mk d« ra«m sobot, nodolj ^^ in prainikov. , , jnoed a odhod iz mesta. Domače vesti V bolnišnici v Duluthu Duluth, Minn. — V tukajšnjih dveh bolnišnicah se nahajata dva Člana društva Leo Tolstoj št. 205 SN.PJ. John Kobi, predsednik društva, je v Veberjevi bolnišnici, Frank Sever, blagajnik istega društva, je pa v St. Mary's bolnišnici. 2elja društva je, da oba hitro okrevata. — Joe Mavetz iz Elyja je tudi tukaj v bolnišnici, v kateri čaka na operacijo. Nov grob v W. Virginiji Lost Creek, W. Va. — Tu je umrl John Keržišnik po pet tednov trajajoči mučni bolezni. Rojen je bil v Smrečjah na Gorenjskem in tu zapušča ženo Ivano, ki je članica društva 633 SN-PJ. Na njegovem domu so se vršile društvene seje proti zelo majhni odškodnini, zato tudi to društvo žaluje za njim. Napačno poročilo Bivvabik, Minn. — Dne 19. julija je bil izvoljen v šolski odbor Luka Ribich, tukaj rojeni Slovenec, član in bivši tajnik tukajšnjega društva &NPJ, ne pa J. Shain, kakor je bilo prej po-ročano v Prosveti. Nov grob v Jolietu Joliet. — V tukajšnji bolnišnici je umrl John Venišnik, star 66 let. Zapušča dve omoženi hčeri, dva brata in dve sestri. V svojih mladih letih je bil v Južni Ameriki. Unija kavčukar jev išče javno podporo Pritisk na družbo, da podpiše kolektivno , pogodbo Akron, O. — (FP) — Kavču-karska unija je pričela s kampanjo za javni pritisk na Good-year Co. za sklenitev kolektivne pogodbe. Od treh velikih kavču-karskih firm je Goouyenrjeva družba edinaf ki še ni sklenila pogodbe z unijo. Firestone in Goodrich kompaniji sta se po dolgem boju podali uniji. Unija se je zdaj obrnila na splošno javnost, na male biznis-mane in na male delničarje z a-pelom, naj pritiskajo na družbo, da sledi Firestonu in Goodri-chu. Javnost urgira, naj posamezniki pišejo družbi, okrog malih biznismanov pa je pričela krožiti peticijo; v dosego tega namena tudi organizira odbor malih delničarjev. Ta unijska poteza tudi stremi za tem, da razoroži družbo in jo postavi v defenzivo v javnosti. Kompanija že dalj časa vodi smotreno kampanjo proti uniji, Češ da je ta odgovorna za izgubljanje biznisa radi večnih sporov z vodstvom tovarne. Unija argumentira, da je družba tega sama kriva, ker noče skleniti kolektivne pogodbe. Delavci v rafineriji izvolili CIO Volitve je vodil delavski odbor Lewis konf eriral z Martinovo grupo Urgirala ga je, naj ne poseže v notranji konflikt Oblasti odrekle »šcito stavkar jem Etični tajnik Califor-nije »čuva na nasilje *J*N»mi>nto. ('«1. — (FP) — j£"vni Ju*tični tajnik U. S. P* Je odklonil vsako protek-Pf^leHnim stavkarjem, ka-'*Knali vigilanti iz We*U Vsi ho člani unije lesnih PHvcev CIO. m J- odklonil protek- lirl ' ua "imHjo noberM' rr * w«**twoodu. "Ne vidim E?ft ru*°**> **kaj naj bi ET«^ v okraju Las sen, gJJ teh ljudi v VVest- * ' lK"n« nilo nove nemi-izgnane ntavkarje m je . " "ijt ^vilne >vo-T*' kl J« Po»lal* depuUci-»Ik: ?.rUvr^f» justičnega UJ-} ' ' ' njr, član U F. V kotlarskem oddelku sta obe u- umenja uiu,, » u« ^ru™ dob||| enako |tev||o tf.sov, o obravnavi pred oženo prihod- devet K,aH0V pa Je bi- He Izrekli za unijo AI>F, v kova zastopniki članstva lahko bavili s to zadevo. Konvencija se vrši prihodnji leto v septembru. Dostop do obravnave imajo poleg članov eksekutive le obtoženci. Governer lotve v koti' fliktu z Maytag Co. Newton, Ia., 27. jul. — May- škem oddelku pa je bilo šest glasov proti vsaki uniji, en glas za unijo ADF, CIO pa ni dobil nobenega glasu. Voditelji unije oljnih delavcev so proglasili rezultat za veliko zmago. Sredi avgusta bo prišel semkaj mednarodni predsednik Harvey Waahingtos«—Zadnje dni je Lewis zopet konferiral z depu-tacijo avtnih delavcev o situaciji v avtni uniji. To pot je prišla k njemu Martinova frakcija, olcog 40 predsednikov krajevnih unij, ki so urgirali Lewisa, naj se ne vmešava v notranji konflikt, ker ga bo unija sama izravnala. CIO naj l)i posegel v unijo le tedaj, ako bi bila v nevarnosti razpada. Konferenca je trajala skoraj ves dan. Kaj so govorili, ni znano. Znano je le toliko, da je Lewis obenem prejel več protestov, Češ, da delegacija ne zastopa mnenja članov. iPo konferenci je Frank Reid, voditelj delegacije in predsednik krajevne unije št. 3 v tovarni Dodge Co. v Detroitu, rekel, da je Lewis obljubil, da se CIO ne bo vmešal razen v slučaju, "če bo avtna unija v nevarnosti razpada." Lew*s je potem izjavil, da ni nikogar avtoriziral, da bi podal tako izjavo. Apel drugih skupin za intervencijo CIO še vedno uvažuje, je dostavil Levvis. To je bila it tretja skupina pri Levvisu. Prvo skupino so tvorili suspendirani uradniki, proti katerim ae vrši obravnava U teden. Drugo skupino so tvorili zastopniki tako zvanih "neodvisnih" predsednikov krajevnih unij, ki ao deloma proti obema skupinama, proti Marti novi in proti Frankensteen-ko-munistični, in deloma za—obe. To se nekam CifnTio sliši. Stališče te skupine, ki pravi, da govori v imenu večine članov, je sledeče. Od Martina zahteva preklic suspenzij na podlagi argumenta, da so bili uradniki nedemokratično suspendirani. Na drugi strani pa ta skupina pobija zahtevo Frankensteen - komunistične kombinacije za Izredno konvencijo in agitacijo za "ases-mentno stavko". Tudi Je proti temu, da bi Frankensteen-komu-nistična kombinacija dobila kontrolo nad unijo in v tem oziru podpira predsednika Martina. Češki zakon za manjšine objavljen Zakon temelji na demokraciji in humaniteti Praga, 27. Jul. — Cehoslova-ška vlada je včeraj objavila načrt zakona za pravice narodnostnih manjšin v čehoslovaški republiki, ki ima rešiti spor z Nemci, katerih Je 3,260,000 na Ce^ škem In katere zahteva Hitler zase. Uvod načrta se gUui, da vprašanje vseh narodnostnih manjšin "mora biti rHtano v duhu demokracije in humani tete." Zakon UNIJE ZAHTEVAJO PREIS-KAV0P011C1JE Obrnile so se na justičnega tainika in senatorja La Folletta BOJ ZJsTČ I V I L N E svobodscine Camden, N. J. — (FP) — Tukajšnji svet industrijskih unij OIO zahteva takojšnjo »vezno preiskavo policijskega tororjtf proti organizatorjem unij« United Cannery, Agricultural and Packinghouse VVorkers (CIO), ki skušajo organizirati delavce v tovarni Campbell Soup C-o. Pokrajinski direktor CIO John W. Edelman in predsednik tu-' kajšnjega sveta industrijskih u-nij WUllam Pommerer sta ae o-brnila na justičnega tajnika Cummingsa ter senatorja Folletta potem, ko je policija a-fetirala šest organizatorjev, ker so razdajali letake pred tovarno omenjene družbe. Bili so vsi kaznovani. Unije zahtevajo intervencijo zvezne oblasti, ker smatrajo početje policije pred tovarno Campbell Soup Co. za kršenje ustavnih pravic in VVagnerjeve-ga delavskega zakona. Smatrajo tudi, da je tukajšnja policija v •.aroti s to druibo. Policija namreč ne moti organizatorjev pri nobeni drugi družbi, Letake lahko svobodno razdajajo pri drugih tovarnah na isti cesti. Ko so unije vprašale za dovoljenje za distribucijo letakov, so jim mestni komisarji odgovorili, da ne potrebujejo nobenega dovoljenja. Oblasti pa*«o spremenile svoje stališč« takoj, ko je kampanja pri Campb«ll Soup Co. pokazala uspehe." Organizatorji so bili kaznovani z denarno kaznijo po 910. U-nija je naznanila, da bo takoj vložila apel pri prizivnem sodišču. A1 >eI bo baciran na odloku vrhovnega sodišča, ki Je pred več tedni razveljavilo stično mestno postavo, ki j« prepovedovala distribucijo letakov in drugih tiskovin brez policijskega dovoljenja. Sodišče Je smatralo te vrste postave, ki so v moči skoraj v vseh mestih, za kršenje tiskovne svobod«. Naperjene so predvsem proti delavstvu. Policija in druge mestne oblasti na splošno ignorirajo ta odlok zveznega sodišča. "Edino vprašanj«, za katerega gre pri teh aretacijah ln kaznih, je pravica newjers«jskega delavstva do organiziranja v delavskih unijah v svrho kolektivnega pogajanja," pravi unija. "Vse delavsko gibanj« v južnem Nevv Jerseyju 1 »odpira to ksmps Teatralni samomor zmesanega reveža 10,000 ljudi gledalo skok iz 17. nadstropja New York. 27. jul. — John VVard, 26-letni šofer, ki je že bil v norišnici, je včeraj uprizoril resnični samomor na teatralni način, ki nima para v zgodovini, ko je po enajstih urah ciničnega norčevanja iz sebe in vsega sveta pred okrog 10,000 gledalci skočil iz 17. nadstropja hotela Gothama v M. ulici in obležal mrtev na uličnem hodniku. VVard se je pojavil zunaj na obronku nadstropja 200 čevljev nad ulico ob pol dvanajstih pred^ poldne in začel kričati množicam spodaj, naj se umaknejo, ker bo skočil. Takoj je vibudil pozornost, nakar je sedeč na obronku igral svojo dramo. Tisoči, ki so se nabrali spodaj na ulici in stoteri, ki so zijali skozi okna sosednjih in nasprotnih poslopij, so deloma verjeli blasnežu, deloma so sodili, da je groba1 šala in fant da je dober Igralec, ki se kratkočasi na njihov račun. Policaji so ga hoteli pregnati z obronka, ali nihče se ni upal do njega, ker je neprestano grozil s skokom; apelirali so nanj, da se umakne v sobo, ponujali so mu denar, jedila In pijače, celo ženske so ga vabil« na najzape-Ijivejše načine, toda on Je vs<* odbil, iz vseh se je norč«val In vse je zmerjal. Katoliški duhoven in protestantovskl pridigar sta ga izmenoma rotila, naj "ne gre v pekel," ali on j« oba zavrnil, 6«A da a« požvižga na njuno vero In grotnj«. . Med tem so streljali vanj f filmskimi kamerami, nastavljali mikrofone, na stotine fotografskih apartov ga J« snemalo, spodaj na ulici pa so poklicni "gemblarji" In "bukvarjl" pridno prodajali stave, če bo fant res skočil ali samo vleče vse skupaj, dočlm so podjetni krošnjar-Jl pridno prodajali sladoled in druga okrepčila gledalcem. (fellh enajst ur je trajala ta smešno-straina tragikomedlja in ob desetih zvečer Je Ward — ko j« bil že vsega sit — zares skočil z obronka in treščil skozi stekleno strešico nad vrati hotela na ulični hodnik, kjer Je policija brž pobrala mrliča . , , V momentu pa, ko je letel doli, so mle-le filmske kamere in 10,000 ljudi je debelo gledalo z zastalim srcem v prsih . . . Podriavljcnj* oljnih vrtlciv v Mehiki uštavno ____________________________ Mežico Clty, 27. Jul.«— Vrhov njo"za 'i^storacljo civilnih ivo- j no *«;ijšče v Mrhlld je^ včeraj bodščin v Camdenu, predvidi •vjO tag Company, katere tovarna nofn da „klene |>ogodbo z dru* za izdelavanje pralnih strojev je | Im) zaradi stavke pod kontrolo mili-1 - ce, je včeraj zahtevala od go-vemerja Nelsa G. Kraschela* razglaša, da vse narodnosti ima C. F re mm i n g z" name- jo enake pravice in rasa. jealk in vera ne Izključuje nikogar od CTuTL^r: JUL- - J..«. JMI.««? naj jI odpre tovarno za obratovanj« pod vojaško zaščito. Governer j« pa odgovoril družbi, da tovarna ostane zaprta, dokler družba ne sklene miru z delavci. Stavko vodi unija CIO. CIO is našelišča. se je obrnila ns Ameriško delavsko federacijo za poslovnico. Ako jo bo dobila, kar ni izključeno, bo zahtevala od delavskega odbora priznanje kot predstavnice vseh delavcev. Ako jI delavski odbor ne bo u-godil, bo pa Green »opet grmel proti njemu, češ da o«ti razkol med delavstvom in pomaga CIO. Cehi naiteli 922 nemških napadov v radiu pa izkoriščanim delavcem tej bogati korporaciji." pri razsodilo, da Je zakon, na temelju katerega je mehiška vlada IKKiržavIla oljne vrelce, ustaven In da J<« procedura za odplačeva nje v teku desetih let za |>odr žavljena podjetja docela legalna. Japonsko-ruški m . ■ #• /.avijrrm |>«Hjjri.j« «J>W «-i»» I«-»»II>« konflikti Ob meji Amipgfc« In anglešk« oljne druž-Toklo, 27. Jul.—Japonska vla-, ki so se pritožil« na vrhov da Je damrs )K>ročala o novem konfliktu med Japonsko-mandžu-kujskimi stražami In rusko-so-vjetskimi četami ob mandžukuj-sko-slblrskl meji. Poročilo m broda na reki A no sodišče proti podržavljenju vrelcev, so torej |*>gor«»l« na zadnji Instanci v Mehiki. Druž^ b« zdaj upajo, da predsednik Cardenas morda privoli v pred ložitev te zadeve mednarodnemu razsodišču. Praga 27. Jul — Tukajšnja tej ali oni narodnosti mora biti poročilo se glasi, da Je central- korenito znanje Jezika dotične na nacijaka radiopostaja v Ber- narodnosti. Ns jirlrner.rako se linu ^ 21. maja dol. julija 922 Cehinja poroči z Nemcem, se krat napadla češkoslovaško repu- mor« ona prištevati k Nemcem bliko Med temi napadi Je posta- le tedaj, če «e korenito nauč ja 194 ozmerjala č« hoalovaškega nemškega Jezika in ga govori predsednika BeneAa. 172 krat j« doma. Nasilno raznarodovanje napsdla čehoslovalka sodišča In bo ostro kaznovano z zaporom užalila čehoslovaško armado, Slovaki, Madžari In Poljaki krat je razširila propagando za imajo iste pravic« kot Nemci, sudetske Nemce. 34 krat za slo- ftol« in vs« kulturne aktivnosti vaške in poljske avtonom?«te in za vsako nsrodnost bodo dovo- S! krat Je razglasila, da J« Ce- lJ«ne na podlagi odstotka dotte- hoslovakija pod kontrolo komu- j ne narodnosti v mešanih dis- nistov .... ' trlktih. . ,. . ... , .KKMJ. po .^ttlh prM. ™ n. m^dfekuj.k. - va stva te ali on« narodnosti. 7 , ' „ . _ .... i... Pravno merilo za pripadnost k "- so Rus Krojakka unija izvoje- . , --------------mandiukujskl vasi In se umak | ^ New York. — Tri tisoč br*z- nill nszsj pred bližajočimi se ftOO Mandžukujcl. | Liga zahteva protekcijo »tavkarjev Washington, — Delavsks nestrankarska liga s« j« obrnila na justični department z zahtevo za protekcijo 300 stavksrjev, (Miselnih krojaških delavcev in delavk l>o dobilo za|H>slit«v pri novem šivalnem projektu WPA, im katerega bo vlada potrošila pet milijonov dolarjev. Delali liodo obleke za revn« otrok« In SENATNI ODSEK RAZGALIL SPI0NE REPUBLICSTEEL Njeno vohunstvo nad-kriljuje vse ipion-ske agencije NAČELNIK UJET V LASTNO PAST «.Waahington. — (FP) — Gird-lerjeva Republic Steel Co. j« zad-nja leta vzdrževala tako perfek-ten špionažni sistem v avojih tovarnah, da se nobena vohunska agencija niti izdaleč ne more kosati z njim. Njeno vohunašo Je selo spretno razgalil senatni odsek za civilne avobodščine, ki ie par tednov sveti s veliko žarnico na antiunijsko politiko te mogočne korporaclje. Korporaclja oziroma njeni načelniki ao bili do največje podrobnosti informirani o slehernem unijskem organizatorju — celo kakšne oči, kakšen nos, usta, lase ima — kakor tudi o najbolj zaupnih unljskih sejah. Vedela Je aploh o vseh na-1 črtlh Jeklarskega odbora za organiziranje delavcev, o vseh aktivnostih organizatorjev in tudi l>osameznih članov. In kar je vaftno, j« s temi Informacijami zalagala tudi National Metal Tradaa Assoclatlon, kakor tudi nekatere posamezne jeklarsk« korporaclje, na primer Youngstown Hh«et and Tube. Jones Laughlln, U. 8. Steel In druge. To pa s« j« izkazalo usodno ia Glrdlerjev« pomočnik«, predvsem za načelnika njogove pri vat n« polielj« J. L. VVlIllamsa. On Je nekaj Aasa na vs«j črti zanikal pred senatorji, da bi He-public Steel imela vohunski sistem. VVilliams j« kar naprej trdil, da njegov policijak! oddelek ni polagal pos«bn« važnosti na kakšno špionažo. Hem p« tam j« sicer pr«jel kakšno navadno poročilo, toda s špionažo kot tako se ni ukvarjal in tudi nI delal ali prejemal kakšnih pismenih poročil. Za unijske aktivnosti se je le flegmatlčno zanimal. Ako bi aenatni odsek ne poznal teh ljudi (n korporaeij, bi se bil VVilliams lahko na vsa usta smejal. Toda odsek ga J« ujel v skrbno pripravljeno paat. Ko Je VVilliams ponovno In ponovno trdil, da družba nI Imela nobenega šplonažnega sistema ln da mu sploh ni nič znanega o kakšnih vohunskih poročilih, tedaj ga Je presenetil senator La Pol-lette, ki Je načelniku GardlerJ«-ve policije pomolil velik šop — nad dvajset — zaupnih poročil VVilliamsovIh agentov ln šplo-nov. Ta poročil« Je senatni odsek zasegel pri National Metal Trades Assoclatlon, "opsnšapar-skl" organizaciji kovinarskih magnstov. Poročila so bila skrbno sestavljena in zalo detajlira-na. H |H>močJo federalnega pre-iskovalnega biroja Je dognal, da so bila izročila sestavljena v glavnem uradu K«public 8t««l In spisana na njenih plaalnlh strojih. Ko Je VVilliams zagledal U poročila pred svojim nosom, J« zardel do Ušes in končno priznal, ,!., 10 mu znana. Tudi J« priznal, da Je Kepublic HU«I Izmenjavala vohunska poročila s prej omenjenimi Jeklarskimi korporacl-Jami. Frank Cas«y, VVIIIIamsov pomočnik, pa J« pred odsekom spoznal poročila in priznal, da Jih je on sestavil v korporacIJ-akem uradu na podlagi originalnih vohunskih poročil. NJ«govo poročilo o neki unljskf seji J« bilo ns primer veliko bolj d«taj. za prvencu« W, žensk«, ki so na rellfn! listi. !>o * ■ ■ . .. članov mednarodne unije ksnffc ustanovitve tega rellfnega pro-^ Hrano kakor |hi u nI J.k I MpUnlk. delavcev CIO, ki «0 bili po vlgl- jekU J« prišlo ns konferenci V teh lantlh izgnani iz We4wooda. m«d Davidom I)ublnakyjem, kdo je pr .u.pil v un Jo kaj se Cal. Mgs zahteva protekcijo predaednikom krojaške unij« je sklenilo na ker so se oflotttTss povr-l ll/iW, in žu,»an«mi U Guardi-i š«n Je t. in kak*e« oni organi ««nj«, i niUrv v Westwood. jem. (LHJjs as ». atraai.) PB08VFT« T PROSVEfA THK KMK;HTENIII#iT LA.TNINA SUJVBM* Naram jbomovs H |Uro*»l»« m uruut* <»•»•■ »• LM M tate. mm m 9tM m «« tmm. m •I.M m __II far -Jm O.Hrt M »mi H M pw u4 i»c«trB w«aui« W H pm rmr. Cm« aitmf h itako m m niliV tMm* !«••»#•• (»rti* i 4rm_«. »•»« iti.) m »HM* »oMUMrffa k v ta J« fHMMl M***«. __ ^ A4vwtl*i*C r*Ua o« tf <«ttaM —ii muc t« wUi Mrt ta nto/Mi OU«r ••■imcHTU. mk m mmim. ptor«. m«, 1 «•■'1'' . **«4M * Mlf-StoM* UiH N , fM. kir IM Mtt l 1'KOSVKTA M'-M ta CtaMfc himiii or TMK riUHATID ml Burbonski demagogi Demokratska stranka v Združenih državah ni naša stranka, ker ni delavHka Htranka, niti ni še nikdar bila. Demokratska stranka je bila v zadetku stranka imovitih farmarjev, zlasti sužnjedržcev v južnih državah, po civilni vojni je pa bila strunka največjih reakcionarjev na jugu — kakor je še danes — na severu jm stranka malega kapitala, ki je pod dolgoletnim vodstvom VV. J. Bryana "razbijala" truste tako uspešno, da so bili trusti sleherno leto večji in močnejši ... Ker torej demokratska stranka ni delavska stranka, se Prosveta ne zanima za njene notranje razprtije in kolobocije v sedanjem času — in de se ta stranka v bližnji bodočnosti razbije in izgine popolnoma, se ne bomo zanjo prav , nič jokali. Da je Koosevelt s svojim deloma radikalnim in deloma reformističnim programom, ki se imenuje "new deal," povzročil razkol v demokratski stranki, je popolnoma očitno. Reakcionarni ali burbonski demokratje so proti Rooseveitu na vsej črti in danes so bližje reakcionarnim ali burbonskim republikancem Hoovrovega, Landonovega in Knoxovega tipa kakor pa so Rooseveltovim, novodealskim ali reformističnim demokratom. To dejstvo je tako očitno, da je škoda vsake nadaljnje besede o tem. Posledice tega razkola vsekakor bodo, da se bo demokratska stranka razbila in skupine te stranke se bodo reorganizirale pod novim imenom in novo znamko. Kar je Kooseveltovlh demokratov, pojdejo svojo pot vsekakor skupaj z republikanskimi progreiiivci in drugimi re-formisti vseh mogočih imen, kar je pa reakcio-' narnih ali burbonskih demokratov, pojdejo pa skupaj s svojimi idejnimi zavezniki, ki bo na prvem mestu reakcionarni ali burbonski republikanci in pristati velikega, organiziranega privatnega kapitala. To se že dogaja. Najlepše se je to demonstriralo In se še demonstrira pri letošnjih primarnih volitvah, ko se republikanci starega kova v mnogih državah in distriktih trumoma vpisujejo v demokratsko strunko in volijo bur-bonske demokrate z namenom, da porazijo Rooseveltove demokrate. Vse to — kot že rečeno — pa ne spada na naAe politično polje. Ni naAa zadeva, kako se grizejo med seboj burbonski in novodealski demokratje in kako prvi z obema rokama sprejemajo burbonske republikance v svoje vrste, da z njihovo pomočjo porazijo Rooseveltove kandidate v lastni stranki. Vsa ta za vratna igra je zunaj naAega polltično-ideoloAkega področja. Kljub temu nam nihče ne odreka pravice, da ne bi tuneli |Nivedati, kaj miMlimo o tem kavsa-nju med demokrati dveh barv in demokrati ter republikanci. To kavsanjc nuni drugimi je lahko dobra Aola za delavce — (»osebno za one, katere prenapeta čustva rada zapeljejo, da potem delajo Atafažo tej ali oni (tolitični maAini obeh kapitalističnih strank. Na primer burlsinski demagogi v demokratskem kakor v republikanskem taboru se zadnje dni strašno zgražajo nad Rooseveltom, ki je kot tltularnl vodja demokratske stranke pozval demokratske volllce, naj pri primarnih volitvah volijo liberalne (novodealske) demokrate za kongresne kandidate. To zgražanje Je tako smešno, da nobena otročarija ne more biti bolj smešna. Pravijo namreč, da Koosevelt kot predsednik bi moral biti nevtralen — obenem pa priznavajo, da predsednik je tudi vodja svoje stranke. Vodja stranke je, amiutk |>o sodbi burbonskih demagogov ne bi smel dajati navodil svoji stranki! Molčati bi moral zato, ker je predsednik! Kdaj je ItooMevelt predsednik in kdaj vodja svoje Htrsnke? Dva urada in ena oseba! Logično je, da Koosevelt je predsednik, kadar uraduje kot prednednik v imenu vlade In republike —. vodja demokratske stranke pa Je, kadar govori aamo svoji stranki. In Koosevelt J« naslovil omenjeni poti v samo demokratskim voiilcem. Kljub temu se hurbonukl demagogi zgražajo in nalivajo njegov ^oai\ • Istko", a katero se hoče Rooae\elt po zgledu Stalina isnebltl sovražnih demokratov . . . Po naši sodbi je to počet)«- burtionoev — nepošteno. jezuitsko, llcememko in »krajno otročje, eb kratkem —• rlobno. Delavski politiki ae morajo ogibati le In tak« nizkotne taktike. Glasovi iz naselbin (artkarjev glasnik in piknik Cleveland, Ohio. — Mesečnik "Cankarjev glasnik" etopa v drugo leto. Pristno ameriškor slovenska leposlovna revija je premagala vse ovire, prestala prve težave In preizkušnje In se pričela uveljavljati na literarnem polju. Citali smo že pr»v laskavo oceno o tem našem produktu, kateri naj nas miselno spaja to stran luže v formatu Cankarjevih idej. Sorodne publikacije v domovini cenijo ta nov produkt s tem, da pridno zajemajo gradivo Iz naše revije in ga ponatiskajo. Pa icaj bi tudi ne, ko jo urejuje mož velikih izkušenj in vse- lija Andrej Ušeničnik z Liliano Jamriikovo iz Imperlata. Oba sta člana SNPJ. Želimo jima obilo, sveče in zadovoljstva v zakonskem stanu. Svatbe se je udeležilo mnogo prijateljev in znancev. Bilo je na soboto ve£er in zabavali ter veselili smo ae do belega dne v nedeljo zjutraj. Iskrena zahvala vsem posetnikom, ki so prišli od tu in iz Moon Runa, Imperiala, Presta in moji sestri in njerti družini za pomoč pri delu. Posebna hvala domačim v Cliff Minuf ker so se brez malega vsi udeležili. Hvala tudi za darila in vse drugo. Nismo mislili, da irtiamo toliko prijate stranskega znanja, mož z zasluž- U«v in znancev in nismo mislili, preteklostjo, kot delavski da bo tako velika udeležba v sedanjih slabih časih. Ako ni bilo kaj prav, prosimo, da nam oprostite. Svatba se je vršila na pik-niškem prostoru v Cliff Minu. Naš Gospodinjski klub priredi piknik dne 31. Julija na tukajšnjem pikniškem prostoru. Uljud-no vabimo vse sosedne in okoliške gospodinjske klube ter vse rojake in rdjakinje, da nas po-setite. Katarina Ušeničnik. propagator, voditelj organiziranega delavstva, ljudski zastopnik, govornik, časnikar, pisatelj in predvsem borec za pravice vseh zatiranih. Kdo ne pozna tega vztrajno jeklenega moža v o-sebi Etbina Kristana? Njegov značaj je kakor k diamanta iz-brušen in neizpremenljiv. Ta zaslužni mož z obširnim znanjem piše in urejuje to publikacijo, ki je zaslovela onstran luže. Piše in Sledi Cankarjevemu duhu: za pravico vseh zatiranih, za preobrazbo ljudi h človeške norišnice v boljšo človeško družbo. Kdo je bolj p»*nAl pisatelja Cankarja kakor baš Kristan ? Ne le, da sta živela pod eno streho, tudi miselno sta si bila sorodna. To je bil tudi povod, da se Je rodilo najboljše Cankarjevo delo "Hlapec Jernej." Pred nami je zopet "Cankarjev glasnik," edina književna publikacija v Ameriki, ki zastopa smernice pisatelja Cankarja Izdaja jo Cankarjeva Ustanova sestoječa iz raznih naprednih društev in posameznikov. Izdaja jo za naobrazbo In pouk Slovencev v Ameriki. Vsak, ki se. smatra naprednim, bi moral čl-tati ta mesečnik. Ali ga ičitate? Ce gledamo po številu naročnikov, Ae zdaleka ne. Zakaj ne? Je li povsem kriva v deleli tako-zvana recesija ali je pri tem veliko brezbrižnosti? Revija izhaja zato, da jo čitamo in se okoristimo z njo, da se jo naročimo, jo Širimo In pomagamo nositi breme vzdrževanja. Kjer posameznik ne zmore, naj se naroČita dva ali več skupaj. Naročajte tudi za posamezna društva, čltalnioe in druge kroge. Naslov: "Cankarjev glasnik," 6411 St. Clair ave., Cleveland, O. Revija iihaja sedaj, zato tudi ne odlašajte In se sedaj naročite. To pa ne volja samo za Cleveland, temveč ta sleherno našo naselbino v Ameriki. Za finančno pomoč reviji prireja Cankarjeva ustanova v nedeljo, 31. julija, Izlet (besket piknik) na Zoreovo farmo, južno od ceste Charden 85, okrog 20 milj iz Clevelanda. Pričetek izleta med 9. In 11. dopoldne. Dekleta In iene raznih društev-bodo oskrbele košare z malco, katere se bodo oddale na prostoru. Z jirtlno In košarico, ka-l tere dobijo moAki, gre seveda tudi nežni spol. To bo muzanja. Članice, katere se Še niso odzvale, so prošene, da to store In se javijo pred nedeljo pri odboru ali pa pri vodatvu SNI) in i tem pripomorejo do boljšega u speha. Vsa sbvenaka javnost iz vseh strani ae pa uljudno vabi, da se udeleži v velikem številu. Leo Poljšak. Nafte domače v eni I Cliff Hllne, |*a. — K pisanju se človek tcfcko pripravi, če tega dela nI vajen, me gon|M>dlnJe pa imamo obilo dela in skrbi, kako bomo Šli naprej v teh kritičnih časih. Pri naši družini nihče ne dela In jame so zaprte v tej okolici fte wJ 12. marca. En rov obratuje In kdor tam dela, je srečen, kdor nima dela p« hod okrog sa delom. *Nekat< ri ga do bljo, ko vprašajo te desetkrat ali še večkrat zaradi nadlegovanja. Ko dobijo delo, morajo adravnlškl preiskavi, in če katerega potrebujejo, ga zdravnik potrdi. Pa mora biti čvrst In adrav. Seveda, to pa so le mladi dela vil, kar Jih pa Je čez 40 let starih, so te zdelani In izgara* nI. Ako ne more zdravnik pri njih dobiti drugega vzroka, pa reče. da Imajo Mčne kamne ali kaj drugega Tista Bujna je oddaljena kakih daaat milj. Tukaj m je fn***!! dne 16. Ju- Slovanov piknik So. Chieago, III. — Nimam posebnih novic iz nase majhne slovenske naselbine, o delavskih razmerah pa lahko poročam, da so bile dosedaj zelo slabe, upamo pa, da se bodo izboljšale, vsaj tako čitamo «v listih, da se bodo. Kljub temu, da ni tako kot je bilo lani, srno vseen veseli zlasti okrog našega slovenskega pevskega zbora Slovan. Zbor Slovan priredi svoj piknik v nedeljo, dne 31. julija na prostoru Eastside Forest Preserve na 114. cesti, ulica D, v slučaju dež-ja pa pri Popoviču na 9610 E-wing ave. Slovan uljudno vabi vsa slovenska in druga društva iz Ohicaga in okolice, da nas obiščete. Odbor bo skrbel, da ne bomo žejni ne lačni, za ples pa bo ;udi dovolj prostora. Ako potujete z ulično, vzemite št. 5 do 108. in Ewing ceste, od tam pa karo IIegwidh do 114. in Ewing ceste, nato pa hodite Še tri bloke vzhodno in boste na mestu. Na veselo svidenje! iAdhlkiv Kuhel, 6l0. Kako ae rešuje kriza Cleveland, O. ~ Zadnje 'Čase so začeli ljudi stradati na nekakšen umeten način. Pri W«PA so začeli odslavljati vse one, ki niso državljani, pa tudi nekatere državljane, z izgovorom, češ, da imajo na projektih preveč ljudi. In ko so ti ljudje vprašali za relifno pomoč, so jim rekli, da jim relifa ne morejo dati, ker ni denarja. Tudi na relifnem uradu so mnogim ustavili relifno pomoč, zlasti pa samcem, češ, da si naj sami pomagajo; naj naprosijo svoje prijatelje in sorodnike ter trgovce za pomoč ali pa naj jim dajo na upanje. Tako rešujejo krizo v Cleve-landu. Ker teh ljudi ni več ne pri WPA ne na relifu, potem pa z veseljem poročajo, da se časi izboljšujejo, da je manj ljudi na relifu. To se razume, ako pogledamo v kapitalistično časopisje, kako oni poročajo, češ, da toliko ljudi je Šlo od relifa in toliko jih je dobilo delo. Po teh poročilih bi marali tudi mrtvi delati, kaijti toliko ni več žfvih na svetu, kakor so oni »e poročali, da so delo dobili v tej krizi. . Dne 13. julfla so šli zastopniki Delavske zveze (Workers Ali-anec), to Je organizacije breapo-selnih, na relifno postajo k na-čelnici, ki jim je povedala, da ima samo še $50 za relif 200 družinam! Vprašali so jo, kaj vendar mislijo storiti s tem stradanjem ljudstva, pa je rekla, da ona ničesar ne ve, kot le to, da ima tistih 60 dolarjev, da jih razdeli med najpotrebnejše družine, samci pa itak ničesar ne dobijo, kakor sem 4e prej orne-, nil. Vsak sam naj sodi, kakšno prosperiteto imamo v Ohiu. Baš sedaj smo čitali, da so adi ministratorjU WPA več let plačevali po šest tisoč dolarjev na leto, povrh tega pa je prejemal od družbe ulične železnice še 40 tisoč dolarjev na leto! Vidim ljudi, ki delajo za $60 na mesec, ki so pri volji- bolj pošteno opravljati tisto delo kot ga je opravljal tisti visoki gospod, pa nimajo nobenih drugih dohodkov. Potem pa pišejo, kako pošteno vlado imamo v Ohiu, da ni nobene korupcije v ohij-4tf vladi. Tudi A. D. jim gre na roko tem krukom in jih z ve-selj€»m priporoča v ponovno izvolitev. Pa tudi komunisti nisd izvzeti. Danes smo v Clevelandu ravno v istem položaju, v kakršnem je bila vsa Amerika za Časa zatona Hoovrove administracije, kajti takrat Hoover ni hotel U-bogo ljudstvo obdavčiti za relifno odpomoč. To je bilo v času, ko se je vršila volilna bitka med njim in Rooseveltom. V Ohiu je sedaj ravno tako, kajti v Clevelandu je republikanski župdn, Ohio pa ima demokratskega go-cvrnerja. In nihče teli ni pripravljen, da bi obddvčil za relifno odpomoč tistih, kateri so odgovorni za krize. Naj bo izvoljen republikanec ali demokrat, eden ali drugi bo obdavčil le male trgovce in delavce, Ali sedaj se pa ne upajo, ker iŠeČjo glasove, delavci pa bodo po volitvah spet razočarani, ker bodo morali več davka plačevati. Kdaj se bodo farmarji, mali trgovci in delavci toliko izobrazili, da bodo izvolili svoje socialistične kandidate?! Workers Alliance za 28. war do priredi piknik v nedeljo, dne 31. julija, na Gašperjevem Beer Gardnu, 3504 St. Clair ave. Člani tega kluba brezposelnih vas uljudno vabijo na piknik, da se udeležite v velikem številu. Ta organizacija se mnogo bori za relif in za delo brezposelnih. Ker veste, da brez finančnih sredstev se ne more nobena organizacija vzdrževati, zato vas vabi, da se gotovo udeležite vsi, kateri le morete. Vsak lahko pride peš ali z ulično. Le pridite, bodo tudi koštruna na ražnju spekli! Ix>uis Kocjan. par lepih.|#wmi. ples bo igrala Izvrstna godba German Band te fVontenaca. Po programu se prfcne plesna ztfbava, ki bo trajala do pozne ure. Za žejo bo dovolj hladne pijače, rta razpolago pa bo tudi dovolj dobrega prigrizka. Ker je dvorana zračna in velika, bo tudi hladna in v slučaju dežja bomo lahko vsi pod streho. Vstopnina samo 2Sc za moške, ženske so prorfte. Ta dvorana je zraven prejšnje dvorane, zato je ni tet ko Bajti. To je pol milje vzhodno od West Minerala. Na oglu, kjer krenete z glavne ceste, bo napis SN-FU, tako da kdo ?roetora - ne zgreši. Dvorano smo postavili iz razloga, ker sedaj nas ni več mnogo Slovencev v tej okolici in ker nismo imeli nobene priložnosti, da se bi skupaj zbirali in ae razvedrili. Zato upamo, da nam bo potom te dvorane omogočeno, da bomo imeli priliko za večji napredek društva in SNPJ. Uljudno vabimo vsa društva in rojake, da se udeležite tega pomembnega dne naše veselice. Prebitek se bo porabil v korist dvorane. Pripeljite seboj tudi svoje prijatelje. Mi vas zagotavljamo, da ne bo žal nikomur, kdor se bo udeležil naše proslave. Na svidenje in dobrodošli! Za odbor: Anton Potočnik, Ignac Cheme, Martin Ober-žan, John BrezOvar. Proslava društva št. 19 SNPJ Mineral, Kans.—V dnevniku Prosveta je Že bilo poročano, da društvo Orel št. 19 SNPJ praznuje otvoritev svoje dvorane v nedeljo, dne 31. julija. V ta namen priredi veselico, ki se začne ob dveh popoldne. Ob štirih popoldne se prične program. Slišali bomo nekaj kratkih nagovorov in pevsko društvo bo zapelo Kljub civilni vojni se špamilia ljudska vlada hriga za sdravje etrek. Slika kal« Mlete« v otrotke« uvoda v V«l«ndJI. O "pametni besedi rudarjem*' Peoria, III. — V Prosveti št. 134 sem čital dopis pod naslovom "Pametna beseda rudarjem", v katerem pravi dopisnik, da "rudarje, organizirane v uniji United Mine Workers, zopet čakajo težki časi in veli4ie zmešnjave, ako ne bodo stali na stra-ti in preprečili preteči razkol v svojih vrstah." Ne morem zapopasti, če je do* pisnik sploh to vprašanje do dna prerešetal, ko je zapisal zgrešeno mnenje proti Progresivni rudarski uniji, "ker so se-že pričeli oglašati agitatorji in provo-katorji PMU, ki bodo skušali delati razdor v UMW v korist premogokopnih družb." Dopisniku naj povem, da progresivni rudarji niso in ne bodo delali vam nobene preglavice, marveč želijo združiti vse rudarje v eno skupino. Ako ne bi bil Lewis tako grdo naredil z rudarji, ki jim je sam na svojo pest vzel od 7.B0 dol. do 6.10 dol. in od 6 na 5 dol. plače, bi bilo drugače. Rudarji so se mu upirali z vsemi štirimi, da ne bodo pristali na tako nesramno nizko palčo, šlo pa je vseeno na glasovanje, ali bomo pristali v to ali ne. Dvakrat smo glasovali in obakrat je članstvo z veliko večino odklonilo vsako znižanje plače. Ampak Lewis si je lastil tako pravico, da je zvil tiste glasovnice in jih je vrgel v koš. In zadnjič, ko je Lewis spet pogodbo delal ® operatorji, je hitro podpisal pogodbo z njimi za 6 dol. dnevne plače, Češ le da bomo Progresivne rudarje pogazili, ker so zahtevali 7.50 dnevne plače. Kdo je kriv, da rudarji delajo za tako nesramno nizko plačo, ako ne diktator J. L. Lewis? Kdo je kriv cepitve unije, ako ne on? Zakaj se vam oči ne odprejo, da izpregledate in priznate, da tri ni boj proti UMW, to je boj samo proti njemu; ker druge poti ni bilo, da se ga iznebimo, kakor ta, da si ustanovimo novo unijo in zahtevamo splošno glasovanje. Ce je on tako gotov in če članstvo tako ljubi, zakaj ni dopustil članstvu, da se iareče za to ali ono unijo? Ampak on je vedel, kam pes taco moli In tega ni dovolil, ker Je videl, da bi mu izpodletelo. Progresivni rudarji vemo, da nas danes vse sovraži iz razloga, ker imamo v pravilih, da noben odbornik ne more biti več ko dve leti izvoljen v urad s splošnim glasovanjem, nakar mora iti spet delat v rov dve leti, pred-no je spet upravičen do kakšnega odbomišfkega mesta. Take zakon« oziroma pravila bi morala imeti vsaka delavska organiaa-cija. kajti potem ne bi imeli prilike do mussolinstva In hitler-janstva. da si bi lastili samostojne pravice, pa če je ljudstvo zadovoljno aH ne. Kar se pa tiče Greena. naj povem samo to, da svoje zadeve najprej "sklinajte", saj imate najbolj gnilo jajce, potem šele boste imeli priliko pri nas. Stere JaroočK, 489, i i Umetni dež AH bo človeku kdaj u»p«lo ,Drpmi ' me po mili volji. je ie ve ik° kako ae znanstveniki po vsem ,vlr"1),e' jo, da bi te vprai.nje^m vZi,,™01' ' Tak0 "ta te dni dva Mudlara ., avet z novim patentom. Docentih ketole v Budimpešti AiadTlfe Jfannk oskusi v splošnem niso posebno zadovoljivi, toda vzrok je po mm obeh Madžarov v nedostatnih metodah, k jih pri tem uporabljali. Njuna metoda tem oziru baje popolnejša. Izumila sta nai novo pripravo, ki sežiga petrolej na po« način. Vročina, ki pri tem nastaja, naj h zvala dež. Velikega poskusa pa še ni bilo, 1 zahj bi bilo treba milijon kilogramov pet ja, kar stane še vedno 100,000 pengov. Izi telja iščeta zato bogatega moža, ki bi to dal na razpolago. Mislita tudi na to, di prišlo prej ali slej do velike suše, ki bo v njiju dežele postavila pred izbero, da do| škodo 500 milijonov pengojev ali pa dovoli dit 100,000 pengojev za poskus. Zažigali parate bodo potem spravili v ozemljih, ki trpela zavoljo suše, v velikem številu v ol Se bolj čudni so načrti, ki si jih je im Nemec Andrej Berg v Kasselu. Že 1. 191 je za svoje ideje pridobil patent. Pripoi je, da bi z vodljivimi zrakoplovi trosili t či zrak ali druge zmrzovalne pripomočk« oblake. Vodna para v teh oblakih bi se m teh snovi tftko shladila, da bi takoj nasUl lik dež. Tudi tega poskusa niso nikoli na vili. "Čarovnik iz Kassela", kakor ga im jejo, pa zavoljo tega ni izgubil poguma ii 14 let pozneje z dodatnim patentom pre gal, naj bi za umetno povzročanje padavin koplovi poleti trosili do 5 stopinj pod niči hlajeno vodo, in sicer pod oblake, pozimi pa lo vodo na oblake. Ta predlog pa ima m svoje velike težave. Kako bi bilo mogoče s viti tako velike količine vode v taksne vii Je torej Še zelo veliko vprašanje, ali bo uspelo izdelovati dež na ta način ... Uničevanje megle ~ Na Angleškem in v Ameriki tvori megla j resno oviro za uspešen razvoj letalstva, zat posebni strokovnjaki neprestano prizadev da bi odkrili metodo za razganjanje megle, dosedanji poskusi so se gibali v pravcu, d treba v zrak metati pesek, ki se navzame v ter ae vrne na zemljo nasičen z vlago. Na an ških letališčih so zaradi tega uporabljali < tkzv. "peščene pištole", ki so metale pesdl soko v zrak. Ker so bile te pištole tudi na z elektriko, so peščena zrnca frčala daW razen. Metoda je bila zelo učinkovita, toda! izredno draga. V Ameriki, kjer so praktičnejši kakor r ropi, so se rajši posluževali balonov i vre« peska. Toda ta metoda je imela svojo J stran v tem, da je padal iz neba ki je letališče tako pokril s peskom, m niso mogli razločiti terenskih uiači« so velike važnosti pri pristajanju aeropW Zdaj javljajo iz Anglije, da so tam ■ prševanje začeli uporabljati sirene z m £ ni, zvokovne valove tako nagle vihraj jih človeško uho ne more dojeti. M* močjo teh valov tako razgiba, da se irw sti v kapljice, ki padejo na zemljo dežja. Koliktno »taroat je ucak»l pračlovek? Ze dolgo so poskušali dognati p^V^j Ijensko starost pračloveka iz kov na okostjih, ki so jih bili l ^ raziskavanj niso zanesljiv«, kl'r . ravno v predzgodovinski dobi ^ bili. Saj lahko še danes ^ primer zobje Eskimk silno hitro onr morajo žvečiti kože divjih žival., * r Je porabijo za obleko. p Pred kratkim it pa raziskoval«w ^ dlagal novo meHlo za določanje ^ kostjih praljudi, in losti lobanjskih šivov. d* ljudi so tako te ugotovili, da P" koli u čakal ataroeti 70 ali W ko 50. lato. Pbvprečna bila kvečjemu Vi let. » * k, j čilen pojem generaciji rodni. r-^ tf ga posneli po pojmovanju štor*- „ racija nam ie danes poimni ra*>~ 40 let. Vesti iz Jugoslavije m0...... (Iivim« poročila I Miki znanstvenik v Ame- Ppred nekaj dnevi je od-f.Tv Ameriko z ljubljan-rZ«r*, znani znanstvenik Kn Kenk. Po rodu je I.Kne, star 40 let. Za do-P , iiluzofski fakulteti Ejtovni oddelek) je bil fc ; leta 1926. Ifta 1931- P*g podporo Kockefellerjeve študiral v Virginiji, IJv, Je specializiral na uni-|Ej v Charlottesvillu. Tam-CL jeaMnanil tudi s študent-Pido Antonio, s katero se je L#nil. Leta 1933 je dru-Lpotoval v Ameriko, po vrni-Lotje bil imenovan za izred-L profesorja na ljubljanski C^i Dr. Kenk je objavil |DO|ro znanstvenih razprav Lv«m o sladkovodnih črvih r potokov in rek. Sodeloval [idi v tujih znanstvenih re-l|h in na osnovi tega svojega bje bil povabljen za profe-C| na univerzi v San Juanu |Portoricu, kamor je zdaj od- jpriavna studijska knjižnica [Ljubljani, znana tudi pod ime-Eb Licejska knjižnica, naša o-Cdnja znanstvena knjižnica, se Iti mesec prekrstila v Univer-Ltno knjižnico ter je postala Lposebni določbi finančnega Lena del ljubljanske univerze, fcojt prostore ima v poslopju Lanske gimnazije, kjer se stiki v tesnih prostorih. Blizu u-Lrze se zida novo poslopje za Ijsnico. V surovem stanju je Uopje dograjeno, minilo pa bo Ljbrie še nekaj let, preden bo Mi znotraj vsa urejena in pritajena, da sprejme vso zalo-I naše univerzitetne knjižnice, I ima okrog 56,000 del v kakih 800,000 zvezkih, okrog 600 lunabul (prvotiskov) in 600 bopiTa knjižnica spada itd tiste knjižnice, ki so ji vse ■arne v državi dolžne pošilja-poen izvod vseh svojih tiskov, kdisi revij ali knjig in najdeš iko v njej vse knjige, ki so lit v Jugoslaviji po vojni, in pira prav vse slovenske knji-t, kar jih je izšlo na Slovenjem, Ameriško-slovenski tisk k je seveda le deloma zastopan, p nekatere redakcije oz. upravne pošiljajo knjižnici svojih kov, revij ali knjig in brošur, krnel bridko občutijo vsi, ki No študirati probleme naše-iiaeljenfitva in iščejo gradiva tanici. Knjižnica je dostop-} vsem, rabijo pa jo predvsem ■Mtveniki, akademiki, publici-I itd- Knjižnica ima seveda tu-I veliko zalogo tujih znanstve-Jwvij in publikacij v raznih »ikih. Deloma te knjige naku-»^oma jih nekatere države Njo, deloma pa jih dobe raz->«loven«ke revije v zameno in h nato odstopijo Univerzitetni ker postanejo s tem >"opn<' vsej javnosti. Jonska Skoda po to-H NA BIZEIJ8KEM bizel> r< IM,V;,|h c|ve ,et|t PopolnomsBIi da se opomogla in da * »»orajda nič ne bo. Vse J Pogled na prazne T in drevje je ka- JJWed pozimi, | je vinogradnikom na BT7Ti v okolici j**' H vinski >el ni bila trU tako Jfkor leto. in v tem vesc l ' »'ila tudi velika bo-H u,<*ne kratka nevihta 1 'o l>ogastvo, ki se 7°'.Jrt* in »adno drev-Mno. ■ obetal pridelek. £e V •-i. I je prihrumela '<*»linl nevihta. Prvi " ' "bMkali » tofco kra-vrlih gora in niso na •K' okrof petih t* JugMteviJe.) popoldne pa je prišla nova nevihta v smeri Rajhenburg-Zdole - Sromlje - Pišece - Bizeljsko, ki je s svojo točo prizadela ogromno škodo in nadaljevala svoje pustošerije tudi na Hrvatskem Zagorju okrog Klajnca. Med bliskom, gromom in viharjem se je vsula debela toč«, ki jo je močan vihar metal ob trto in drevje v strašnih vrtincih. Toča je bila debela ko oreh in bilo je je toliko, da je še tri dni po nesreči letala po vinogradih. Posestniku Drnikovičii v Bukovju je močni vihar dvignil celo streho na hiši in jo posadil na tla in razbil — prestrašena družina se je zatekla prenočevat v klet. Vihar je metal debelo točo tudi v okna in mnogo šip na kmečkih hišah je pobitih, na bizeljski šoli pa ni ostala skoraj nobena šipa cela. Po vinogradih je točka okle-stila vse liste in grozde, zdaj štrle sami natiči z debli trte, vse mladike, listje in sad je zbilo na tla. Pod natiči leži na tleh lišt-je kakor v jeseni, pogled na prizadete vinograde je pogled kakor ob pozni jeseni, ko je že vse golo. Listi so objavili fotografije, ki kažejo nazorno, kako je vse okleščeno. jGprice, četrt ure poprej vse zelene od same braj-de, so puste, zelenja ni nič videti. V bizeljski občini je kakšnih 1200 hektarov vinogradov, kakšnim 200 ha je toča prizanesla, vse drugo je izgubljeno. Veletrgovcu Janežiču je toča u-ničila najmanj 1000 hI vina, gra&čaku dr. Slaviku kakšnih 600 hI. V Orešju, Bukovju, Dre-novcu, Sušici in na Janeževi gori je vsak vinograd uničen od kraja. Trta je tako poškodovana, da bo letina še prihodnje leto zaradi tega slaba. V celem je toča samo na Bizeljskem uničila okroglo 12.000 hI vina, kar pomeni okrog 4 milijone dinarjev. Ce pa prištejemo še škodo na hišah — in na drevju — tamkaj rasto sama plemenita sadna drevesa — in na polju, znaša škoda samo na Bizeljskem kakšnih 5 milijonov. Mlajša sadna drevesa so morali namreč kar posekati, tako so bila ranjena od toče. Nekoliko manj škode je napravila točka v globoški občini. Vinskih goric je uničenih tu do 260 hektarov. Škode je za pol-drug milijon. V pišeški občini imajo kmetje škode za tri milijone. Zaradi te nevihte je prizadeto življenje 7000 ljudi. Stari očanci pravijo, da teke nevihte še ne pomnijo, po ustnem izročilu pa vedo, da je bila podobna nesreča leta 1866. Neki kmet iz Pavlove vasi je ob sedanji toči dejal: "Zaradi mene pada lahko letos toča vsak dan, meni nima več kaj vzeti r in je s to izjavo najbolje povedal, kako silen je obup teh ljudi. Da pa oblasti ne bodo kdove koliko pomagale, to vedo kmetje, ker imajo že izkušnje glede tega. Platuraa. Albin 3dhannson, predsednik Švedske zadružne sveže. IZ PRIM0RJA Drogovi za zastave po goriških 20 In več metrov visoke drogove, predvsem pa za velike tro-bojnice, ki bodo v bodoče vihrale na teh drogovih ob vsaki svečani priliki. Blagoslovitve teh drogov se vršijo z velikimi manifestacijami. Ko so na Goriškem v juniju in zadnjo nedeljo blagoslovili prvo serijo teh drogov, je skoraj vsem manifestacijam osebno prisostvoval goriški prefekt v družbi ostalih zastopnikov pokrajinskih oblasti. Nekaterih glavnih svečanosti so se udeležile tudi velike delegacije fašističnih organizacij iz vse bližnje in daljne soseščine. V večjih krajih so svečanosti trajale po več ur, drugod, kakor n. pr. po vaseh okrog Kanala, se jih je zvrstilo kar 15 v pičlih 7 urah, in pri tem so se zastopniki oblasti, kakor poročajo listi, z avtomobili prepeljali fce za ee-lih 70 km daleč iz kraja v kraj. Obenem z blagoslovitvijo teh drogov so bile ponekod še druge svečanosti. Tako so v Gorenji vasi istočasno blagoslovili novo kapelo, v Koprivišču pri Kalu odkrili ploščo v spomin na fi-nancarja Cezarja Rastellija, ki je bil pred 8 leti od neznancev ubit, v Cerknem odkrili spomenik vojakom, ki so padli v Abe-siniji, v krajih, ki pripadajo črniški občini pa so otvorili novi vodovod. Kolikor je bilo mogoče zbrati podatke iz italijanskih listov, je bilo na Goriškem v zadnjih 6 tednih blagoslovljenih 26 drogov za zastave, in sicer v Cerknem, na Banjščici, v Far i na Sočit v Tomaže vici pri Komnu, v Črničah, na Ravneh, v Selu, Gojačah, Kamnjah in Malovšah, v Potočah in Stari gori pri Dornbergu pa končno preteklo nedeljo v Morskem, na Vrhu pri Kanalu, v Murovcih, Koprivišču, Levpi, Avčah, Bo-drežu, Gorenji vasi, Ajbi, Dob-larjih, Srednji vasi, Kambre-škem in Ročinju. DROBNE NOVICE KmetMka posojilnica v Lokvi dobila komisarja. Pred dnevi je "Gazetta Ufficiale" objavila odlok, po katerem sta bila upravni in nadzorni odbor Kmetske posojilnice in hranilnice v Lokvi na Krasu po določilih 7. poglavja zakona o kmečkih in obrtniških posojilnicah razpuščena. Inšpektorat za kredit in hranilne vloge je imenoval za izrednega komisarja pri posojilnici Gastona Slatapcra, za Mane nadzornega odbora pa Antona Muho, Andreja Skabra In Andreja Stoparja. Napredek hladilne tehnike Znanost nkrbi sa udobnost vsakdanjega ftivljenja Pred kratkim smo že poročali o postavljanju drogov za zastave, novi akciji, ki so jo lani sprožili krajevni fašistični prvaki v Kanalu. Sedaj se je njihova inicijativa za ta novi element fašistične propagande razširila tudi na Cerkljansko in po Vipavskem. Ze pred leti so se iz nacional-no-političnih razlogov in v okviru posebnih manifestacij postavljali visoki drogovi za zastave na vseh glavnih prehodih čez mejo. Prvi tak drog je bil menda postavljen v Hotedršicl. Sedaj so v Julijski krajini presadili idejo visokih drogov za nacionalne zastave z meje v sredo vasi In trgov, da bi ne ljudi za mejo, nego predvsem domače prebivalstvo vedno znova spominjali na fašistično Iulijo in njen imperij. Namera Je bila, da Je ljudstvo samo prispevalo vsa sredstva, ki jih je bilo treba za gradnjo u-metnliko izoblikovanih cementnih in kamnitih podstatkov za Najzanesljivejše dnevne Mavrice vesti so v dnevnika "Presve-U." AH Jih Htmtm vasi V hladilni tehniki ima odločil-, no vlogo hladilna snov, ki poteguje s svojim izpuhtevanjem okoliško toploto nase in ustvarja tako nizke temperature. Tehniki neprestano iščejo novih snovi te vrste, ker zavisi od tega ves ustroj hladilnih naprav in njih uporabnost. Takšen pripomoček so odkrili pred kratkim v negorljivih in nestrupenih fluo-roklorovih derivatih metana in etana, ki sta dve glavni sestavini zemeljskih plinov. z njimi je doživela hladilna tehnika nena-dejan napredek, ki se kaše zlasti v Zedinjenih državah, kjer se proizvodnja hladilnih naprav lahko primerja s proizvodnjo avtomobilske industrije. Tudi medicina ima od hladilne tehnike velike koristi. Ta tehnika ji ne omogoča samo natančne na-ravnave "podnebja" v operacijskih dvoranah in bolniških sobah, temveč ji daje na razpolago tudi naprave za klimatske komore, ki je v njih mogoče poljubno urejati temperaturo in vlago in ki so važen pripomoček za zdravljenje bolezni v dihalnih organih. Do važnih spoznanj je prišla hladilna tehnika tudi v področju konserviranja živil. Pri hlajenju sadja ob temperaturah, ki so nekaj nad ničlo, se pojavljajo še mnoge, sadja uničujoče bolezni, ki jim pravega vzroka in .poteka do danes še ne vemo. Gre bržkone za komplicirane pojave. Proučevanje najugodnejših pogojev za hladno shranjevanje sadja je posebno težko zavoljo tega, ker ima vsaka sadna vrsta svoje individualne zahteve. Posebno pozornost obračajo v novejšem času stanju tolšče med hranitvijo. Doslej so menili, da so krivi uničenja tivil v shrambah pred vsem mikroorganizmi ali pa kemične spremembe v beljakovinah in ogljikovih voda-nih. Samo za maslo ln slanino so menili, da je kriv visoki odstotek tolšče. Kakor so pa pokazali poskusi, je odstotek tolšče brez vsakega pomena za kva-ro živil. Tudi moka postane n. pr. žaltava, čeprav je v njej komaj sa 1 odstotek tolšče. Pri masti sami nikakor ni potrebno, da se nje večji del kemično spremeni, da postane žaltava. Za to zadostuje, da se odlomki odstotkov spremene v druge snovi. Vsakovrstni fermentl in mikroorganizmi, med njimi zlasti glivice plesni kaj lahko povzročajo uničevanje tolAč. Ce se hočemo tega izogniti, moramo živila hraniti v nizkih temperaturah 6 do 21 stopinj a podkupnine. Vse prič«* so implicirale odvetnika c. b. Spicerja, ki zagovarja operatorje, kot enega od podkupovale*v. Proces proti operatorjem se bli-| 2a h koncu. (Na4alj«?*aj*) Popoldne me je njen sin Maks peljal pe mestu in obiskali smo nekatere člane, med temi brata Omejea, tajnika društva št. 10, Jii je agilen in prijazen mož. Zvečer ee je vršil shod, ki je bil lahko v ponos tamošnjemu članstvu našeijednote, kakor jed-noti sami. Udeležba na »hodu je bila izredno dobra. Mnogo članov iz bližnjih naselbin in celo Diamondvilla se je udeležilo shoda. Po shodu se je vršil plus s prosto zabavo, ki je bila res zabava v pravem pomenu besedo in na kateri sem imel čast seznaniti se z mnogimi člani in članicami ter rojaki po zaslugi Maksa Keržišnika, ki me Je mnogim predstavil. Predsednik društva Št. 10, br. Faigel, predsodnik federacije br. Yamnik in tajnik F. Romitz so mi tisti večer tudi povedali, da se drugI dan vrši federaoijska seja, na katero so me povabili in kateremu povabilu sem se odzval. Seja se je vršila v lepem redu in na dnevnem redu so bila razna vprašauja, s katerimi so se zbrani zastopniki bavlli. Na prošnjo zastopnikov sem spregovoril nekaj besed in pojasnil pomen ter delo, ki spada v področje federacij. Med mojo turnejo je prišla še ena prošnja sa shod in sicer od članstva društva št. 2ftU is Diamondvilla na izvrševalni odsek, kateri je članstvu ugodil in me obvestil, naj grem tudi tja. Shod je bil skllean na večer dne 31. maja. V«led dveh praznikov In na priporočilo prijateljev — ker sem že moral v Diamond vlile — se popeljemo s KeržišnJkovo v »alt l*ke Clty, Uteh, pogledat mormonsko mesto, na katerega planoti je pred prihodom Urig-hama Younga, odkritalja, vladala puščava. Vožnja proti Salt Laku je bi-la zanimiva in slikovita. Ob poti so se opažale rasne naravne zanimivosti. Najbolj se ml Je do-psdel hrib, po katerem so stali kamniU stebrlčl podobni gobam "jurčkom", kakor da Jih je izklesal umetni kipar. Svet Je tudi v tej smeri izredno visok od šest do sodem tisoč Čevljev, peščeno rdeč ln brez drevja, po katerem neovirano delajo naravni elementi in plešejo močni vetrovi, ki počasi glodajo torlbe. Na tej poti, na kateri nas je precej časa neusmiljeno pral dež s točo, smo naleteli na veliko avtomobilsko nesrečo, pri kateri je bila ena oeeba ubita in dve nevarno poškodovani. Dalje vodi pot po Kcho Canyonu v globočlnl ob po. toku ln železniški progi med skalnatimi gorami, katere kažejo znake, da je ob njih enkrat butalo močno valovje. Po bolj površnem ogledu mesta in okolice Salt Lake Cltyja, katero se precej razlikuje od |»o-vprečnih ameriških mest v Um,, da ima lepe, ravne In Široke ulice, smo se vrnili proti Dlamond- villu. Res mi je bilo žal, ker nI bilo dovolj časa tudi, da bi bil vi tej okolici obiskal nekaj naših članov. Ko pridemo v Diamondville, se oglasimo pri br. Lumbertu, tajniku društva št. 2&1, Čltfar žena nam je postregla z večerjo. Od tam smo Šlj v društveno dvorano, katera ni posebno oddaljena in v kateri je bilo zbranega že veliko občinstva, celo is Ročk Springaa so prišli, Udeležim je bila tudi na tej zaključni turneji obilna in članstvo, kakor občinstvo na splošno, je z zanimanjem sledilo govoru. Po shodu sta bila plo* in prosta zabava, od katere se ju bilo treba kmalu posloviti, ker odločen sem bil, da se vrnem še tisti večer v Ročk Springs. Tako smo se poslovili od iirljaanih bratov in sester ter društvenih odbornikov ln odrinili nazaj. Bratu Lumbertu it* njegovi ženi, kakor ostalim članom ln članicam v Diamondvillu, se lepo zahvaliva za prijaznost In gostoljubnost. Diamondville je premoga rak a naselbina v nič posebno prijetnem kraju, kakor je malo pre-mogarskih naselbin v omenjeni državi, katera počasi zaključuje svojo zgodovino. Dela se slabše, kar Je razumljivo In vzroke sem Že omenjal v prejšnjih člankih, sato Jih M bom tu zopet ponavljal. Kljub nepovoljnlm ekonomskim razmeram ln negotovosti o bodočnosti dobiš naše ljudi povsod prijazne, gostoljubne ln postrežljlve. Mesto Ročk Springs nI napačno. V njem živi več naših rojakov, ki imajo čedne hišice in tudi svoje narodno zbirališče, Narodni dom, Dvorana v domu odgovarja vsem potrebam ta-mošnjlh rojakov In poslopje držijo v jako dobrem Stanju na zunaj in inotraj, kar pomeni, da se člani ter rojaki brigajo za svoje narodno ognjišče. Z delavskimi razmerami se niso tudi tukaj nič pohvalili, toda tukaj, kakor na splošno, delavci pričakujejo boljših časov, če ne praj, vsaj s spremembo administracij« v VVashlngtonu, kar pa je zelo dvomljiva reč. Za časa bivanja v Ročk Sprlngsu sva bila povabljena k družini Oalieioh, pri kateri smo se prav dobro imsil dotični večer in kateri se k«|N> zahvaliva aa gostoljubnost. Obiskala sva tudi sestro Angelo Jlshlsr, vdovo pokojnega gl. tajnika JHKJ, našo staro znanko in prijateljico, katera se Je po smrti moža preselila iz Klyja, Minnesota, v Kock Springs, kamor je došia iz starega kraja. (lit prihodujič) Ali ste že naročili Preavelo ali Mladinski list eroje»a prijatelja edini dar trajna vrednosti, ki ga •H sorodnik« v domovino? To jo sa mal denar lahko poiljete avoj-ren r domovina. OP neretiki za ftvele. JUŽNK l'IUM;K ft«N»» mdt W Um ASM**" — n»m*'»tu 1'OHKMNA IZHJillNA 1'KIHKANITKV pri tr*ljMM Is lertetl*s»» rmr*4* vuMk t m km <«M m «M|| M • m mm i Ir H fcral MMMra**« *•*«!• v* U M IMHI * Mfc« 4 MS«m»» U Imh k« h H» RtMH Vrtala)!« k«»»r.,»k.ll $»• -Mati Ta m hrttjaalai 'SmiM pltrtla' a4ru-«••*, Mfc i*MM»i«*Jh iiltHK 1'IMMiS • tfltr- -J I« t*mUg» ataafclh H«ll|ai»kffc |»at..»«w M IMIJM* M N*He* aS »m aw»W«* afcmftO.' M»*r*uO«« la a*a«a. 4a>« vau Iljirr* -- p**»aMf«. Turi*«. Si U*J««>> ra«ra4a a«M»« 4ruAabi.a' M*a. f»*a fcra»>« I« afca«l*ftlTNO V JI MHHIVIIO I«. AVIKVTA . fj Mi M. SSrtSSSSA • »*• »STOSSA REX - C. DI SAVOIA - ROMA essiNt - # , m m ti. avti »ta . t, »srrsassA ««Mla M a* *U »itnaSi L a* N MKMK.AN 4V* r Vesela pisarija France Ferion v perilu dve mali, a močni steklenici od piva, napolnjeni z brinjevcem, če kateri zboli. Potem ob strani cigare, da se ne zdrobe ali polomijo. Potem kruh, iartelj in ie razrezan petelin na pripravne koae, da je kar za v roke in usta. Cisto na vrhu pa revolver, pripravljen in takoj pri roki za primer nevarnosti. Ne daj bog, da bi ga morala rabiti, le takole za ko-rajio in samozavest in pa lepie se potuje. Pa ga ob tem premišljevanju pogled na množico vznevolji; pomagati ae zdaj ne da več. Stopi ie pred konje, potegne pred njimi z bičevni-kom znamenje krita, zleze na voz zraven Krop-ca in zavpije k prvemu vozu: — Komparic, previdno vozi, večkrat glej nazaj če sva za teboj! Zdaj pa le poženi: svet kri i božji t Zbogom! — — Zbogom, srečno pot! — Konji prestopijo, voza se zamajeta, kolesa zahreiče po nasuti cesti, potem pa gre hitreje v mehki jesenski poldan. Načrt je ta: nocoj do Žužemberka, jutri zgodaj pa skozi Toplice, mimo Starih žag, skozi Crmoinjice v Belokrajino. Vse gre gladko. Konji spočiti, dobro na-krmljeni. Sonce prijazno ogreva, razvozlja jezike. Dobro poganja Komparic prvi voz, vmes pa se stalno ozira nazaj po gospodarjih. Ce mu je dolgčas, tudi zavriska ali pa zapoje. Kar nenadoma Dobrepolje. Skozi Zdensko vas po senožetih proti Hočevju. Strma in dolgočasna pot. Steljniki obraAČeni z nizkim le-Ščevjem in redkimi hraati. Nikjer žive du&e! — Taki kraji so dolgočasni! — — Posebno, če bi človek moral potovati sam. Hejohoj, Komparic — zavpije Lenček — le previdno vozi, da smo bolj skupaj! — Hlapec sliii ali pa ne slifti. Ne čuje se, kaj odgovarja. Lenček vedno popravlja kovčeg bliže k nogi tako, da ga vsak hip lahko odpre. Soje letajo od hrasta do hrasta v nerodnih, omahljivih poletih in glasno kriče, site želoda. Pridejo do vasi Hodevje. Hribovsko naselje; svet za sebe. Onstran vasi pa gre cesta navzdol. Odpira se dolina Krke, za njo leži gričevje proti Stični in dolini Temenice. V dolini za strugo Krke pa se sveti bela cesta dol proti Žužemberku. — Ko bova tam na oni strani, pa odpreva kovčeg, pa malo prigrizneva in pokadiva; cesta je tam kakor po mizi! — — Da bi le že bila tamkaj! — Po klancu navzdol vodijo velike krivulje. Svet je pust, kamnit in zanemarjen. Paše je komaj za kose. Dom starega Krjavlja. Spočetka stopijo konji hitreje, v strminah pa morajo počasi, da se kaj ne zgodi pri vozeh. Sredi pota med Hočevjem in Krko je cigan-ako taborišče. Pet, šest šotorov, toliko voz, za grmovjem čreda iznemoglih, oguljenih ciganskih konj, na cesti pol kompanije otrok, črnih, umazanih, na pol golih. Lenčku in Kropcu postane neprijetno. Na tem pustem, samotnem kraju, pa toliko te golazni 1 Otroci skočijo k prvemu vozu: — Gospod, dajte krajcar, dajte kruha, dajte čik! — peta domača Lenček je v tistem času med prvimi in najbolj trdnimi; iz niča do lepega premoženja. Bavi se z mnogimi donosnimi stvarmi; najbolj pri srcu pa mu je gostilna, v njej dobro vino je punčica njegovega očesa. Kropeč je njegov svak. Tudi krčmar. Zaradi dobrega vina slovita ie ded in oče. Od nekdaj ponos hiše. Pred tridesetimi leti spet obrode belokranjski vinogradi. Prvikrat po trtni uši, po dolgih gladnih in žejnih letih. — Poslušaj, Kropeč: Kaj če bi se midva pokorajžila, pa šla sama z vozmi po vino, kakor v starih časih. Pomisli: to bi dalo našim hišam stari sloves. Dva dni dol, dva dni gor! — Daleč je; ubogi konji! — — Daleč res, toda le ni taka reč. Kako pa v starih časih? Ali ne gre vse le na vozovih? In še poprej aamo tovorijo! — _Ze res! Toda mi smo pomehkuženi. Pomisli samo: štiri dni in štiri noči neprestano na potu. Bog ve, kakšne so prilike? Ceste, ljudje? Ce j« varno takole v tujem kraju z denarjem in ponoči? To zaskrbi tudi LenČka. Popraska se malo pa reče: — Tisto že, tisto. Pa bi vzela revolver s seboj. Moj zet Janče bi ga posodij. Kupil ga je od starega dragonskega podoficirja. Prokle-to, poči kakor kanont Na kresni večer nekaj strelja z njim; orožniki pa ves teden sprašujejo po okolici, kdo ima puško. Besede močno potolažijo Kropca, ki nima navade, renomiratl z junaštvpm. de teže mu je biti med obema bojazljivejši, kajti ve, da Je svak Lenček Jako plašljiv. — E, saj se ne bojim. Ce gre še hlapec z nama, smo trije. Tistega bi rad poznal, ki bi se nas lotil?! Prvo nerazpoloženje je premagano. Cas gre v Jesen. Mine trgatev. Sveti Martin Je za nami. Naloie na dva voza šest sodov. Prvega bo vozil Lenčkov hlapec Komparic, drugega pa bosta vladala oba, vsak nekaj časa. Vse je v redu pripravljeno. Ob slovesu polno ljudi. Radovednost prižene marsikoga. Zlasti je polno starejših, ki še pomnijo stare čase. Vsi domaČi stalni obiskovalci Lenčkove gostilne so zbrani okrog voz. Se žandarji so zraven. — Pa kaj dobrega izberite! — — Prav od zida! — — Da vam vode ne nalijejo v mero! — Navodila in opozorila padajo z vseh strani. Smeh. Lsnče)c otipava telovnik, ki je posebno rejen na Isvi strani. Ogleduje kolesa, zavoro, vprego. — Je vse v redu? — — Kakopak! — LenČkovka prinese ogromen kovčeg na voz. — Si vse vložila, kakor sva naročila? — — Vse, čisto vse! — Tu bi Lenček rad podrobnejša pojasnila, pa je nemogoče radi množice. Se sam bi rad vse pregledal in se prepričal, pa je preveč zijal. — Nisi zaklenila; če bi bilo treba kaj na hitro ven kaj vzeti? — — Nisem, saj ga bosta Imela ves čas pri nogah! LenČka najbolj skrbi, če nI morda pozabila revolverja, pa se vprašati ne upa, ker so prisotni žandarji; oba sta brez orožnih listov. Menca in mencat — Zložila al prav tako, kakor bomo rabili? — Tako sem zložila, ata, kar brez skrbi. Tudi perilo za noč in srajce za rezervo so notri; še obrisale. — — Pa kar Je Janče dal? — — Tudi kar Je dal Janče! — Premišlja Lenček navzlic gladkim izjavam, če Je res vse tako v redu. Ce Je perilo na dnu, Komparic zamahne z bičem, bič zažvižga po zraku, otroci se razbeže. Prvi voz gre hitro skozi. Zdaj pa navala vsi na drugega : — Gospod, dajte krajcar, dajte kruha! Gospod, dajte čik! — Lenček ne upa z bičem. Takole pomisli: če Jih razftenem sgrda, pristopijo še starejši in nas napadejo. Kaj bi proti toliki tolpi?! Razjezi se na Komparica; ta pa Je že daleč naprej. Neodločnost opogumi cigančke še bolj. (DaU* prihodnji*.) Madlenin največji * uspeh Madlena je veljala za najboljšo igralko v Parizu. NJens naravnost je prišla ie v pregovor In vsaka njena premiera je bila največji družabni dogodek. Vzhi-čeno in oduševljeno občinstvo se je zmerom znova spraševalo: Kje neki jemlje Madlena to svojo zmotnost, da se tako lahko vil vi v vsako vlogo? Kako more tako dovršeno igrati vloge, ki zahtevajo brezpogojno poznavanje snovi? Prav to je bila pa Ma-d len i na največja skrivnost. Vsako vlogo, ki bi Jo morala igrati, je hotela poprej resnično doživeti Tako Je bila nekoč štiri ted-ne v službi v neki bolnišnici, da bi si pridobila potrebno znanje za vlogo bolniške streftnic* Nalašč je odpotovala v Afriko, da jt potlej lahko uporabila svoje vtise v neki drsml is tropskih krajev. Učila se Je ročno«ti po-štae uradnice In je prebirala bolniške sgodhe nekega norra. da bi lahko čim na ravne J še igrala podobne vloge. Madlena Je bila slavna in v vsej PraaciJI ji nisi našel enake. Stanovala je v kolni vili v nekem pariškem o-kraju in cena njenega nakita je venomer rasla s številom njenih oboževalcev. V novi komediji "8reča" bi morala Madlena Igrati vlogo dekleta is podzemlja, ki šele po nekem drznem vlomu sptt najde pot do meščanske sreče. Vloga je bila čisto po Madleninem okusu. V njej Je hotela zaigrati i vsem svojim znanjem in pokazati takšno glavno junakinjo, da bo strmel vea Pariz. Za svoj namen je pa morala natanko preštudirati okolje. In tako m J« nekega večera odločila, da bo o-blskala eno zloglasnih zakotnih krčem pariškega podzemlja* e e e Madlena se je začudila. Takšen lokal si je prav sa prav predata vi Jala drugače. V oeračju ie zdaleč ni bilo tiste romantike, ki ae o njej toliko govori. Pri nekaj mizah ao aedeli moški s zavihanimi rokavi 'ti kvar*all. Madle-ne še opemili nleo. Ko je klavir-aki igralec na neki atar! škatli zaigral neko pesem, ki so jo bili pred meeeci vaak večer s senzacionalnim uapfhnm prepevali, je aprva začela pritajeno, potlej pa polglasno pripevati. V vsa- kem drugem okraju bi jih bilo na tisoče, ki bi plačati bajne vsote, aamo da bi slišali Madleno peti. Tu ne pa še zmenil ni nih-4e za njeno umetnost. Po drugem Klfrenu je neki kvartač naposled vstal, velik je bil, širokopleč, v črni, pretirano moderno ukrojeni obleki, a sivim, na tilnik po-mnjenim klobukom, prišel je k Madleni in ji mirno rekel: 'To me razburja! Pojdi!" Prijel jo je za roko, jo odve-del k avojl mizi. jI ponudil stol kije nanj avtomatsko sedla, po-tlej je pa nedel še sam, da bi na daijeval prekinjeno kvartanje. "Peti ne znaš, morebiti mi pri nese* srečo," je pristavil in stavil ves svoj denar na poslednjo karto. Madleni je bilo. kakor bi padla l nebe*. Kaj takšnega ae jI še nI bilo zgodilo. Borila se je s sol-aami Hotela Je proč. Vstala j* In hotela oditi. "Sedi!" Ji je dejal neki glas. "Dobra ai." Madlena je sastrmels v govornika l* ta se je na široko zare-AftL "Vae nem dobil T Cisto pod no* jI je pomolil moinjiček denarja "Pri meni oataneš. Pri-arečo." ^ PK08V1TI*1 In s svojo močno roko jo je dobrodušno potrepal po rami. Zdajci so se odprla vrata in neki mladenič, svetlo se mu je lesketal šop rdečih las, se je u-hmeril k velikanu in mu nekaj zašepeTil v uho. Le-ta je napeto prisluhnil. Potlej je vs^al in rekel svojim tovarišem: "Na delo! Henry ve za nekakšno kupčijo!" Sklonil se je k Madleni: "Pojdi z menoj! Ti prinašaš srečo!" Dvignil jo je s stola in jo potisnil pred vrata. * e • Madlena je sedela v nekem avtomobilu. Peljali so se skozi temno mesto. Najprej so vozili po napol razsvetljenih ulicah, potlej so vozili na širok boulvar in se peljali mimo nočnih lokalov in zabavišč, ki je njihova od časa do čaaa prižgana svetlobna reklama metala v notranjost avtomobila žarko luč, tako da je lahko spoznala obraze štirih moških, ki so se molče vozili z njo. "Kam se prav za prav peljemo?" je pomislila Madlena. Bili so že zunaj mesta in se peljali v smeri proti četrti elegantnih vil. Na nekem temnem mestu so ustavili. Tudi Madleni so veleli, naj izstopi. Pot so nadaljevali peš. Počasi in nemo so kolovratili tja kakor neskrb-ni sprehajalci. Pred nekimi železnimi vrati so se ustavili. 'Tu je," je zašepetal rdečela- CUM* Dvv, Madlena je strmela v hišo. O joj . . . o joj ... Vlomilcem mora pomagati! "Nikogar ni doma," je pritajeno dejal velikan. 'To bo dober lov. Torej na delo!" "No, no, mala, ne smeš izgubiti poguma", je dejal eden in prijel Madleno, ko se je opotekla. Z nezaslišano naglico so odprli železna vrata, hiteli po posuti vrtni poti in se kmalu nato znašli v temni veži, kajti tudi velika hišna vrata jim niso delala nič preglavice. "Ali veš, kje je nakit?" je vprašal velikan rdečelasca. "Ne!" mu je odgovoril. "Poiskati ga bomo morali!" Vse so natanko razdelili. E-den je ostfil na straži, drugi so pa odšli premetavat po sobah. "Ti mora« tudi iskati," je dejal velikan Madleni. "Ti boš prinesla srečo)" "Upam," je dahnila Madlena in se splazila po stopnicah. Počasi je potlej pritisnila na kljuko neki)} vrat in stopila v sobo. Tamkaj je bila postelja. Zraven nje nočna omarica. Na njej je bilo nekaj majhnega, o-kroglega. Madlena je previdno potipala . . , zdajci . . . Rezko so zabrneli alarmni zvonci. Madlena je še slišala, kako so moški koraki urno hiteli po stopnicah, potem je onemogla padla na tla. e • • Nekaj tednov nato je bila premiera komedije "Sreča". Madlena je zaigrala ko še nikoli. Občinstvo je divjalo od navdušenja in časopisi so soglasno pisali: "Kje neki jemlje Madlena to svojo zmožnost, da se lahko vži-vi v vsako vlogo?" Ko je Madlena to čitala, se je morala nasmehniti. In ne brez rahle zone je pomislila na tisto noč, ko je postala vlomilka in to celo v svojem lastnem stanovanju. Ali st« iiroicii «ia dner-alk "Proroto"? Podpirajte •voj Hatl ING Of SAWV Vou MM FORGtT *> M*L VQOR I WltFS t ~ JW>A^ UTTeRS- OR. NoU MAV BE KBSfcftT MIMDtD DR NOU MANf HfcVfE KPOOR NteMORN m BuT wheni vod rrfctft a car insidfc a g akage, nmstcr.vctfd fcettfcr. ReMCMBER. *TO UAV^THfc 000*5 Y*ll>E OPjsN ! it obe po svojih d> razgovarjata * u^M Načrt je vaien. $3m 7 Jt » N«niijo in Z sta nujno navezani na * nje s svetom, * h^ta vati. Z dogovorom bi bi! Evrop, zagotovljen ho. Ob sprejema antftfJ sredovanja utegneta \vm-Italija dobiti nekaj \2 ^resetepetaJ^ ske ah katere druire aT seveda ne. An| Chamberlain zagovarja načrte z izredno vehe®L bo vztrajal, pa ne verna vemo, če smatrajo Angj je pšenica zanje že do < ■ zori Del. r Bo že kako... Gospod Chamberlain, ki je sedaj predsednik angleške vlade, kadi svojo pipo in premišljuje. Načrte kuje, kako bi Anglija u* veljavila svojo silo v mednarodni politiki brez krvi za interese drugih. Mi smo bogati in mogočni; kar nimamo doma, nam dajejo kolonije in narodi, ki so gospodarsko odvieni od nas. Ne gre, si misli mogočni gospod, da bi nam kdo štreno mešal niti v Evropi, odkoder bi se utegnile zmešnjave širiti po svetu in o-kužiti tudi našo imperijsko ideologijo. Vsaka angleška vlada misli tako, če ne, pa nima obstanka. Angleška vlada je zasnovala že več načrtov, ki so rešitev e-vropskih sporov samo zavlečeva-li, ker teh načrtov niso sprejeli oni, ki jim jih je angleška vlada predložila. No Angležem se ni mudilo, onim pa tudi še ne. Z najnovejšim načrtom pa Anglija menda misli resneje. Zdi se ji* da so razmere dozorele. Angleška vlada je najprej sklenila dogovor z Italijo, ki pa stopi v veljavo šele po rešitvi španskega vprašanja in nekaterih drugih sredozemskih vprašanj. Pripravila je Francijo in Italijo do pogajanj, ki so pozneje prenehala. Sama Anglija pa se še pogaja z Nemčijo in prigovarja, da bi se tudi Francija in Nemčija sporazumeli. Obenem pa Anglija snuje gospodarske zveze z vzhodnimi in južnimi evropskimi deželami ter jim nudi kapital za gospodarako obnovitev, ki ga Italija ali Nemčija ne moreta nuditi, ker ga nimata. Tako modruje in politizira Anglež s svojo pipo v ustih, pa je prišel do svojih načrtov. Chamberlain se je tudi posvetoval s poslaniki Francije, Nemčije, Zedinjenih držav, Italije in Poljske. Razložil jim je svoj načrt v bistvu naslednje vsebine: 1. Uveljavljenje angleško-ita-lijanskega sporazuma je mogoče potom sporazuma v španskem vprašanju. 2. Italija mora za protiuslugo za angleški sporazum takoj nadaljevati prekinjena pogajanja s Francijo. 8. Nadaljevanje angleških trgovinskih pogajanj s Nemčijo je V Jugoslavijo SAMO 7 DNI če potujete u ekspresalh parntklh: Bril vlak oh Rr*MM In Kurops * _________ sajsmči udobno potovaaje do Ljubljane AH **ojW . »Hlj«MJmiMl afcpraa ptnlkli COLUMBUS ' HAMIA • DEUTtCHLAMD HAMBUHG • MEW TORK /tbomt želesniške trese od Cberbourga, Hamburg*. Ht rokov«jaški naaveti fUde riaejer Hi la x>tea«tl. ^ntaJu Sli !»• W. Randolpli »L ^ Chtasf«. I1L umuuMnicii Lin odvisno od plačila avstrijskih dolgov. Kaj pomeni angleška politika v današnjem razvoju? Predvsem je treba vedeti, da pomeni ta politika obkoljevanje evropskega imperializma. Vsi tudi vemo, da sta Nemčija in I-talija gospodarsko izčrpani, deloma zaradi svoje avtarkične politike, deloma zaradi svoje nedostopnosti in prepričanja, da je ni sile, ki bi ju utegnila ogrožati. Obe državi sta brez surovin in brez kapitala in je zaraditega njiju gospodarski razvoj nemogoč. Ce sedaj prihajata zahodni demokratični sili ter delujeta za izolacijo obeh teh dežel s svojim novim utrjevanjem političnih in gospodarskih zvez, postaja zanje položaj jako neprijeten. Odtod tudi sklepamo, da Ita~ lija in Nemčija sporazumu v tej obliki, kakor ga predlaga Anglija, ne nasprotujeta, čeprav tega javno ne priznavata. Gotovo je, slovenska narodna porna jednota izdaja s^oje publikacije posebno list Prosveta ca k ter potrebno agitacijo drufttev in članstva in u gando svojih idej. Nikal ne za propagando dm*ik pornih organizacij. Vstfc ganizacija ima običajno glasilo. Torej agitatorji in naznanila drugih pod, organizacij in njih drušU se ne pošiljajo lista Pnm Naročite Mladinski lisi boljši mesečnik za slovensk dlno! VAŽNO ZA VSAKO SADAB p*lllj.te ri.n.r * ,urt kN KAD AH ate namen Jtnl t •Url krti; KADAH Mit« k... I, .um. krti KARTE za vte Potniki s našim pocrcdoTinj«! Jejo najceneje in udorolj Denarne poiiljke iivriujen« In zanesljivo po dnemen h v jugoslavijo v itu Zrn « Ml... IN Mi Z. MU •.M... IM " « im.. " IM... »M " » ».M... " 1LM... »M M - IT JI., - SS.M...1.M« " " nm.. " 4LM...MM " " 117JI.,, Wav«4«a« cm« m podvricn« i>mm I« kara. PalilJtM tuli 4«ur lirriujrmo lipUilk * Mu» V Vtl« lastnem lnUrwu k la M aa cen« in po junija SLOVENIC PUBLISHINi (Glai Naroda—Travel Ban 21« W«t 18 *L n«w Tek Naznanilo in zahvala Žalostnega srca naznanjamo tužno vest vsem prijateljem in cem, da Je nemila smrt pretrgala nit iivljenja mojemu draicem i profu, očetu in bratu FRANK Rojen Je bil 20. Jan. 1871 v vasi Tržeč, fara 8v. Vid pri M« Štajerskem. (Po domače so rekli na njegovem domu pri Ris^ Umrl Je 5. julija 1938 ob 11:45 popoldne. Imel je raka » Pogreb se Je vršil 7. julija t. L popoldne po civilnem obredu, kik* Je sam želel, na Beam pokopališče. Najlepša hvala vw« u sta sa časa njegove boleini. Nadalje najleešs hvsls v.em, ki vali krasne vence in cvetlico nJemu r spomin, vnem. ki »te f» oW ob mrtvaškem odru in vsem. ki ste ga spremili k mirnemu P* na mirodvor. Posebno lepa hvala družini Abrsm is Chicaj« m * vsem članom in članicam, sosedom, ki ste nsm pomagali v uri trt in nas tolažili. Bil Je član društva št. S10 8NPJ v Boleli, Pj. * dragi soprog, oče in brat naš, pa želimo, počivaj v miru in tomj TI bode ameriška lemlja.—Žalujoči ostali: Maris 8upa*W. J ar ob, Gustel, John. sinovi; Sophle In Julis, hčere, vsi v Grw-»" Boswell, Pa. .......... NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET | tednike In., t tednike la.. 4 tednike in.. | tednikov in. ........It* Po sklepa 11. redne konvencije so lahko naroči "J1*, prišteje eden, dva. tri, štiri sli pet članov U ene d"«*11 ni ni. List Prosveta stane sa vso enako, sa Haae sli .eno letno naročala«. Ker pa člsni že plačajo pri » tednik, ao Jim to prišteje k aaročalnL Torej sedaj ai rsre£/T Jo list predrag aa člane SJt.PJ. Ust Prosveta Je vala gotovo Jo v ranld družini nekdo, Id U rad čital llet rsa« liato Prooreta Jo: Za Zdraž. države la Kanado. M H Za Clcere In ChMf* 1 tednik ta..............4Jt 1 tedalk la.... t tednika in.............SjM 8 tednike ta.Ml 4 tednika la............. 1J8 8 tednikov in............ nič Za Evrope Jo... IspolnKe spodnH kupon, priležite potrebne vsote 3rder r pisma h al naročite Proeveto, Ust, ki Je PojasnilomVselej kakor hitro kateri teh členov i>rsn' ^ a 8NPJ, nli če se preseli proč od družine in ho «ahhe»si » ^ tednik, bode moral Usti Član is dotišne družin«, U j* |tfl naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nsinaaiti upr« ^ ^ in obenem doplačati dotifoo vsoto lista Prosveta AMir* tedai mora noravmitvo snitoti datum sa to vsoto nsroo. PROSVETA. 8NPI, 88S7 So. Ubadale Are, ChWer* R ^ Priložene pošiljam aaročalaa aa »st Preeeete vseU I - ... Ai Srešlv* ...... »I '»o................................... Naeloe .......................................... (Joto vito tednik la ga pri piši ie h meji oerečnlei od aMje družine: ti ..A**"*...... at..«••««.«a..***..•••••..•...a.•aaa.aaaa. CL št**** ....... d druH- I-'* s) •l|>.im............................ w.....•*...................... Hia® ........... Oris »s Noe * m o e o e a * ► eeoeaoeeoeae a«