajte mi srajco, da grem na sprehod,« pravi sin, ki je delal na Ja-vorniku. Oče hoče sveže nogavice, Minka si je obleko zamazala, Miha strgal hlače, Jelci odletel gumb na oblekci. France bi rad nekaj drobiža. Mati naj reče očetu, da ga bo dal. Miha je treba priganjati, da napravi nalogo. Med tem je že čas za kuhanje večerje, ki mora biti istotako točno ob uri na mizi, sicer »on« sitnari. Po večerji je treba vse spraviti v red, za jutri ne sme ostati ničesar, kajti jutrišnji dan bo prinesel svoje težave že sam po sebi. Ako gre vse po sreči, se more komaj ob devetih zvečer utrujena žena oddahniti. V roke vzame časopis, katerega je vsa družina že vsega prebrala, a kmalu ji pade iz rok. Od utrujenosti zadremlje na stolu. In to dan na dan, leto za letom, vedno pri delu, vsak trenutek pripravljena za žrtve, nikdar ne toži, kljub vsemu naporu je še vedno vedrega obraza, srečna, da ji gre vse tako od rok. Pa naj še kdo reče, da ima žena tovarniškega delavca vse narejeno, ko zjutraj vstane. Ne osem, pač pa šestnajst in še več ur na dan je zaposlena, brez vsakega odmora. Klobuk doli pred takšno ženo-materjo, čeprav je žena delavca. ^ Vrnimo zaupanje Veliki gospodarski stiski, ki smo jo bili s splošnim pojavom deležni tudi mi, se je pridružila pri nas leta 1951 čisto po nepotrebnem še denarna kriza, ki je zavrla še preostalo aktivnost. — Bilo je. za človeka, ki je imel o privatni lastnini čisto jasne pojme, nekaj neverjetnega in nemogočega, kar se je tedaj zgodilo. Naenkrat, tako rekoč čez noč, so naši denarni zavodi, četudi so gospodarsko najlepše prosperirali, postali nelikvidni, to se pravi: svojim vlagateljem niso mogli izplačevati njihovih ,vlog po njihovih zahtevah. \ lagatelji pa so zopet v razumljivem strahu za svoj denar pritiskali na denarne zavode, pri katerih so imeli svoj denar naložen preko dejanskih potreb. — Če bi bila oblast pravočasno s pametno denarno politiko ukrenila, kar je bilo potrebno, bi se bilo dalo z lahkoto odpomoči. Toda bile so po vsem videzu na delu tajne sile, ki so imele interes na denarni krizi in tako se je vozel j vedno bolj zategoval v nerazrešljivo uganko. Zaščita kmetskih dolžnikov jo je še zaostrila. Denar je zginil po nogavicah in po privatnih blagajnah, denarni zavodi so šli pod zaščito, jjri-čelo se je kupčevauje s hranilnimi vlogami, narod se je dcmoraliziral. Mi se hočemo ob tej priliki presojanja razmer omejiti predvsem na naše domače jeseniške razmere in na naš domači denarni zavod. Hranilnico in posojilnico na Jesenicah. Za elektriko Vam nudi vse najugodnejše Jože Markež Jesenice, telefon štev. 605 zaupanja vrednim Hranilnica in posojilnica na Jesenicah je bila ustanovljena leta 1900. Ves čas svojega obstoja seje trudila po svojem upravnem odboru, da bi bila kos nalogam, ki si jih je nadela. Premnogi so v njej našli skrbno čuvarico svojih denarnih prihrankov in v potrebi ceneno posojilo za izpopolnjen je svojih gospodarskih interesov. Zavod je užival vsesplošno zaupanje, ki se je od dneva do dneva stopnjevalo pri vseh slojih, tudi pri vseh svetovnonazorno različno usmerjenih ljudeh. Kadar je bil Jeseničan v dejanski potrebi, je le tu z zaupanjem iskal pomoči, pa naj je bil to bivši demokrat ali socialist, ali komunist ali krščanski socialec. Sloves njenega solidnega poslovanja je rastel daleč preko njenega okoliša in je morala zato zadruga tudi spremeniti tozadevno točko pravil, da se je rešila utesnitve svojega delovanja v omejenem okolišu. Vloge pri njej so začele očividno naraščati, denarni promet se je dvigal skoraj v geometričnih ^osto-picah. Prinašamo nekaj številk iz zadnjega desetletja, ki svedočijo v glavnem gibanje vlog in prometa te naše zadruge: Loto Nove lirunilne vloge l/j)lueune vloge Denarni promet 1925 947.196.75 528.985.02 2,506.845.08 1926 1,045.082.74 656.688.50 5,079.669.52 1927 1,459.487.55 887.255.70 5.147.577.29 1928 1,982.680.88 1,167.545.11 7,959.709.45 1929 5,142.417.87 2,256.777.18 17.262.999.08 1950 5,151.128.59 2.489.880.51 22,477.656.19 1951 2,575.229.56 2,017.017.96 26,215.192.78 1952 1,254.570.71 1,681.569.50 8,102.798.89 1955 1.060.251.75 1.425.767.45 5,797.450.54 1954 699.544.54 1,095.445.57 5,776.951.42 1955 805.210.97 904.855.84 8,465.858.64 vsako leto dobivajo lepšo obliko. G. Novak, po domače Žumer, je k svoji kapelici tudi v tem letu dozidal zopet nov prizidek, ki lepo harmonično spada k celoti in je tako marsikakemu Jeseničanu, ki tod mimo dela svoje sprehode ter se ob njej ustavlja, počiva ter se nad Jeseniško dolino razgleduje, v lep užitek in tiho veselje. Roditeljske sestanke je začela vpeljevati, kot čujemo, jeseniška narodna šola. Na teh sestankih pridejo v medsebojen stik učitelji in starši otrok, ki so učiteljem izročeni v vzgojo in izobrazbo. Marsikatero trenje se s takimi sestanki odstrani in se tako ustvarja harmonija pri prizadevanju za vzgojo naše mladine. Telefonsko omrežje na Jesenicah je preobteže-no. Po naših drogovih bodo kmalu žice tekle od vrha do tal, če bi bilo to sploh mogoče. Odkar smo dobili avtomatične centrale na Jesenicah in na Bledu, se število priglaševalcev za nove hišne telefone veča iz dneva v dan, na sedanje drogove pa ni mogoče namestiti nobenih novih žic več. Tako je razširjenje telefonske mreže v kraju čisto onemogočeno, dokler pristojne oblasti poštne uprave ne bodo zastarelega sistema drogov nadomestile s kabelj-siste-mom. Tako iz gospodarske izrabe kapacitet avtomatičnih central, kakor tudi iz estetičnega stališča je za Jesenice in za pošt. upravo prav in dobro, če zgine iz naše ozke doline ta nešte-vilna množica drogov, ki kraja resnično ne lepšajo. Zaplankano mesto bi lahko imenovali naše mesto zaradi premnogih in preštevilnih reklamnih desk. Te so včasih od raznih firm in privatnih podjetij kar druga druge tišče in kričeče kvarijo lepoten vtis mesta. Mislimo, da bi bilo nujno potrebno, da bi se plakatiranje in afi-širanje raznih letakov in oglasov na Jesenicah uredilo po nekem enotnem načrtu. Naj bi mestna občina posamezna reklamna podjetja, zasebnike in vsa društva, ki imajo lastne reklamne deske, poklicala na skupen sestanek in jih pozvala, naj se odločijo za enoten reklamni načrt, ki bi ne bil nič manj učinkovit, kakor je sedanje neokusno izvedeno plakatiranje. Tujec, ki pride v naše mesto, ki je izhodna točka za premnoga letovišča in gorske ture, naj tudi iz reklamnega sistema vidi, da ima prebivalstvo smisel in skrb za red in lepoto v kraju. Smrt po osemdnevnem trpljenju. Tovarn, elektromonter Gustel Noč je moral v nedeljo 8. novembra že ob 6 zjutraj na delo, katero je bilo mogoče izvršiti pač le v nedeljo, ko obrati počivajo. Tik pod železniškim mostom čez Savo je bilo treba daljnovod preložiti in usoda je hotela, da je bilo Noču delo dodeljeno tik pred stanovanjem njegovih staršev. Že ob pol 8 se je bliskoma raznesla vest, da je Nočov padel z droga in da so ^a odpeljali v bolnico. Zdravnik je takoj uvi-del, da je poškodba težka in je odredil prevoz v ljubljansko bolnico. Ves teden so prihajale zadovoljive vesti, da se mu stanje boljša in da bo že v nekaj dneh prišel nazaj v bolnico bra-tovske skladnice. Vsemogočni Bog pa je sklenil drugače in v ponedeljek zvečer, po osemdnevnem trpljenju, je blagi Gustel Noč izdihnil. Prepeljali so ga na Jesenice, kjer se je vršil pogreb, kakršnega že dolgo ni bilo videti. Pokojni Noč je bil družaben in zabaven mladenič kot le maloka-teri. Kamor je on prišel, je bilo veselo. Zato pa je bil tudi tako splošno priljubljen. Nenavadno vesel je bil 25. oktobra na dan občinskih volitev. Med tisoči, ki so pred carinarnico čakali na objavo rezultata volitev, je bil tudi on in na vse grlo je zavriskal. ko je čul, da je zmagala lista gospoda Markeža ter s ponosom pravil, da je tudi on s svojim glasom pripomogel k zmagi in da se ni dal zavesti v nasprotno smer. Počivaj v miru, dragi prijatelj Gustel, naj Ti bo lahka domača zemlja tam gori pri Sv. Lenartu. Preostalim pa naše globoko so-žalje. S Koroške Bele Hujskanje zoper Cerkev je očividno v očeh marksistov njihova najvažnejša naloga. Tako se je zgodilo, da so ob smrti Meseca Valentina njegovo ženo hoteli odvrniti od tega, da bi možu oskrbela cerkven pogreb in so se na vso moč prizadevali za to, da bi bil pogreb civilen. Žena je bila pametna in se je pri župnem uradu informirala o resničnosti marksističnega hujskanja. Njej je bilo tu rečeno, naj bo brez skrbi: Cerkev še nikogar ni odrla. Pogreb je bil cerkven in žena je prišla k plačilu pogrebnih stroškov pod vtisom mar-kirističnega kričanja o visokih stroških. Kljub izjavi g. župnika je vendar prinesla s seboj 8()0 Din. Ko ji je g. župnik Navedene številke precej nazorno kažejo pro-cvit zadruge pred denarno krizo in njeno upadanje v času denarne krize. Ves čas denarne krize, ki še danes ni prenehala, pa je bil ta naš domači denarni zavod brez dvoma na prvem mestu vseh podeželskih zavodov. Izplačeval je na stare vloge izmed vseh enakovrstnih denarnih zavodov procentuelno najvišje denarne zneske in tudi najvišje obresti na vloge. Nove vloge, vložene v razdobju krize, je plačeval vedno v celoti brez odloga. Na stotine vlagateljev drugih denarnih zavodov po Sloveniji je prosilo, da bi potoni prepisa mogli prenesti svoje vloge na ta naš zavod, kar pa je morala zadruga v interesu lastnih starih vlagateljev odklanjati. Če pazno motrimo številke, vidimo, da je z.i-druga za časa krize izplačala neverjetno visoke vsote. Še bolj presenetljivo ali prav rečeno razveseljivo pa je dejstvo, da je sprejemala tudi v teh kritičnih časih vendar še dokaj novih vlog, kar izpričuje, da je tudi v teh težkih časih splošnega nezaupanja, pri zadosti visokem številu ohranila vero in zaupanje vase in v svoje poslovanje. Zdi se, da se počasi vendar bližamo normalizaciji. Vedno bližja sta si zneska dvigov vlog in vložitve istih. Želeti bi bilo, da vložitve skoro prekoračijo dvige. Kdor ima opraviti z denarnimi zavodi in čuti v njih ves kvaren vpliv nesrečne denarne krize, ve, da je naša hranilnica na podlagi podanih številk v tem razdobju bila daleč, daleč pred drugimi istovrstnimi. Temu izrednemu položaju pa se mora hranilnica zahvaliti preudarnemu vodstvu svojega upravnega in nadzornega odbora. Ta v časih denarne preobilice svojih presežkov ni nalagal v razna visoke koristi obetajoča podjetja in banke. \ edel je, da na ta podjetja in banke nima zadostne ingerence in da visoki dobički zato nosijo v sebi nevarnost naknadnih velikih izgub. Ne, ljudski denar, ki mu je bil zaupan, je uporabil za dvig domače, zlasti jeseniške in javor-niške gradbene podjetnosti, za podporo domače trgovine in obrti, za interese lastne občine, za dvig raznih kulturnih in socialnih ustanov. Tu se sicer ni toliko zaslužilo, toda vedel je, komu je zaupal. Izgube so postale skoro nemogoče. S pospeševanjem prosperitete Jesenic in Koroške Bele je skrbel za prosperiteto in napredek lastnega zavoda. Nekateri so zavodu sicer to zamerili, toda pokazalo se je sploh, zlasti pa v času krize, kako pravilno je bilo načelo uprave: »Ljudski denar posodimo ljudstvu, ki nam ga je zaupalo.« Zdelo se nam je potrebno, da zaradi obnovitve zaupanja in stvarne koristi vsega našega gospodarskega življenja zapišemo to našim bralcem v pouk in pojasnilo. Hibe, na katerih smo vsi trpeli v preteklosti, niso niti najmanj hibe naše domače hranilnice, ampak je prišlo do njih brez njene krivde, prednostne vrline njene, ki jih ima pred drugimi enakimi tovrstnimi zavodi, %)a so njene zasluge. Zavod, ki dela samo za Jesenice in okolico, je zato odvisen tudi samo od Jesenic in okolice. Normaliziranje v obtoku novih vlog, ki narašča iz utemeljenega zaupanja, naj ustvari tudi normalizacijo izplačil in omogoči tudi sicer, da se gospodarsko življenje v kraju razvija in dviga v skupno korist nas vseh potem, ko smo zaupanje zaupanja vrednim vrnili. V borbo za pravico Kajn je nbil Abela in zgrozilo se je nebo. Kri bratova je vpila po maščevanju k Pravici in prst božji je zaznamoval ubijalca in vdihnil v njegovo dušo večni nemir. Danes pa jih je na stotine, katerih grehi vpijejo do neba v vseh štirih smereh, ki jih oznanja božja beseda in ki jih katekizem cerkve tako preprosto in jasno našteva: radovoljni uboj, so-domski greh, zatiranje vdov in sirot, pritrgova-nje delavskih plač. A te stotine nič več ne begajo po svetu, nič več jih ni strah in groza pred samim seboj in pred pretečim prstom božjim. Ne ti! Drugih stotisoč bega po svetu kakor izgnani brezdomci, ki jih je življenje ogoljufalo za vse, kar jim po vsej pravici gre: za vsakdanji kruh, za stan in obleko, za čast in poštenje. Pa zdi se, da se Pravica ne zgane, da čaka. Na kaj čaka? Zakaj ne udari?! Na nas čaka: name, nate, na vse, ki trdimo, da v Pravico ver-jemo. Na nas katoličane zlasti, ki nimamo dvomljivih naukov o dolžnosti, na premnoge izmed nas, ki vidimo, kako neštete trume bratov do mozga izžetih, s strašno pezo oprtanih, dere v propast, pa se delamo, kakor da nas krik časov, ki jedko reže v ozračje družbe, nič ne briga. Zatisnemo si oči, zamašimo si ušesa: nič nočemo slišati, nič videti, kakor da nas samih, preskrbljenih, družba drugih v potrebi nič ne briga. — Pravica čaka na nas, na nas čakajo časi, da vstanemo iz lenobe, da spregledamo od slepote. Čakajo časi, toda ne vemo, koliko časa še bodo čakali zastonj. Mi imamo svoj odrešujoči nauk lepo spravljen v katekizmu, mi imamo velike socialne okrožnice našega najvišjega cerkvenega učeništva o pravični ureditvi družbe zravnane v naših knjižnicah, mi imamo znanstvena sociološka dela katoliških učenjakov neprebrana. Mi imamo Boga z njegovo pravico na jeziku, imamo ga tudi v tabernakljih, v cerkvah, toda vse premalo; imamo v srcih, v dušah. Tam je življenje njegove pravice tako borno in beraško, kakor je zaradi tega borno in beraško in nepravično življenje sveta. Namesto božjega ognja in njegove luči je v nas le leščerba prižgana, da ne vidimo stiskanih in ne čujemo krikov, ki zaradi krivice trkajo ob svode neba in terjajo obračun. Po naših cestah hodijo trume poštenih fantov in mož, ki prosijo dela od kraja do kraja, od vrat do vrat — zastonj. Pred delovnimi uradi se za znoj no trpljenje ročnega dela pehajo kakor dvorjani za kraljevsko milost. Na vrata količkaj pomembnega človeka trkajo neprestano: fantje, dekleta, očetje, matere in prosijo samo enega — posredovanja, da se prerinejo do najosnovnejše pravice; živeti od lastnega dela. Premnogo jih je, ki so dobili delo, a službe he. Gospodar je najel njih delovno moč, ne plača jih zanjo ne. Ljudje delajo za samo obleko in hrano, za par kovačev na mesec, za golo upanje v lepšo bodočnost. Privatniki in družbe — so v tem oziru prava legla in kotišča vedno novih, vedno večjih krivic. — Za beraško ceno kupujejo, kakor trgovski predmet delavčevo fizično in duševno moč in kakor brezpomembno vrednost morajo ti dodati svojo osebnost, svojo dušo in telo. Žena, otroci, lasten dom, človeka dostojno življenje, to so prepogosto le daljni, nedosegljivi prividi, o katerih si ubogi trpin komaj sanjati upa. In vendar je ])rva ])ravica do življenja, človeka vrednega: je pravica do zavisnosti od Boga, ki je nobena druga zavisnost ovreči ne sme. Je tu pravica do družine in poštenega dostojnega življenja v njej; je pravica do soudeležbe pri ustvarjajnu in uživanju dobrin, je pravica do zasebne lastnine v skladnosti z interesi cele družbe. Pravica tisočev je to, ki do nje ne mo- 5 rejo. Nekje jo jc kakor strašna pošast požrla krivično urejena družba. Družba današnjih dni in mi sami v njej gledamo prekrižanih rok, kako se pravica gazi in krivica šopiri. Vidimo, kako se v brezmejnost kupici premoženje nekaterih na škodo milijonov. Čutimo, kako se človeka zlostavlja v isto vrsto s tržnimi predmeti. Nobenega ozira ni ne nanj, ne na njegove telesne sile in moči. Naš svetovni nazor, naša vera po notranji sili teži k občestv.enemu bratstvu, naše iz Boga zajeto gledanje nam z neizprosno jasnostjo pove: družba, v kateri živite, je zgrajena na trhlih, krivičnih osnovah vnebovpijočih grehov in je gnila. Poderite jo in postavite novo. Iščite potov in sredstev brez mehkužnosti za njeno prerojenje ill delajte zanje iz notranje sile, iz pogona svojega prepričanja. — Mi vemo, da mora biti drugače, mi hočemo, da bo. Pred to voljo, ki vase neporušno ver je, ni nobenih nepremostljivih prepadov, nobenih prenevarnih čeri, nobenih nepri-stopnih višin. Za nas je samo eno gotovo, da je tu naloga, ki je naša dolžnost. Pred dolžnostjo pa nima nihče pravice bežati. Sv. Miklavž prihaja... »Mamica, mamica,« kliče Jožek, prebiulivši se iz nočnega spanja. ;>.Saj sem tu, dušica draga! Kaj ti je?« »Vt»š, mama, videl sem ga! — Kako je bil lep ... pa se mi je približal in me pobožal, potem je pa... izginil.« »Kdo vendar? Koga si videl, sinček moj ljubi,« ga nežno vprašuje mati. jL sv. Miklavža,« odgovarja srečno Jožek. »Da ga nisem utegnil jjoprosit, to mi je hudo. V Krekovem domu sem videl v izložbi toliko lepega: šolske nahrbtnike in aktovke, pa lepe slikane puščice ... pa knjige s podobami... pa igrice ... Botra Špela se je tudi kar čudila, ko je ogledovala z mano vse te lepe reči v izložbi. Saj sem jo slišal, ko je zase vzdihnila: kako krasni so ti albumi... in tele vaze iz keramike ... pa spominske knjige... Ko bi vsaj sv. Miklavž ne pozabil naše Marte! Kajne, mamica, da je ne bo?« Kar v eni sapi so tekle besede Jožku iz grla, da mu je mamica jedva kimaje zamogla odgovarjati. Ut) koncu vnetega Jožkovega pripovedovanja se pa mamičin dobrotni obraz zresni. Svojega ljubljenčka pritisne k sebi in mu šepeče: »Dragi moj otrok! Priden bodi in rad ubogaj. Pa moli! Potem te bomo vsi veseli: tvoj atek in mamica in Bog. In sv. Miklavž te ne bo pozabil letos in nobeno leto ne. Še, ko boš velik, ti bo sipal darove, saj jih ima toliko, toliko...« Kar je mamica obljubovala Jožku, to obljublja sv. Miklavž Vam vsem, otroci, ki ste pridni in dobri. Pst! Le prisluhnite! Že prihaja sv. Miklavž z darovi iz nebeškega raja. »Še nekaj sem se spomnil, mamica,« šepne Jožek njej na uho. »Kajne, da ne bomo letos več brez jaslic? Ravno tam v trgovini v Krekovem domu sem videl toliko pastirčkov in tako lušt-iiega Jezuščka! Pa še cenejši so kot lani. Naj jih mi prinese sv. Miklavž.« »Le pomiri se jožek, seveda jih boš dobil. Samo če boš priden, Miklavž na te pozabil ne bo.« * Starše naših malčkov opozarjamo na miklavževa-nje v Krekovem domu. Za otroke bo kakor vsako leto tudi to leto Miklavž obiskal Krekov dom že v popoldanskih urah po končanem pouku na narodni šoli. — Naročila za Miklavža in pošto za njega oddajte pravočasno njegovemu poštarju, ki ga bo imel ta dan ves čas nastavljenega v Krekovem domu. Otrokom povejte, da je Miklavž naročil, naj se to leto bolj pripravijo v znanju verouka, kakor so to delali doslej. Zanikerne otroke bo brez usmiljenja pobral v svoj koš gospod parkelj. Miklavžev večer za odrasle bo istega due, to je v soboto 5. t. m. ob 8. uri zvečer. Poleg običajnih miklav-ževih naukov in svaril in poleg Luciferjevega rohne-nja, s katerim bo v nevoščljivosti spremljal razdelitev darov, bo na tem večeru imenitno poskrbljeno za smeh in zabavo z odrsko burko »Trojčki«. Prijatelji »smeha do solza« na tem večeru gotovo ne bodo manjkali. Razne vesti Priprave za montažo nove kino-aparature v Krekovem domu in montaža sama gredo k svojemu koncu. Jeseniška kino publika z veseljem pozdravlja odločitev društva, da začne svojo obrtno koncesijo dejansko uporabljati. Veseli jo zlasti, da bo na Jesenicah postavljena kino-aparatura najmodernejšega tipa, ki bo na polju tehnike nudila, kar je danes pač mogoče. Tudi zaradi konkurence, ki bo kino pri Jelenu in obratno silila k boljši izbiri filmov, se publika ne pritožuje. Tako bomo, pravijo, sedaj vsaj kaj poštenega videli. Vincencijeva konferenca priredi 13. t. m. ob 5. uri popoldne v Krekovem domu mladinsko akademijo. Čisti donos prireditve je namenjen v dobrodelne svrhe organizacije. Dolžnost naša je, da konferenco v njenem človekoljubnem prizadevanju podpremo dn njene prireditve posečamo. Gibanje strokovne organizacije stavbincev. Potreba po delavski strokovni organizaciji stavbinskega delavstva na Jesenicah je postajala vedno večja. Posebno pri stavbnem podjetju »Slograd« se ie to že delj časa opazovalo. Zato so stopili vkup vsi krščansko misleči delavci in ustanovili svojo organizacijo s sedežem v Krekovem prosvetnem domu na Jesenicah. Tozadevna pravila so bila vložena in se čaka samo še na rešitev istih. — V nedeljo 22. novembra 1936 je imela ta organizacija svoj prvi članski sestanek s sledečim dnevnim redom: t. poročila o dosedanjem delovanju, 2. priprave za občni zbor, 5. slučajnosti. V prvi točki je tovariš Šavli otvoril sestanek, pozdravil vse navzoče in poročal o dosedanjih delih, katera je vršila organizacija, in nato podal besedo gospodu Križmanu, kateri •je v svojem govoru prikazal res pravi pomen delav- skill strokovnih organizacij, katere naj imajo usmerjeno borbo po evangeljskih načelih okrožnice papeža Leona Х1П. in ne po potih brezbožnih materijalistov in njihovih zaveznikov. Potem je podal še tovariš Strajnar svoje poročilo o finančnem stanju te organizacije. Vsled še nerešenja pravil je druga točka odpadla in ji je sledila takoj tretja točka, slučajnosti. Pri tej točki so se izvolili zaupniki, kateri bodo zastopali delavce pri podjetju »Slograd«. Razpravljalo se je tudi o bodoči kolektivni pogodbi, ker stđra poteče s koncem meseca decembra. Nato je tovariš Šavli zaključil sestanek. — Udeležba vsled dela pri podjetju ni bila zadostna in apeliramo na članstvo te organizacije, da se v bodoče polnoštevilno udeleži teh sestankov in gre na delo za razširitev iste. Strojepisje poučujejo čč. sestre v Krekovem domu. Dandanes je vsakomur potrebno znanje strojepisja. Zlasti za našo žensko mladino, ki hoče po končani meščanski šoli dobiti kakršnokoli primerno službo, je znanje strojepisja neobhodno potrebno. S to šolo bodo čč. sestre Jesenicam mnogo koristile in je s stališča napredka prav, da so jo začele. v MtS iiskovfU sklad! povedal svoj račun, pa je skoro ostrmela nad njegovo nizkostjo in ni mogla verjeti, da bi bil račun tako majhen. — Marksisti so s civilnim pogrebom seveda hoteli manifestirati za svoje ideje in zbrati ob tej priliki vse svoje vrste. Ker je bil pa pogreb cerkven in niso mogli tega izrabljati za svojo propagando, je iz njihovih vrst zelo malo tovarišev spremilo rajnega na zadnji poti. Tako dokazujejo, da nimajo nič kulture, nič srca, nič pi-etete, ampak jih je vse skupaj le prilika za umazano propagando svojih brezbožnih idej. Z Dovjesa Zelo nas je presenetila žalostna vest, ko smo zvedeli, da je Gustelj Noč z Jesenic podlegel po hudem trpljenju poškodbam. Prihajal je zelo rad na Dovje, kjer nam je tudi rad pomagal v društvu. Kavno je hotel prevzeti režijo neke igre — toda usoda je hotela drugače. Poleg staršev, bratov in sester, žalujejo po njem tudi naši člani in članice, katerim je bil vedno naklonjen. — Njegovega pogreba se je udeležilo več članov z vencem »Aljaževega pevskega in dramatskega društva«. Prosveta člani Krekovega prosvetnega društva se opozarjajo na svoje stanovske setanke in na prosvetne večere. — Sestankov naj se brezpogojno udeležujejo vsi člani, če njihovega izostanka ne opravičuje kak tehten vzrok. Zavedajo naj se, da se temelji društvenega gibanja in njegove kulturne smeri zlasti na teh sestankih stavljajo. »Kosoman«, zgodovinska narodna igra, ki jo je spisal domačin g. Fr. Klinar, je v režiji pisatelja doživela na odru Krekovega prosvetnega društva tako pri premieri kakor tudi pri re-prizi popoln uspeh. V igro je res položenega mnogo pravega narodnega življenja in zdravega jedra. Igra »Kosoman« si že utira pot v druge podeželske odre in je pričakovati, da si jih bo z lahkoto osvojila. »Razvalino življenja« uprizori »Aljaž« v Krekovem domu dne 29. novembra in t. decembra na narodni praznik Ze-dinjenja ob 8. uri zvečer. Vloge za to igro so v rokah prvovrstnih igralcev, ki se z vso vestnostjo pripravljajo, da to prelepo delo uprizorijo tako, kakor delo samo zasluži. б ■ Sport SK Bratstvo : SK Kovinar 4:1. Zasluženo je zmagal SK Bratstvo, ki je bil tehnično in taktično boljše moštvo. Igra sama ni nudila užitka. Jedro v postavi SK Bratstva so vojaki in je le škoda, da SK Bratstvo ne igra s samimi domačini. * Razrešen je l)il dolžnosti v upravi GZSP g. Vindišar Stane, ki je zastopal ASK Gorenjca. Razrešen je bil z motivacijo, da je neupravičeno trikrat zapored izostal od sej upravnega odbora. G. Vindišar je izostal dvakrat zaradi službe (kar je upravičeno) in enkrat zaradi zadeve, ki je tudi deloma upravičena (recimo pa neupravičena). ASK Gorenjec je smatral ta čin za nepravilen, zato tudi na poziv podzveze, da imenuje novega delegata, ni pristal in ne pošlje nobenega zastopnika v upravni o^bor. Naša olimpijca. Pra-ček in Žnidar, pridno trenirata smuč. gimnastiko. Udeležujeta se rednih gimnastičnili treningov ASK Gorenjca. Vabimo vse ostale smučarje, člane ASK Gorenjca, da se tudi oni pripravljajo na smučarsko sezono. Redni treningi so vsak torek in četrtek od 20. ure dalje. „Družina in dom" Naša iiova jeseniška stavbna zadruga je stopila v življenje. Kupila je za kolonijo delavskih hiš okoli 14.000 m® zemlje na lepem sončnem prostoru na levi strani ceste od Plavža nazaj proti Jesenicam. Na tej površini zemlje ho mogoče postaviti po predvidenem regulačnem in parce-lacijskem načrtu okoli 18 stanovanjskih hiš. Če računamo, da bo vsaka hiša iz vidika rentabilnosti in čim lažjega odplačila zgrajena vsaj kot dvostanovanjska. potem bo na tem prostoru dobilo srečen dom najmanj 56 naših družin. Gotovo pa bo tu nastalo vsega skupaj najmanj 40 družinskih iii morda ravno toliko enosobnih stanovanj za poedince brez lastnih družin. Zadruga ima začasno svoje uradne prostore v uredništvu našega lista v Krekovem domu. Tam je interesentom, ki se za to stavbno akcijo zanimajo in ki hočejo k zadrugi pristopiti kot člani, na razpolago knjiga pristopnic in pravila zadruge. Tam tudi prejmejo potrebna pojasnila, ki bi jih morda želeli. Zadruga ni politična iu ne kulturna ustanova ampak je zamišljena le kot gospodarska samopomoč v njej včlanjenih zadružnikov, da se jim pri vedno večji stanovanjski stiski v kraju pomaga tudi v tem oziru na lastne noge. Seveda se ustanovitelji zadruge zavedajo, da z nesebičnim delom, ki ga v zadružno delovanje nalagajo, vrše veliko socialno delo, ki je v skladu z moralnimi načeli njihovega svetovnega nazora. Niso pa s tem vrata za vstop v zadrugo nikomur zaprta. Tu je treba naglasiti, da vodstvo zadruge ne smatra, da bo njegovo poslanstvo izvršeno, kadar bo omenjena stavbna kolonija dograjena. Predobro se zaveda, da s tem stanovanjska beda še daleko ne bo odpravljena. Pri prilikah, kakor se razvijajo na Jesenicah, je pričakovati moč- nega in stalnega porasta prebivalstva in latentne stanovanjske krize. Zato mora resna stavbna stanovanjska akcija s tem računati in program svojega dela temu primerno raztegniti v desetletja naprej. lako se zadruga že sedaj noče omejiti samo na sodelovanje in podporo onih članov, ki bodo gradili v gori omenjeni stanovanjski koloniji, ampak je pripravljena pomagati tudi drugim, ki bi kje drugje, na kakšnem drugem kraju hoteli postaviti lastno domovanje. ludi ni misliti, da naj bi v zadrugo vstopili samo taki, ki imajo že približno zbran kapital, na osnovi katerega se jim bodo nadaljnja potrebna sredstva od zadruge oskrbela, da liodo že v bodočem letu mogli pričeti z скЧот. K stanovanjski akciji nasprotno pristopi lahko vsak, kdor ima resno voljo kdaj postaviti si svoj dom na Ji!senicah ali v bližnji okolici. Seveda takim, ki ničesar še niso prihranili, bo treba v smislu pravilnika najjjreje nekaj časa varčevati, da bodo mogli podporo zadruge zares izrabiti tudi zase. Naloga vodstva zadruge bo skrbeti za primerna zdrava, sončna stavbišča. za časom primerne načrte, za skupno naročanje gradbenega materiala, za ceneno oddajo del podjetnikom, za propagando, za vzgojo prepotrebno varčevanje za stavbni sklad, posredovanja za cenena {posojila itd. itd. Zadružno vodstvo je bilo povsod, kjerkoli je v interesu jeseniške stanovanjske gradbenosti interveniralo, deležno polnega razumevanja. Tako smemo upati, da bo to delo, z dobro voljo začeto, kmalu rodilo tudi vidne usjiehe v korist Jesenic in njenega prebivalstva. Bog nam daj pri tem prizadevanju dosti lepih domov iu v njih mnogo srečnih družin! giiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim I Hranilnica m I posojilnica i na Jcscnicaii Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v LJUDSKI KUHINJI 3ESENICE KREKOV DOM Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejee obrestuje vse vlo^e nili določene meje. ie_^ediioj3romjiti^. StaIna razstava radio aparafov največje svetovne fvornice PHILIPS pri J. Pucko, Jesenice Kralja Petra cesta 12 Da se na ugodne mesečne obroke od 90 Din naprej Za konzorcij lista >Na mejah*: Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani; Ignacij Železnik.