41 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 41-42 Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL – International Association of School Librarianship 1 ) je tudi za leto 2019 povabilo k praznovanju in promociji šolskih knjižnic, in sicer z geslom: »Predstavljajmo si ...« (Let’s Imagine). Z vsakoletnim praznovanjem in obeleženjem meseca želimo širšo slovensko javnost opo- zoriti na delo šolskih knjižnic ter izpostaviti njihovo vlogo pri pridobivanju in povezovanju znanja, razvijanju domišljije, treningu social- nih veščin učencev in dijakov ter vzpostavitvi pozitivni odnos do knjižnic in branja. Sekcija za šolske knjižnice v ZBDS je tudi v letu 2019 povabila šolske knjižnice, da se pridružijo in se odločijo za izvedbo projek- ta. Poročilo o izvedenih dejavnostih je bilo potrebno poslati predsednici sekcije, mag. Urši Bajda (do 2. 12. 2019). Mesec oktober so obeležili po več šolskih knjižnicah, 48 knjižnic pa je oddalo tudi po- 1 Spletna stran: http://www.iasl-online.org/ V sredo, 6. novembra 2019, je Knjižnica Pavla Golie Trebnje organizirala 6. strokovno pos- vetovanje Poti do knjige na temo spodbujanja družinskega branja. Posveta, ki se je odvijal v Trebnjem, so se udeležili knjižničarji slovens- ročila. V šolskih knjižnicah so k praznovanju pristopili različno, z raznolikimi dejavnostmi. Ob pogledu v pretekla leta, ko se je v Sloveniji obeleževalo mesec, so bila gesla sledeča: Učenje okrepljeno z energijo šolske knjižnice (2007), Pismenost in učenje v tvoji šolski knjižnici (2008), Šolske knjižnice: panorama, zgodba zgodb (2009), Odprtost raznovrstnim izzivom – to so šolske knjižnice (2010), Šolske knjižnice opolnomočajo učence za življenje (2011), Šols- ke knjižnice – vez med preteklostjo, sedanjost- jo in prihodnostjo (2012), Šolske knjižnice: vstop v življenje (2013), Šolske knjižnice: srce šole (2014), Šolske knjižnice so zakon (2015), Naučite se razvozlati svoj svet (2016), Povezo- vanje skupnosti in kultur (2017), Zakaj imam rad/-a svojo šolsko knjižnico (2018). Kaj vse pa lahko počnemo tekom meseca in kaj so šolski knjižničarji že ustvarjali, pa si poglejte v objavljenih e-publikacijah, ki so dostopne na spletni strani ZBDS: http://www.zbds-zveza. si/?q=node6/publikacija_mednarodni_me- sec_solskih_knjiznic kih splošnih in šolskih knjižnic ter drugi stro- kovnjaki, ki se povezujejo s področjem branja in družinskega življenja. Razmišljali smo pred- vsem o tem, kakšno vlogo imajo knjižnice pri spodbujanju branja v krogu družin. Gregor Škrlj Maja Ule mednarodni mesec šolskih knjižnic 2019 poti do knjige: spodbujanje družinskega branja mAlI IN VelIKI ODmeV 42 Tina Pajnik: Pouk književnosti in delo s književnimi besedili od 1. do 5. razreda O pomenu »družinske pismenosti« za otrokov celostni razvoj je spregovo- rila strokovna predavateljica dr. Dragica Haramija s Pedagoške fakultete in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in zbra- nim predstavila družins- ko pismenost kot del bralne pismenosti, ki pa je nujen pogoj za delovanje posamez- nika v informacijski družbi. Prisluhnili smo primerom spodbujanja družinskega branja v različnih splošnih knjižnicah po Sloveniji, s ka- terimi skušajo knjižničarji otro- kom približati knjige že v njihovem predbralnem obdobju in tudi kasneje. S svojimi dejavnostmi nagovarjajo starše, da berejo skupaj z otroki, skupaj z njimi obiskuje- jo knjižnico in tudi sami posegajo po knjigah. S strokovnimi prispevki smo sodelovale tudi šolske knjižničarke. Sandra Fišter iz Osnovne šole Mokronog je udeležencem predstavila bistvene zaključke svoje magistrske naloge o družinski pismenosti, s kolegico Mojco Bahun pa sva predstavili dejavnosti spodbujanja bran- ja v Osnovni šoli Trebnje in načine sodelovanja s Knjižnico Pavla Golie Trebnje. Svoje bogate izkušnje s področja spodbujanju družinskega branja je prisotnim posredovala promotorka branja Tilka Jamnik iz Društva Bralna značka Slovenije, ki se s spodbujanjem staršev in drugih družinskih članov za branje otrokom ukvarja že vrsto let. Cilj je pridobiti odrasle, ki niso sami bralci, da skupaj z otro- kom začenjajo brati. Na posvetovanju smo spoznali različne prime- re dobre prakse in si bili enotni, da je treba še naprej spodbujati branje z raznovrstnimi de- javnostmi, med drugim pa naj bo nam knjižni- čarjem nenehen izziv, kako navdušiti za branje tiste, ki ne berejo in ne zahajajo v knjižnice. Tina Pajnik pouk književnosti in delo s književnimi besedili od 1. do 5. razreda V petek, 8. novembra 2019, je Zavod za šolstvo RS izvedel seminar z naslovom Pouk književ- nosti in delo s književnimi besedili od 1. do 5. razreda. V dopoldanskem delu seminarja so udeleženci spoznavali različne strategije za razvijanje recepcijske zmožnosti in pogloblje-