^pSST.^r” Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 44 (90%) TRST, nedelja, 23. februarja 1975 ‘itMOittìiu DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ■ovci) ori Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. JflJNIK PRI Lfl MALFA 0 PERSPEKTIVAH LETOŠNJEGA POVOLILNEGA OBDOBJA Po volitvah bo morala KD odločati o predlogih komunistov in socialistov Socialdemokrati očitajo La Malti, da se je že opredelil za sodelovanje s komunisti - Polemika tudi okrog predloga Malagodija o «laičnem bloku» . RIM, 22. — Voditelj republikanske stranke in podpredsednik a”f. l-a Malfa gotovo ni pričakoval, da bo s svojo izjavo, kaj se bo v9°d|l° v Italiji po junijskih deželnih in upravnih volitvah, dregnil Sršenovo gnezdo. V pogovoru, ki ga je nedavno imel s tujimi asnikarji v Rimu, je govoril o političnih perspektivah, ki se bodo prie po prihodnjih volitvah, ko se bo morala krščanska demokra-kof oc*'0''t' o socialističnem predlogu «o preferenčnem odnosu» ° komunističnem «zgodovinskem kompromisu». ...a Malfa je zavrnil vsako po vršno oceno o komunistih in po- udaril, da so pred|ogi KPI in PSI r-- s*varn' problemi, ki se po-javijajo v politični dialektiki in Jutri v Rimu konferenca 0 delavcih v tujini ~ Na sedežu orga-n ‘Jtl|e Združenih narodov za ehrano FAQ v Rimu se bo Ponedeljek začela vsedržavna konferenca o izseljenstvu, nonterenee se bo udeležilo 300 Predstavnikov šest milijonov 'lanov', ki živijo v tujini paraci1 dela, 250 predstavnikov a*1» političnih in so-• or£an'zacij in ustanov, ^edsneev in okrog 150 nreustavnikov vlad, mednarod-.,’rgailizacU in tujih sindi-kv»»- • orSanizaeij, ki se u- delavcev Z vprašanjem tujih JaÌferenC0 prirejata itali- vnanje ministrstvo in stv!, r-ZaVni svet za gospodar-Vaj In delo. Na njej namera- Va in '"-»'j. ujej nc al° poglobiti in določiti osnov-ke nlern*l:e izseljenske politi-da „ Prireditelji zagotavljajo, ra a konferenci ne bodo ob-šaoiaVa * sanio načelnih vpra-DrWS.?,je“stva. temveč so se sr‘P,ravil,; da bodo nakazali In t u ’n aaòine, kako bi bi-ffr;l,.-e,a urediti delavski minem 1 , Pojav na mednarod- ni .Področju. Konferenca naj stv 'a torej prvi korak za šani m rešitev mnogih vpra-tuimi Kl zanimaio delavce v Kn pVse^ uarodnosti. 1. m- renc’’ ^ ko trajala do nani;arC.a’. k° predsedoval zu-bod,, n?lnister Rumor. Na njej ne tl obravnavali štiri osnov-mik»mj: ,strukturni vzroki pre- stvarnn °V"e sile v ItaIiji> tako ° zaniman.ie za delavce v 1..=.. »otranjosti dežele kot lini t01’ Pravice delavca v tu-stransk! večstranski ali dvo-zaščiH '• s,)oraziimi o njegovi liensk» m i zaèetek nove izse-Jenske politike. da svetiti treka temu vprašanju po-,emu iBP|rim,e,rno pozornost». K Volilnn c3, še dodal: «Po- jiinimi i2irid0l>ie bo s sv°iim v0‘ 'zredno u - predstavljalo trenutek kianslctmla-Z-ne.9a Pre°brata v ita-Volitvah Zlvkeniu». Ko se bo po *kem kn 90V°r!'0 ° «zgodovin-fenčnem mPj0m'su>> ak ° «prele-Malfa odnosu», je izjavil La rilo q 'se Sptovo ne bo govo- tedno val^vu *Cab/ ,emve£ o iz-Za s«dai rl- alternativah, ki jih v|devati in^r,?6 ne more pred' Poznamo staM^c"6, Ve (čepraV «e bo Lil-.',SCe Raofanija), kako kracija» C' 3 krščanska demo- takoj nanldr^T5^ “ liberalci so tak. da L La Malf0 in m» oči-d* da se in .^uje komunistom devinski ti. ze opredelil za «zgo-Seveda nakltPi™mis>>‘ Ti očitki so na oster min11. pri republikancih °aita La Malf-pravii0' da kdor zumel nieT kaj takeea. ni ra-1 njegovih besed. rePubblic^nafk? glasilo «La voce y*10 članek t;b(l,tudi iutri obja-ke socialdemnì-»0^g0v.aria na očit' Pri tem okral°v in liberalcev. ki 80 PoseJi)taVljaj da vsi tisti' niti toliko Scotn,H ?-en5ik0, se niso zgnili s tem1 Vdlk’.da bi se se-napisano v «A kay ie Pravzaprav ,Malfa poda] IT?10’ ki ga ko La kinem koner«3 skorajšnjem stran-ristili eno u* ternveč so izko-Poročila te»Sam° besedo iz tega ,Resnioi naerliuZagnali vik in krik. le izjave ki “bu Povedano, so bi-na srečanju - .je.La Malfa dal v Rimu, del Poročila, m s tujimi časnikarji vsebine njegovega gresu stranknga b,° imel na kon-poiitični polo?»11 kl se nanaša na kracij Inv tl^ zahodnih demo- odnosu», socialistov omisu» in na pred-0 «preferenčnem Najbolj hudi proti La Malfi so socialdemokrati. V preteklih dneh so se oglasili Cariglia, Orlandi in Tedeschi. Danes pa se je napadu na La Malfo in njegove izjave pridružil še socialdemokratski poslanec Lupiš. V govoru, ki ga je imel v Catanii je dejal, da se pred začetkom volilne kampanje v Italiji vedno kaj novega zgodi. Medtem ko je ugodno ocenil zaprtost demokristjanskega tajnika Fanfa-nija do komunistov, je dejal, da je nenadni «preobrat La Malfe» odprl pot za sporazum s KPI. Ravnatelj genovskega dnevnika «Il Lavoro» in član osrednjega vod- stva PSI Vittoreli pa piše v jutrišnjem uvodniku, «da ima La Malfa prav». «Prav ima, ko premišljeno ocenjuje povolilno obdobje in perspektive, ki se bodo odprle v italijanskem življenju v zvezi s komunističnimi in socialističnimi predlogi. Italijanski politični položaj se je razživel. Italijanski volivci so se v zadnjih dveh - treh letih začeli premikati. Hudi pretresi leta 1972 in sedanji gospodarski in socialni položaj so prebudili njihovo zavest». Vittorelli nadalje piše, da je tudi kriza leve sredine posledica tega položaja. Kljub temu pa, pravi Vittorelli, so si socialisti in republikanci prizadevali, da država ne bi ostala brez vlade zaradi krize leve sredine, čeprav je štiristran-ska koalicija že obsojena na smrt. Vittorelli takole nadaljuje: «Po volitvah bo zelo težko spraviti k življenju mrliča. Zato se sedaj od- iiiiiiiiHiiiiimiiiimiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiHniiiiiinmiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiim» DANES TRETJI KROG ŠOLSKIH VOLITEV Več kot pet milijonov volilnih upravičencev na višjih srednjih šolah Volili bodo m razredne, zavodne in disciplinske svete RIM, 22. — Z jutrišnjim tretjim krogom se bodo za letos zaključile šolske volitve, ki jih predvidevajo pooblaščeni odloki. Po osnovnih in nižjih srednjih šolah bodo tokrat na vrsti višje srednje šole, ki jih je v vsej Italiji okrog pet tisoč. Volilnih udeležencev je tokrat znatno več kot v prejšnjih nedeljah, saj bodo tokrat prvič volili tudi študentje. Teh je okrog 1.800.000, staršev seveda približno dvakrat toliko, profesorjev je 150.000, neučnega osebja pa nekaj tisoč. Volilnih upravičencev je torej skupno več kot pet milijonov in pol, ki bodo izvolili razredne svete, zavodne svete in disciplinske svete. Kot je znano, so na prejšnjih volitvah zabeležili okrog 80 odst. volilne udeležbe. Po splošnih pričakovanih bo tokrat odstotek nekoliko manjši, in to iz različnih razlogov. Del študentov, predvsem pripadnikov levičarskih iz-venparlamentarnih skupin, se ne bo udeležil volitev v prepričanju, da pomenijo pooblaščeni odloki samo lažno demokratizacijo šole ter so prav zaradi tega vodili v zadnjih dneh kampanjo proti u-deležbi na volitvah. Prav tako pa je predvideti, tokrat iz čisto drugačnih razlogov, da tudi del staršev ne bo šel na volišča: nekateri namreč pravijo, da se starši zanimajo za šolo v obratnem sorazmerju s starostjo sinov. Treba pa je tudi upoštevati vzdušje napetosti, ki se je ustvarilo v nekaterih italijanskih šolah v pričakovanju volitev, kar bi prav tako utegnilo negativno vplivati na udeležbo. Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure, rezultati pa bodo verjetno znani že v ponedeljek zvečer. Delegacija jugoslovanskega parlamenta v Egiptu KAIRO, 22. — Predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov, ki vodi parlamentarno delegacijo SFRJ na obisku v Egiptu, se je danes pogovarjal s podpredsednikom egiptovske republike Huseinom El Šafejem. Enourni pogovor je potekal v vzdušju prijateljstva in odprtosti, kar je tradicionalna značilnost jugoslovansko -egiptovskih odnosov. Kiro Gligorov je v razgovoru poudaril, da sc odnosi med državama dobri in stiki pogosti, vendar pa je dobrodošla vsaka priložnost za izmenjavo mišljenj, zlasti ko gre za ugotavljanje tistega, kaj je mogoče s skupnimi močmi narediti za uresničevanje ciljev politike neuvrščenosti. Gligorov je govoril tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu in naglasil, da mir v tem delu sveta ne more biti predmet pre- govarjanja med velikimi silami na eni in Arabci na drugi strani, saj je bližnjevzhodni kompleks širšega pomena. Predsednik jugoslovanske skupščine je pozitivno ocenil sklepe arabskega srečanja na vrhu v Rabatu in opozoril na pomembne arabske uspehe na mednarodnem prizorišču. Po njegovih besedah je izolacija Izraela vse močnejša, medtem ko je priznanje a-rabskih pravic vse širše. Podpredsednik egiptovske republike Husein El šafej je v razgovoru z Gligorovom med drugim o-pozoril, da je Bližnji vzhod na čelu spiska svetovnih problemov. E-gipt je po njegovih besedah pripravljen za mir, vendar ne za vsako ceno. El Šafej je pojasnil, da v Kairu zdaj «preverjajo resničnost in iskrenost tistega, kar se izjavlja in sporoča» in naglasil, da so neuvrščene države in politika neuvrščenosti lahko edino sredstvo za učinkovit pritisk za uresničitev sklepov Združenih narodov. pira vprašanje, ki gre preko strankarskih povezav. Če bodo volivci, kot je pričakovati, nadaljevali s svojim premikom, bo gotovo prišlo do vsebinskih sprememb.» Vittorelli zaključuje svoj članek z upanjem, da se bo Fanfani po vobtvah 8. junija, skupno s svojo stranko, odločil storiti, kar je treba storiti, da se zagotovi državi demokratična trdnost, ki jo tobko potrebuje za premostitev svojih gospodarskih težav. Druga zelo živahna polemika se je razvila okrog predloga liberalcev o «povezavi med tremi demokratičnimi laičnimi strankami za prihodnje volitve». Malagodi, ki je ta predlog dal na seji osrednjega vodstva stranke, je predlagal, da bi se Uberalci, republikanci in socialdemokrati povezali za prihodnje deželne in upravne volitve. Ta «laični blok» naj bi ostal še naprej pri življenju in naj bi se uveljavil tudi na prihodnjih političnih volitvah. Čeprav so ga republikanci in socialdemokrati takoj zavrnili, se Malagodi ponovno vrača na to zamisel v intervjuju, ki ga je dal tedniku «Gente». Socialdemokratski poslanec Matteotti je danes v Veroni dejal med drugim, da PSDI odločno zavrača Malagodijev predlog. Matteotti je poudaril, da je njegova stranka «trdno zasidrana v socialističnem gibanju», kar jo politično loči od ostalih laičnih strank. Podobno stališče so zavzeli tudi republikanci, ki se ne čutijo, da bi se za volitve povezali s katerokoli drugo politično stranko, ker računajo, da se bodo tudi tokrat okrepili. Zasedanje socialistične internacionale V sredo celodnevna stavka gradbincev in javnih uslužbencev RIM, 22. — štiri milijone delavcev bo v sredo stavkalo ves dan. Gre za javne uslužbence, zidaarje in mizarje. Javni uslužbenci bodo svoje stališče obra-zložili na tiskovni konferenci, ki bo v ponedeljek v Rimu in katere se bodo udeležili glavni tajniki sindikalne federacije Lama, Storti in Vanni, Stavkali bodo vsi državni uslužbenci, železničarji, poštarji, telefonski uslužbenci, u-službenci državnega monopola, bolnišniški uslužbenci, šolsko o-sebje in uslužbenci krajevnih u-stanov. Isti dan bodo stavkali tudi delavci gradbene in lesne industrije, ki zahtevajo od vlade, da sprejme ukrepe za zagotovitev dela gradbenim podjetjem. V zahodnem Berlinu se je včeraj začelo zasedanje socialistične internacionale z udeležbo predstavnikov 17 socialdemokratskih in socialističnih strank. Razpravljali so predvsem o energetski krizi, o Bližnjem vzhodu in o konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Italijo zastopata Craxi (PSI) in Cariglia (PSDI). Na sliki: izraelska delegacija, ki jo vodi Golda Meir miiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii JUGOSLOVANSKI ZUNANJI MINISTER V MEHIKI Neuvrščenost glavna tema razgovorov Minic - Rabasa Vse bolj aktivna udeležba držav Latinske Amerike v akcijah neuvrščenih in držav v razvoju GIUDAD MEXICO, 22. - V mehiškem glavnem mestu so se pričeli jugoslovansko - mehiški politični pogovori pod vodstvom zunanjih ministrov Miloša Minica in Emilia Rabasa. Glavne teme prve izmenjave mišljenj so bile neuvrščenost, položaj držav v razvoju, krizna žarišča v svetu, položaj v Latinski Ameriki in posebej nadaljnji napredek dvostranskega sodelovanja. Prvi razgovori so trajali polne štiri ure in so minili, kot javlja Tanjug, v izredno prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Po pogovorih je mehiški zunanji minister priredil svečano kosilo v čast svojega gosta iz prijateljske Jugoslavije. Minic in Rabasa sta v zdravicah, ki sta jih izmenjala med kosilom, potrdila željo svojih vlad, da še naprej razvijata vsestransko in prijateljsko sodelovanje na vseh področjih. Minister Emilio Rabasa je v zdravici dejal, da je sedanji obisk Miloša Miniča pomembno poglavje v odnosih med državama, ki ju povezuje tradicionalno prisrčno pri- «iiiimiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniriiiiniiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuimiiiuiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiHiiiiiiiiiiiiHifc TRAGIČEN ZAKLJUČEK ROPA V RIMSKEM POSTNEM URADU Še en policijski agent žrtev krvoločnega roparskega napada Giuseppe Marchisella ni še dopolnil 26 let - Protestna manifestacija rimskih policistov - Balzamo (PSI): Sprejeti ukrepe za boj proti kriminalu in prevratništvu RIM, 22. — Kljub uspešni operaciji je danes ponoči na oddelku za oživljanje rimske bolnišnice Santo Spirito umrl 26-letni policijski agent Giuseppe Marchisella, ki je bil smrtno ranjen med včerajšnjim roparskim napadom na poštni urad na Trgu Caprettari pri senatu. Nesrečnega agenta so zadele tri krogle v trebuh in v ramo in ena od svinčenk mu je predrla pljuča. Preiskovalni stroj rimske policije in karabinjerjev je stekel tal po zločinu, a doslej brezuspešno. A-genti in karabinjerji so postavili cestne bloke na vseh cestah, ki peljejo iz Rima in vso noč so skrbno pregledovali vsa vozila, a zaman. Edina sled, ki jo imajo za pobeglimi roparji so identikiti, sestavljeni na podlagi pričevanj očividcev. Krvoločni banditi, ki so streljali brez pomisleka za neznaten plen, so se pripeljali pred poštni urad okrog 18. ure z avtom «alletta», ki so ga ukradli le nekaj ur prej. Pozvonili so, ker je bil ob tisti uri urad zaprt za občinstvo in brez pomisleka sprožili orožje v Marchisella, ki jim je odprl vrata in ki je ob pogledu nanje nagonsko segel po brzostrelki. Banditi so se hipoma polastili nekaj vreč in pobegnili. «Alfetto» so preiskovalci našli pred borzno palačo v neposredni bližini palače Montecitorio, kjer ima svoj sedež poslanska zbornica. Preiskava se še ni premaknila z mrtve točke, ker so vsi očividci krvoločnega umora še preveč zbegani, da bi lahko zbrano pričali in, se spomnili tudi na podrobnosti, ki bi lahko koristile preiskovalcem. Najhuje je bila prizadeta Marchi-sellova žena Clara Calabresi, s katero se je agent poročil šele pred 20 dnevi. Ženska, ki je pod stalnim nadzorstvom svojcev, je že skušala skočiti skozi okno svoje sobe v hotelu Roma, kjer je nastanjena. Umor mladega policista, ki bi izpolnil 26. leto čez dober mesec, je dramatično odjeknil med policijskimi silami. Okrog 200 mladih agentov je sinoči uprizorilo na Trgu Venezia protestno manifestacijo in zahtevalo od vlade korenite ukrepe za boj proti kriminalu. Podčastniku, ki jih je prepričeval, naj se vrnejo v vojašnice, so odgovorih, da so siti na- čina, s katerim oblasti ravnajo z njimi in da se hočejo boriti proti banditom z njihovim orožjem. Socialistični poslanec Vincenzo Balzamo pa v uvodnem članku, ki ga bo objavilo strankino glasilo «Avanti» v jutrišnji številki, piše, da je bil Marchisella tudi žrtev neorganskih in protislovnih vladnih ukrepov za boj proti kriminalu. Poslanec ugotavlja, da so nazadnjaške sile od osvoboditve dalje preprečile reformo zakonika v demokratičnem duhu, ker so fašistični zakoni predstavljali zanje koristno orožje zaviranja demokratične rasti družbe. Zato ni naključje — trdi Balsamo, — da sta bila prav policija in sodstvo najmanj uspešna v boju proti kriminalu in fašističnemu prevratništvu. Poslanec nadalje ostro polemizira s KD in socialdemokrati, ki imajo policijski pripor za edino učinkovito orožje v boju proti kriminalu. Vprašanje bomo lahko rešili z organsko preosnovo varnostnih sil — zaključuje — v okviru načrta za obrambo države, ne pa z ukrepi, ki bi zrušili temelje majave italijanske demokracije. jateljstvo. Po besedah mehiškega zunanjega ministra je Jugoslavija kot malokatera država v svetu živ primer, kako je mogoče doseči mnogo, če kolektivni napori temeljijo na spoštovanju individualnih značilnosti, na miroljubnem sožitju in medsebojnem upoštevanju. Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je v odgovoru na zdravico mehiškega zunanjega ministra Rabase med drugim naglasil, da se vsestranski stiki med državama krepijo. «V mednarodnih odnosih, je nadaljeval Minic, smo danes priča različnim nasprotujočim si težnjam in neskladjem. Po našem mnenju je dolžnost vseh sil, ki se zavzemajo za mir, da se še bolj dejavno angažirajo v Združenih narodih in prispevajo k pravičnim rešitvam temeljnih gospodarskih in političnih problemov, ki so pomembni za celotno mednarodno skupnost». Miloš Minic je poudaril, da najnovejši razvoj v svetu kaže, da se mednarodni gospodarski odnosi poslabšujejo. V sedanjem težkem gospodarskem položaju nekatere razvite države in neo-kolonialistične sile v težnji, da ohranijo neenakopravne odnose in dosežene privilegije, poskušajo razenotiti dežele v razvoju in se še močneje upirajo izvajanju sklepov Združenih narodov o vzpostavitvi nove gospodarske ureditve v svetu. Kot je naglasil jugoslovanski zunanji minister, gre za grobe pritiske, tudi za uporabo diskriminacijskih ukrepov proti deželam v razvoju, posebej proti proizvajalkam surovin. «Jugoslavija se, je naglasil Minic, skupaj z ostalimi neuvrščenimi in deželami v razvoju zavzema za uresničevanje sklepov svetovne organizacije.» Miloš Minic se je dotaknil tudi gibanj in dogodkov v Latinski Ameriki in naglasil daljnosežni pomen vse bolj aktivne udeležbe držav te celine v akcijah neuvrščenih in držav v razvoju. Minic je govoril tudi o kriznih razmerah v svetu, o popuščanju napetosti in sporazumevanju med velikimi silami, o urejanju evropskih vprašanj ter posebej o krizi na Bližnjem vzhodu in Cipru ter o položaju v Indokini. «Naše globoko prepričanje je, da v takšnih mednarodnih okoliščinah politika neuvrščenosti še pridobiva na aktualnosti in pomenu,» je izjavil jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic Vratuša o obiskih v Indiji in Burmi (Od našega dopisnika) BEOGRAD 22. — «Sodelovanje Jugoslavije z Indijo in Burmo bo še napredovalo.» Tako je podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša povzel rezultate svojih obiskov v Indiji in Burmi, odkoder se je danes vrnil v Beograd. Dr. Vratuša je v razgovoru s časnikarji po prihodu v domovino izjavil, da sploh ni dvomov o tem, ali obstaja želja za okrepitev fronte neuvrščenih, ko gre za mednarodne gospodarske probleme in sploh probleme v svetu. V razgovorih, ki jih je imel, so vso pozornost osredotočili na vprašanje, kako se lahko ta želja in pripravljenost konkretno uresničujeta glede na program dejavnosti neuvrščenih in dežel v razvoju v tem in prihodnjih letih, ko je v ospredju vzpostavljanje novega mednarodnega gospodarskega sistema o-ziroma spreminjanje obstoječih gospodarskih odnosov v svetu, ki so zdaj zastavljeni na škodo dežel v razvoju. Po besedah dr. Vratuše so v Novem Delhiju razpravljali prav o tem, kaj lahko v prihodnje ne samo Indija in Jugoslavija, pač pa tudi druge neuvrščene države storijo za uresničevanje ogromnih nalog, ki so pred njimi. V zvezi z jugoslovansko - indijskim sodelovanjem, kateremu je bilo namenjeno zasedanje mešanega odbora, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša povedal, da so določili temelje za konkretnejše znanstveno in tehnološko sodelovanje, V. B. V zadnjih dneh se je razvila polemika okrog izjav, ki jih je dal voditelj republikancev in podpredsednik vlade La Malfa na srečanju s tujimi časnikarji v Rimu, v zvezi s perspektivami v Italiji po junijskih volitvah. La Malfa je v bistvu dejal, da se bo morala krščanska demokracija po volitvah odločiti, kakšno stališče bo zavzela do komunističnega «zgodovinskega kompromisa», in do socialistične zahteve o «preferenčnem odnosu». Socialdemokrati so prvi napadli La Malfo in mu očitajo, da se je dejansko že opredelil za sodelovanje s komunisti. Nekaj podobnega govorijo tudi liberalci. Socialisti pa pravijo, da ima La Malfa prav in da je pričakovati, da bodo volilni izidi prihodnjih deželnih in upravnih volitev nujno povzročili v Italiji bistvene politične spremembe. Tržaški preiskovalni sodnik dr. Serbo je dokončno sestavil obtožnico proti glavnim obtožencem za zločine v tržaški Rižarni. Obtožnico bo verjetno že jutri predal porotnemu sodišču, proces pa naj bi bil v maju letos. V smislu obtožnice bosta prijavljena sodišču še živeča vodilna člana zloglasne skupine «Einsatzkommando Reinhard» E. D. Allers in Joseph Oberhauser, ostali, ki jih navaja obtožnica, pa so že mrtvi. DANES VOLITVE v SREDNJIH ŠOLAH Po vsej državi bodo danes od 8. do 20. ure na vseh višjih srednjih šolah volitve v šolske svete v smislu pooblaščenih šolskih odlokov. Z današnjimi volitvami se bo zaključil prvi krog neposrednega ustanavljanja šolskih svetov, razrednih, disciplinskih in zavodskih. V Italiji bo vseh volivcev (staršev, dijakov in šolskega osebja) nekaj nad 5 milijonov, pri nas v tržaški pokrajini pa bo volilo nad 8000 dijakov in okrog 16.000 staršev. Na štirih slovenskih višjih zavodih je bilo na začetku leta vpisanih skupno 546 dijakov. Približno toliko bi jih moralo danes na volišče, staršev pa seveda dvakrat toliko, ker volita oče in mati, torej okrog 1100, in še nekaj desetin šolnikov in učnega osebja. Na volitvah v svete osnovnih šol in nižjih srednjih šol so slovenski starši pokazali visoko politično zrelost in zavzetost za usodo slovenske šole, saj je bila volilna udeležba prvič nad 90 in drugič nad 86-odstotna. Prepričani smo lahko, in v tem nas potrjujejo dokaj zavzeti predvolilni sestanki na šolah, da tudi udeležba na višjih srednjih šolah ne bo manjša, prav pa bi bilo, da bi bila celo večja. V teh dneh smo objavili izvlečke iz programov predloženih volilnih list. Iz njih je razvidno, da so starši v veliki meri razumeli pomen pooblaščenih odlokov za demokratizacijo šolskega sistema. S stvarnimi predlogi so smisel odlokov prilagodili potrebam slovenske šole in že s tem jasno povedali, da si ne želijo več šole, ki bi bila enostavna kopija italijanske v slovenskem jeziku, pač pa šolo, ki bo v mnogo večji meri kot doslej odraz slovenskega narodnega duha, obenem pa odprta za družbene premike in za novo socialno stvarnost, ki je značilna ne le za našo slovensko, marveč za človeško družbo nasploh. In ker živimo v državi z ustavo, ki je sad odporniškega gibanja, in ker je naša slovenska šola neposredni plod našega protifašističnega in osvobodilnega boja, v njem porojena in prerojena, je seveda povsem naravno, da so starši v svojih programih poudarili tudi to stran naše šole in zahtevo, da se tudi v tem smislu naredi odločen korak naprej. Nova komponenta današnjih volitev so dijaki višjih srednjih šol, ki bodo lahko volili brez starostne omejitve. V svojih programih ugotavljajo, da se je v 50 letih od Gentilejeve fašistične reforme italijanskega šolstva (ki je med drugim odpravila slovensko šolo) na šolskem področju le malo spremenilo in da je na njej ostala skoraj nedotaknjena hierarhična in avtoritativna struktura, ki jo je bil nekdanji režim tako skrbno zasnoval, da vanjo niso mogla vse doslej prodreti načela in praksa demokratičnega upravljanja in nadzorstva. Ta in podobne ugotovitve v programih, ki posegajo tudi v kulturno volgo in pedagoško funkcijo šole, dokazuje, da so naši dijaki globoko obravnavali pomen pristopa k demokratizaciji šole in da so si svesti v katero smer morajo voditi njihova prizadevanja v novonastajajočih šolskih svetih, v katerih bodo prvič lahko skupno s starši in šolniki, vendar avtonomno kot zavestna in soodgovorna komponenta, prispevali v rasti nove, moderne, demokratične in za nas kot Slovence še posebej, avtonomne šole. Da bo ta cilj dosežen in da šolski sveti ne bodo ostali samo mrtvorojeno dete, da ne bodo izigrani v interesnih igrah konservativnih sil, je potrebno v prvi vrsti, da predvsem slovenski starši in dijaki, poleg njih pa seveda tudi šolniki danes polnoštevilno izkoristijo priložnost, ki se jim nudi z volitvami in da si izberejo take zastopnike v šolske svete, ki bodo v polni meri in z vso potrebno odločnostjo znali in hoteli zastaviti svoje sile v korist prenovitve slovenske šole v Italiji. Zato danes vsi polnoštevilno na volišča! NOVI DELHI, 22. - Član predsedstva Jugoslavije Vidoje Žarko-vič je danes odpotoval iz indijskega glavnega mesta, kjer se je za kratko ustavil, v nepalsko prestolnico Katmandu. Tam se bo kot osebni odposlanec jugoslovanskega predsednika Tita udeležil svečanosti ob kronanju nepalskega kralja Birendre. PREISKOVALNI SODNIK DR. SERBO SESTAVIL OBTOŽNICO Verjetno v maju proces proti zločincem Rižarne Večkratnih umorov in umorov v obteževalnih okoliščinah sta, od še živih krvnikov, obtožena August Ernst Dietrich Allers in Joseph Oberhauser Vse kaže, da se bo prihodnjega maja končno le začel, po 30 in več letita od tragičnita dogodkov, pred tržaškim porotnim sodiščem proces proti vodilnim članom zloglasne skupine Einsatzkommando Reinhard zaradi hudih zločinov v Rižarni. Preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo je namreč zaključil preiskavo in sestavil obtožnico. Zadnje formalnosti bodo opravljene verjetno jutri in bo obtožnica, skupno s priloženimi akti in dokumentacijo izročena predsedniku porotnega sodišča. Obtožnica, ki jo je sestavil dr. Serbo, obsega skoraj 200 gosto tipkanih strani. Večkratnih umorov in umorov v obtežilnih okolnostih so obtoženi: August Ernst Dietrich Allers, roj. 17. maja 1910, po poklicu odvetnik, bivajoč v Hamburgu in Joseph Oberhauser, roj. 20. septembra 1915, po poklicu natakar, bivajoč v Munchnu, ki jima bo sodilo porotno sodišče ter Gottlieb Hering, roj. 2. 6. 1887, ki je umrl po vojni, Christian Wirth, roj. 24. 11. 1885, ki ga je likvidirala skupina Istrskega odreda 26. maja 1944 med Krvavim potokom in Kozino in Franz Stangl, roj. 26. 3. 1908, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo in je umrl v zaporu (Diisseldorf) leta 1973. Ko bo obtožnica registrirana in objavljena, bomo o njej obširno poročali. Vsekakor lahko izražamo zadovoljstvo, da se je zaključila prva faza sodnega postopka, ki se je začel v Trstu marca 1970, obenem pa pričakujemo, da se ne bodo spet porajale težave in ovire, da bo prišla na dan vsa resnica o Rižarni, kjer je bilo mučenih in upepeljenih toliko slovenskih, hrvaških in italijanskih borcev, aktivistov, antifašistov in Judov. Program srečanja antifašističnih žena v Rižarni Danes prireja Zveza žensk Italije svečano proslavo 30-letnice o-svoboditve izpod nacifašističnega jarma. Osrednji del svečanosti bo v Rižarni, kamor bodo zbrane prišle v sprevodu izpred nogometnega stadiona pri Sv. Ani. Sprevod bo krenil ob 10.30, v Rižarni pa bo pol ure kasneje zborovanje, na katerem bosta spregovorili članica osrednjega vodstva ZŽI - UDI Marisa Passigli, v slovenščini pa Nadja Pahor. Sledila bo kulturna akademija, lepljenka poezij, pesmi in pretresljivih pričevanj iz tistega časa, SINOČI V NOVIH PROSTORIH PRI D0MJU Na občnem zboru Kmetijske zadruge izzvenela skrb za naše kmetijstvo Poljedelstvo zavirajo industrija, nerazumevanje oblasti in krivičen odnos do slovenske manjšine V sredo stavka gradbene stroke Zaradi naraščajoče krize sektorja in brezposelnosti je vsedržavna sindikalna federacija gradbenih delavcev proglasila za sredo celodnevno stavko, s katero nameravajo opozoriti javne uprave na dejstvo, da niso prispevale z ljudskimi gradnjami k reševanju nastale krize. Sporočilo o razgovorih za to stavko je sindikalna federacija poslala v vednost občinskim in drugim o-blastem ter vsem političnim strankam. DRUG! DAN OBISKA ODPOSLANSTVA UNIJE ITALIJANOV ZA ISTRO IN REKO Vsako odlašanje z zaščito manjšin zavira razvoj odnosov med sosedoma Odgovor prof. Fitsillija na pozdrav predsednika pokrajine dr. Zanettija ■ Obisk pri vladnem komisarju - Delovni razgovori o sodelovanju na področjih kulture, umetnosti, športa in tiska • Popoldne je delegacija odpotovala v Furlanijo S skrčenimi protokolarnimi obveznostmi je drugi dan obiska odposlanstva italijanske manjšine iz Istre in z Reke prešel v bolj delovno vzdušje s sestankom ožjih skupin na ravni deželnega odbora, kjer so predstavniki Unije Italijanov razpravljali s svojimi sobesedniki iz deželne vlade Furlanije-Julijske krajine predvsem o poglabljanju začetih odnosov in njihovi praktični izpeljavi. Tako so na dnevnem redu razgovorov bila vprašanja sodelovanja manjšine z matičnim narodom (v našem primeru organi naše dežele) na področju kulture, umetnosti, šolstva, športa in založništva. V izjavi za jugoslovanske radijske postaje je odbornik za splošna vprašanja in manjšine pri deželnem odboru Furlanije-Julijske krajine, Sergio Coloni, poudaril pozitivnost takih razgovorov in vezi, ki se ustvarjajo med manjšino in matico. Poudaril je, da je v enaki meri pozitivno povezovanje slovenske manjšine v Italiji s svojim matičnim narodom. Čez nekaj let, je dejal Coloni na vprašanje o konkretnih posledicah tega dogovarjanja, se bomo čudili rezultatom tokratnih pogovorov. Pri tem je, seveda, poudaril pomen vsega tega za utrjevanje odnosov med sosednjima državama. Včerajšnji dan se je za delegacijo italijanske Unije začel z obiskom na pokrajini, kjer so jih sprejeli predsednik dr. Michele Zanetti s sodelavci, med katerimi sta bila odbornika Lucijan Volk in inž. Sosič. Zanetti je delegacijo Italijanov iz Istre in z Reke prisrčno pozdravil in poudaril pomen «obnovljenega vzdušja, ki kaže tudi znake zaupanja». Nato se je spomnil manjšinske konference, na katero se je skliceval v svojem pozdravu tudi republiški poslanec slovenske skupščine prof. ZAHVALA Kmečka zveza se zahvaljuje vaščanom iz Lonjerja, ki so ob ureditvi zadeve Hudega leta in odškodnine ob prevrnitvi aviocisterne gmotno podprli našo organizacijo s prostovoljnimi prispevki. Posebna zahvala za njih nesebično delo in prizadevanje Karlu Gombaču, Lovrencu Žerjalu in Edvardu Glavini. Tajništvo Kmečke zveze Leo Fusilli, ki je dejal, da je bila manjšinska konferenca, z odločilnim prispevkom narodnih manjšin (pri tem pa je še posebej podčrtal tudi vlogo jugoslovanskih strokovnjakov) pomemben dogodek, ki ne sme za-mreti v spominu. Nadaljevati se mora, ker je dala manjšinska konferenca smernice, katerih uresničevanje na vseh ravneh koristi predvsem manjšinskim skupnostim. Zgrešeno bi bilo, je dejal Fusilli, če bi pri tem čakali na «boljše čase» in odlagali reševanje odprtih vprašanj, kajti tako zadržanje pomeni samo poskus zaviranja razvoja samih manjšin in vnašanje elementov nezaupanja in nerazumevanja med ljudstvi in državami. Mi, ki živimo ob odprti meji, je poudaril pusilli, vemo za pomen Odprtosti in skušamo uveljavljati vlogo «mostu» med našimi državami. O tem, je zaključil, priča tudi ta obisk italijanske Unije, ki na ta način uresničuje načela občinskih statutov in pravice, za katere je jamstvo nova jugoslovanska ustava. Odnosi med manjšinami in matičnimi narodi pomagajo italijanski manjšini v Jugoslaviji in slovenski v Italiji pri njihovem kulturnem in družbenem dvigu. «Jugoslavija in Italija sta dokazali v praksi, kako je mogoče uresničevati sožitje, upajmo, da se bo sodelovanje med njima še poglobilo». Po razgovorih na sedežu deželne vlade se je odposlanstvo Unije odpravilo v spremstvu deželnega odbornika Colonija na prefekturo, kjer so se srečali z vladnim komisarjem Di Lorenzom in njegovimi sodelavci. Predsednik italijanske Unije prof. Ferri je vladnega komisarja pozdravil in ponovil, kako pomemben je ta obisk za možnosti razvoja odnosov med sosedama. Di Lorenzo je delegaciji v nevezanem govoru zagotovil, da z zanimanjem zasleduje dejavnost Unije, bere reški list «La voce del popolo» in sploh ceni sklicevanje na vezi z matičnim narodom. To sodelovanje zbuja v njem simpatijo, pa tudi podporo ustanovam, ki so se angažirale na tej ravni, kot ljudska univerza v Trstu. Di Lorenzo je še posebej poudaril dolžnost državljanov, ki pripadajo narodnim manjšinam, da so lojalni do lastne države, obenem pa pomen kulturnih zvez z matico. Obstoj manjšin na mejah pa omogoča vzajemno izmenjavo kulturnih dobrin in vrednot, kar koristi odnosom med Italijo in Jugoslavijo. Do tod «politični del» obiska. Odposlanstvo Unije se je tudi včeraj seznanilo z kulturno in turistično dejavnostjo baše dežele. Zjutraj, ko so v ožjih delovnih skupinah potekali razgovori s predstavniki deželne vlade, si je delegacija ogledala v muzeju «Sartorio» razstavo umetnosti na lesu, v popoldanskih urah pa so se odpeljali v Furlanijo, kjer so si najprej ogledali razstave v Vili Manin pri Passarianu, nato pa se srečali z docenti videmske fakultete za tuje jezike in slovstvo. V novih prostorih Kmetijske zadruge pri Domju je bil sinoči redni letni občni zbor članov, katerega se je udeležilo veliko število zadružnikov in kmetov. Občni zbor so pozdravili predstavnica Zveze zadrug Libera Sorini, tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, predsednik pokrajinskega združenja rejcev Mirko Križ-mančič, tajnik deželnega odbora Zveze zadrug Silvino Poletto in posl. Albin škerk. Po enominutnem molku, s katerim so prisotni počastili spomin umrlih zadružnikov, je predsednik Kmetijske zadruge Zvonko Markovič podal poročilo upravnega odbora. Kljub številnim težavam — je dejal govornik — je bilo poslovanje zadruge v lanskem letu zadovoljivo. Mimo rednih storitev v prodajalnah je zadruga organiziral' Kmečki tabor skupen izlet v Bolgarijo, nastop na sejmu «Primorska razstavlja» v Kopru in razne druge dejavnosti. Vzpo stavila je dobre stike z združenjem AICA, s tovarno umetnih gnojil in zaščitnih sredstev SCAM iz Modene in z Zadrugo - semenarno iz Cesene. Lani se je ugodno povečala prodaja strojev, zadruga pa je v tej zvezi najela kvalificiranega mehanika, ki je na voljo članom in kmetom z vsemi potrebnimi nasveti. Na koncu je Markovič opozoril člane, da slavi zadruga letos svojo 30-letnico, ki jo bodo primerno proslavili na običajnem velikošmarnem srečanju na Opčinah. Tajnik Kodrič je nato seznanil člane z obračunom lanskega poslovanja zadruge in razčlenil posamezne bilančne postavke. Račun zgube in dobička izkazuje nekaj nad 3 milijone lir čistega dobička, ki so ga člani po poročilu nadzornega odbora (tega je podal predsednik Orel) in po soglasni odobritvi bilance namenili v razmerju 20 odst. predpisanemu legalnemu skladu in v razmerju 80 odst. izrednemu rezervnemu skladu. Med razpravo, ki je sledila poročiloma upravnega in nadzornega od- Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je diplomirala iz splošne zgodovine in zgodovine umetnosti METKA GOLOBIČ Prijatelji in tovariši ji iskreno čestitajo. bora, je. prišla do izraza zaskrbljenost zadružnikov in kmetov glede bodočega razvoja kmetijskih dejavnosti in zlasti živinoreje v naših krajih in še posebej na Krasu. Te dejavnosti zavirajo industrija, ki trga mlade ljudi z zemlje, nerazumevanje oblasti za potrebe poljedelstva — kar se kaže v primeru kraške mlekarne, v primeru kraških rezervatov, itd., in krivičen odnos do slovenske manjšine, kateri pripadajo v ogromni večini kmetovalci iz naših krajev. Zadružniki so opozorili tudi na vrsto novih pobud, ki bi jih morala zadruga prevzeti oziroma podpreti, tako skorajšnjo ustanovitev živinorejske zadruge v Dolini, nabavo preše za stiskanje oljk vseh pridelovalcev iz Brega, organizacijo strokovnih srečanj o pravilni rabi umetnih gnojil, pravilnem upravljanju strojev, SPD «IGO GRUDEN» NABREŽINA priredi danes, 23. februarja 1975, ob 17. uri v društveni dvorani PREŠERNOV VEČER Vljudno vabljeni! Danes, v nedeljo, 23. februarja ob 19. uri bo v Krožku Zvezda v Podlonjerju Prešernova proslava Prešernove poezije bodo recitirali domači mladinci, o Prešernu in o slovenski kulturi bo govoril Edvin Švab, letošnji dobitnik odličja Svobode, pel pa bo moški zbor «Fran Venturini» od Domja, ki ga vodi Rudolf Franck Vljudno vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TKST Kulturni dom V četrtek, 27. februarja, ob 15.30 PAVEL GOLIA JURČEK PRAVLJICA V 4 DEJANJIH S PROLOGOM LUIGI SQUARZI NA TRI ČETRTINE LUNE Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod: LELJA REHAR JEVA Scena: KLAVDIJ PALČIČ Kostumi: MARIJA VIDAUOVA Lektor: MAJDA KRIŽAJEVA Režija: JOŽE BABIČ V sredo, 26. t.m., ob 20.30 abonma red D (mladinski v sredo); v četrtek, 27. t.m., ob 20.30 abonma red E (mladinski v četrtek); v petek, 28. t.m. ob 20.30 abonma red A (premierski); v nedeljo, 2. marca, ob 16. uri abonma red C in F (nedeljski popoldanski in okoliški). LIDJA KRALJIČ obvešča svoje cenjene kliente, da je odprla novo KEMIČNO ČISTILNICO v BOLJUNCU št. 230 liiiniifiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiliiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiimniiiiilliliiililltiliiiiiiiiiniiiiiiiiiinuiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiliiimuiiliiiriiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii Danes, NEDELJA, 23. februarja MARTA Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob ,17.42 — Dolžina dneva 10.47 — Luna vzide ob 14.46 in zatone ob 4.48. Jutri, PONEDELJEK, 24. februarja MATIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 9 stopinj, najnižja 4,6, ob 19. uri 7 stopinj, zračni tlak 1033,4 rahlo narašča, veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 22. februarja 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok in umrlo je 6 oseb. UMRLI SO: 82-letni Giovanni Brainich; 75-letna Giuliana Negodi, 71-letni Pasquale Scaltri, 44-letna Vincenzina Tibullo por. Rizzo, 82- Včeraj-danes uradnik Mario Cappelli in učiteljica dr. Vera Vidali. LOTERIJA KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/111 letni Oreste Cheracci in 82-letna Maddalena Binicki por. Becar. OKLICI: Trgovec Franco Blasi in uradnica Edgarda Bertaccini, u-radnik Giorgio luretig in uradnica Astrid Lackner, gasilec Bruno Kobau in uradnica Sandra Fagotto, uradnik Furio Bearzi in uradnica Nives Salvetat, železničar Alessandro Dini in gospodinja Giuliana Russo, slaščičar Alessandro Lenar-di in frizerka Tiziana Prelz, u-radnik Antonio Stigliani in študentka Sarah Soloperto, delavec Attilio Lupacchino in gospodinja Ma-risa Marco, delavec Gian Carlo Mainardis in gospodinja Raffaela Chianura, uradnik Andrea Mulas in uradnica Maria Žagar, trgovec Giuseppe Desanctis in uradnica A-nita De Vecchi, mestai stražnik Giorgio Riservato in uradnica Maria Rosa Pavesi, radijski tehnik Edi Zobec in prodajalka Liliana Sfecci, delavec Bruno Ulcigrai in prodajalka Lucia Fornasaro, mehanik Giovanni Rizzo in šivilja Silvia Fontanot, strojni kapetan Mario Sadelli in gospodinja Silvia Bretzel, podčastnik javne varnosti Sandro Bartolucci in uradnica Tiziana Cornar, univerzitetni raziskovalec dr. Piergiorgio Gabassi in farmacevt- ka dr. Sylva Marši, elektrikar Carlo Sandonato in uradnica Li-lian Dew Yoyce, študent Maurizio Bavarese in študentka Lorena Battista, kemik dr. Dario Tornaseli! in univrez. študentka Fulvia Ver-gani, jetniški paznik Vittorio Alfano in gospodinja Lucia Visaggio, bolničar Oliviero Bruschina in baristka Gloria Batich, poskusni vozač Renzo Ziveri in gospodinja Aurora Popp, delavec Luciano Pa-paleo in delavka Rita Campanaro, /MM7WZA\ VS£ 0£{/S£fl f°to kino iZ, optika TRST-Ul.Mazzini 5/ BARI 49 34 16 1 62 CAGLIARI 25 45 55 9 73 FIRENCE 62 44 66 10 41 GENOVA 58 36 \i 61 20 MILAN 37 6 27 16 67 NEAPELJ 52 27 5# 35 87 PALERMO 24 56 3 63 78 RIM 3 82 32 8 39 TURIN 55 66 4 13 83 BENETKE 71 5 ENALOTTO 81 6 20 X 1 2 XXX 1 1 X 2 1 2 KVOTE: 12 točk — 6.112.000; 1 točk - 222.200; 10 točk — 19.700 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, , Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Semini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197). Žav- PD «Rdeča zvezda», športni krožek Kras in športno društvo «Olimpija» priredijo Prešernovo proslavo ki bo 26. t.m., ob 20.30 v gostilni Milič v Briščikih, 27. t.m., ob 20.30 v društveni gostilni v Gabrovcu in 28. t.m., ob isti uri v osnovni šoli v Saležu. Na sporedu je nastop Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta, domače mladine z recitacijami in glasbenim sporedom ter mladinskega pevskega zbora «Rdeča zvezda». Vljudno vabljeni! AMATERSKI ODER Prosek - Kontovel priredi danes, 23. februarja 1975, ob 17.30 v prosvetnem domu na Proseku VESELI POPOLDAN Na sporedu sta veseloigra v dveh dejanjih «županova Micka» in veseloigra v enem dejanju «Gospa Sips in gospodična Tips». ZDRUŽENJE SLOVENSKIH MEDICINCEV V TRSTU vabi jutri, 24. februarja 1975, ob 20. uri v Malo dvorano Kulturnega doma v Trstu na predavanje primarija psihiatrične bolnišnice v Begunjah dr. med. JURIJA ZALOKARJA Govoril bo O SHIZOFRENIJI Izleti Zveza borcev Boljunec priredi 8. maja štiridnevni izlet v Beograd na proslavo 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Vpisovanje v mlekarni pri Lavri Kofol v Boljuncu. Razna obvestila Predsedstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi vse člane odbora na važno sejo, ki bo danes, 23. t.m. ,ob 9.30 v Bazoviškem domu. Pokrajmsko kmetijsko nadzomištvo v Trstu sporoča, da bo predavanje o kletarstvu, ki bi ga moral imeti kmetijski izvedenec A. Zudenigo prejšnji torek, 18. februarja v Borštu, prihodnjo sredo, 26. t.m. Predavanje bo od 18.30 do 20. ure v srenjski hiši. Mali oglasi AUTOSALONE TRIESTE — ČARU VIRGIUO - 126 73, 127 74, 128 70- 74, 1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000 75, Fulvia coupé 67, 125 68, Opel Manufakturna trgovina Stojan U-dovič — Trg Ponterosso 5 išče vajenca. 1000 fam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v varnosti pri kmečkih delih, itd. Občni zbor se je zaključil z volitvami za obnovo dela upravnega odbora, ki mu je pravkar potekel mandat. Člani so potrdili dosedanji odbor, v katerega pa je na novo vstopil Remigij Tul. GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1974-75 Šesti abonmajski koncert V torek, 25. februarja 1975, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu Ansambel Slavko Osterc DIRIGENT: IVO PETRIČ SOLISTI: Aci Bertoncelj klavir Sabira Hajdarovič alt Ruda Kosi harfa Kostadin Kirkov violina Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418.605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni v Kulturnem domu. Slovenski klub obvešča, člane in prijatelje, da zaradi koncerta GLASBENE MATICE torkov večer odpade MLADINSKI KROŽEK TRST ITI Ulica Ginnastica 72 vabi vse člane na predvajanje filmov «ARCIPELAGO IN FIAMME» in «LA MIA VITA» ki bo danes v prostorih krožka, krožka. Prvi film se bo pričel ob 15.30 drugi pa ob 17.30. Kino Ariston 15.00 «Il fantasma della libertà». Barvni film režiserja Luisa Bunuela. Igrajo Michael Piccoli, Monica Vitti, Adolfo Celi. Nazionale 14.30 «Zanna bianca alla riscossa». Barvni film. Igrajo Maurizio Merli, Henry Silva, Renzo Palmer, Gisella Hahn. Excelsior 10.00—11.30 matineja «Lo chiamavano ancora Silvestro». Barvna risanka. Excelsior 15.00 «C’era una volta Hollywood». Barvni zabavni film, v katerem nastopajo skoro vsi ameriški igralci. C. Gable, Liz Taylor, G. Rogers, F. Sinatra, F. Astaire, B. Crosbv, L. Minelli, itd. Grattacielo 14.00 «Il bianco, il giallo, il nero». Giuliano Gemma, Tomas Milian in Eli Walach. Barvni film. Fenice 10.00—11.30 matineja «Zorro alla corte d'Inghilterra». Barvni film. Fenice 14.30 «Macchie solari». Barvni film, v katerem igrajo Mimsy Far-mer, Barry Primus in Ray Love-lock. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.00 «Airport 75». Barvni film, v katerem igrata Charlton Heston in Čaren Black. Ritz 14.30 «La mazurka del barone della santa e del Fico Fiorone». Igrajo Ugo Tognazzi, Delia Boccar-do. Paolo Villaggio. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 15.30 «Un uomo e una città». Barvni film, v katerem igra Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capito! 14.30 «Robin Hood». Barvni zabavni film Walt Disneya. Cristallo 15.00 «L’esorcista». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 15.00 «Attenti a quei due... Chiamate Londra». Barvni film. I-grata Tony Curtis in Roger Moore. Filodrammatico 15.00 «Turbamento di una minorenne». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Bello come un Arcangelo». Barvni film, v katerem igra Landò Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 15.30—21.30 «Papillon». Barvni film, v katerem nastopata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Vittorio Veneto 15.15 «I racconti di Canterbury». Barvni film režiserja Pier Paola Pasolinija. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 14.30 «E’ una sporca facen-da. tenente Parker». Barvni film. Detektivka, v kateri igra J. Wayne. Astra 15.00 «Altrimenti ci arrabbiamo». Barvni zabavni film, v katerem igrata Bud Spencer in Teren-ce Hill. Radio 14.30 «L'ultima neve di primavera». Barvni film, v katerem nastopata Agostina Belli in Bekim Fehmiu. Mignon 14.00 «Quella sporca dozzina». Barvni film, v katerem igrata C. Bronson in L. Marvin. Volta - Milje 15.00 «Bisturi, la mafia bianca». Barvni film, v katerem i-grata Enrico Maria Salerno, Senta Berger in Gabriele Ferzetti. Ije (tei. 213-137), Milje (tel. 271-124).! Ul. Rittmayer 4/a. DRUGE VESTI NA X. STRANI Gledališča VERDI Danes ob 16. uri, v torek ob 20., v četrtek ob 20. in v soboto 1. marca ob 18. uri ponovitve Verdijeve opere «Falstaff». Dirigira Bruno Bar-toletti, v glavni vlogi pa nastopa Anglež Peter Glossop. V ostalih vlogah nastopajo še Margherita Rinaldi, Daniela Meneghini - Mazuccato, Rosa Laghezza, Giovanna Vighi, Renato Cesari, Antonio Bevacqua, Angelo Marchiandi, Fiorindo Andreolli in Antonio Zerbini. Režija Ruggero Bimini, orkester, zbor in baletna skupina gledališča Verdi. Koreografije Sare Aquerone, vodja zbora Gaetano Riccitelli. ROSSETTI Danes ob 16.00 poslednjič: A. Miller «Lov na čarovnice» (Il crogiuolo). Režija Sandro Bolchi. scena Sergio d’Osmo. Zadnji dan. Prodaja vstopnic v Pasaži Pretti, tel. 36-372 in 38-547. Od torka, 25. H. do 2. HI., bo nastopil ansambel «Teatro Italiano Contemporaneo» z Mainardijevim delom «Antonio Von Elba». V glavnih vlogah G. Tedeschi, E. Vazzoler in G. Sammarco. Sodelovali bodo še G. L. Farnese, B. Moratti, L. Grechi, F. Viglione in M. Laszlo. Režija L. Mon-dolfo, scene in kostumi P. L. Pizzi. SOŽALJE Prosveta Tržaški partizanski pevski zbor izreka svojemu članu orkestrašu Giordanu Marianiju globoko sožalje ob izgubi drage matere. Prosvetno društvo France Prešeren iz Boljunca izreka svojemu odborni' ku Pepiju Žerjalu globoko sožalje ob izgubi drage matere Ančke. 24. 2. 1974 24. 2. 1975 Marjan Merlak Si vedno z nami VSI TVOJI Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Vite vd. Maver DRUŽINA Trst, 23. februarja 1975 V sredo, 26. februarja ob 20.30 v LStS1 i ^.1. filme. ‘ ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega DARKA MAVERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala upravi in uredništvu Primorskega dnevnika ter uslužbencem ZTT, govorniku, č. g. župniku, pogrebnim pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so v njegov spomin darovali v dobrodelne namene. DRUŽINA Boljunec, 23. februarja 1975 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem., ki so spremili na zadnji poti našo drago mamo GIZEL0 LEGIŠA vd. BLAZINA Posebna zahvala Gospodarskemu društvu s Proseka, športnemu društvu Primorje, veteranskemu klubu Primorje in vsem darovalcem cvetja. Sinovi Pepi, Miro in Angel Prosek, 23. februarja 1975 z družinami ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob bridki izgubi naše drage žene, mame in none MARIJE PAHOR roj. ŠKRLJ se prisrčno zahvaljujemo. Iskrena zahvala č. g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru ter zboru «Fantje izpod Grmade», vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Mož Franc, družine Pahor in Štolfa ter družini Prdec in Perčič Medja, vas, štivan, Salež, 23. februarja 1975 ZAHVALA Ganjeni ob izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage žene, mame in sestre LJUDMILE KALC por. DE GIORGI se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, Pristaniški ustanovi, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči: mož, sin z družino, sestra in brata Padriče, Gropada, Lonjer, 23. februarja 1975 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvoval ob izgubi našega dragega očeta, tasta in nonota VIKTORJA SIRKA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, kriškemu zboru «Vesna», g. župniku, zdravniku dr. Settimu ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoče družine SIRK, PERINI, ZEGA in FARAGUNA Sv. Križ, 23. februarja 1975 ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega ANTONA KRIŽMANGIČA se toplo in iskreno zahvaljujemo. Družini KRIŽMANČIČ in FORAVS Lonjer, 23. februarja 1975 PISMO DEŽELNEMU ODBORNIKU MIZZAUU Odločen nastop zadruge «Kras» proti osnutku o kraških rezervatih Zakonski osnutek ne upošteva potreb in zahtev prizadetega prebivalstva ter njegovih organizacij nn,£rašanje zaščite Krasa in usta-dnILtVe kraških rezervatov je v teh čel0 SP-et stoP^° v ospredje. Nase ,^a sklep deželne uprave, da Dr Prvi stalni komisiji obnovi raz-a 0 zakonu, ki naj bi ustoličil loLVa e- Med drugimi je' svoj od-1 glas proti novemu zakonske-zad. osnutku št. 102 dvignila tudi kot- Uja ^Kras», ki je nastala prav sa Pdfuyor na poskuse nadaljnje-šp„„aro^ienja Krasa v škodo Kra-ra. ev- V dneh ko so na deželi osnutku ,08qprejšnjem zakonskem Daki,-U- . se J® namreč v gro-vilozbralo precejšnje steki , zainteresiranega prebivalstva, osnnfi Je izreklo proti zakonskemu tan tku- Naslednji korak tega spon-0,, ®a gibanja je bila ustanovitev čel °ra]za zaščito Krasa, ki je pri-Drpi? k°renito akcijo seznanjanja 'valstva, vseh političnih strank Ohe^116®3. loka ter krajevnih uprav. nemnein ie odbor predložil pristoj-teriU- oporniku spomenico, v ka-Drl B'|ei-iPoz.val deželne organe naj kih ap ,kaciji zakona Belci o kraš-zahtpvtZe-rVatih uP0Števaj° najprej valstva ki Po^6.536 krfkega Prebi- Dokou ’ kl mu le treba nuditi vse motobne o0®0!6- da se lahko ne-ra7 .I?° družbeno in gospodarsko odgovor'1 P°z*v odbora dežela ni vJ?a bi. lahko učinkoviteje nadalje-star,fVoJ0 akeijo, je odbor nato u-bji, °yd zadrugo «Kras», ki naj bi Dori odonem pobudnik za kraške goska =rske dejavnosti. Odbor je skrat-ra7«'P^emend svojo pravno obliko in ie nlr' , svoje cilje, osnovni cilj pa ki i Stit? zaščita koristi Kraševca, kf,,,.. Kras v dolgih stoletjih obli-1 ter mu vdahnil svojo dušo. osni,* zadnji napovedi dežele, da bo ie ,ljk sPel; romal pred komisijo, la a .uga Kras nemudoma spreje-Enta,Vi°-Je- si-ališče. člani zadruge u-jr- iiajo, cja se p0(j {-azo <> Zvočil' deželnemu oddeli a rUzzauu pismo, ko so izve-mislia I b? prva stalna deželna kolek n Pre’'resala nov zakonski osnu-obiskaii P0S’ 102. Odbornika so ku piaLze U- februarja; -Na začet-da so *0 ga, seznanjajo z dejstvom, drugo \T Polnopravno združili v za-19. fehit, • pa z dejstvom, da so njeno 0 uarJa. lani izročili že ome-Preiei; PO’Penico, na katero pa niso Pa i» ..Sovora. Namesto odgovora ne®u SvZf n' odbor predložil dežel-zakomii,retu ^1- novembra lani nov Va Dreni osnutek št. 102, ki ne upošte-sa. v n°gov Odbora za zaščito Kraje osmnS”111 ie obenem rečeno, da Prezira -1 protl vsaki logiki ter da ga nreh? ,čanske Pravice kraške-neprecpnra Stva ter prinaša s tem škodo JIVo oooralno in materialno Kdo hadalL ^r -prteravil ta osnutek, je Veda ka-eC-eno v Pismu, se ne za-slej za v J-e Predstavljal Kras do-Papornv . rasevca in koliko truda in ntil le vložil v to, da bi ga ovred- Kraski kmetovalec prav tako ne bo mogel nikoli pozabiti na življenje med fašistično vladavino, ko so ga smatrali za sužnja, mu odvzeli svobodo ter pravico do uporabe materinega jezika. Kljub temu pa se je odločno boril za boljšo bodočnost ter za demokratično vladavino, ki bi zaščitila njegove pravice in koristi. Ob vsem tem se danes sprašuje, zakaj sc je boril. Kras je namreč postal področje za vojaške vaje, postal je smetišče mesta ter plodna tla za gradbene špekulacije, ki obenem Kras iznakazujejo z urbanističnega vidika ter vidika njegovih naravnih lepot. Zakonski osnutek med drugim predvideva, je nadalje rečeno v pismu, da kmetovalec ne bo mogel več obdelovati svojih zemljišč, ki jih bo moral tako prepustiti «širokosrčnim kupcem». Osnutek ne jamči niti pravičnega dvojezičnega poslovanja. Odbor zadruge se zato sicer izreka za zaščito Krasa, a je odločno proti zakonskemu osnutku št. 102. Obenem pa sprašuje, ah bo dežela v bodoče blagovolila vprašati za mnenje tudi zadrugo Kras. Pismo se zaključuje z ugotovitvijo, da bo kraško prebivalstvo v bodoče pripravljeno braniti svojo zemljo, z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tako kot jo je branilo v preteklosti. Upoštevajoč nevarnost, ki grozi kraškemu človeku, zadruga «Kras» poziva vse prebivalstvo, politične stranke ustavnega loka ter vse organizacije, naj zavzamejo odločna stališča ter s tem podprejo pravično borbo Kraševca. o$$lKL .......... Zora Križmančič iz Gropade Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob pok. A-polonije Furlanič vd. Zobec darujejo družine Boneta, Rapotec in Zobec iz Boršta 20.000 lir. V počastitev spomina pok. staršev Andreja in Josipine Čok daruje hčerka Viktorija 2.000 lir. V počastitev spomina Rosande Praček daruje družina Stanko Bole 10.000 lir. Ob priliki svojega 80. jubileja daruje Amalija Castellani 3.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin ob 5. obletnici smrti sina Egidia daruje Nina Skrlavaj 10.000 lir. V isti namen daruje Ana Štefančič 5.000 lir. V počastitev spomina Zvonka Lu-pinca darujeta Avgust in Lojzka 5.000 lir. V spomin Guština, Regine in staršev daruje Francko Sedmak deset tisoč lir. Namesto cvetja na grob Ivana Kocjančiča daruje družina Lado in Sabina (Trst) 5.000 lir. V isti namen daruje Alojz Švab z družino (št. 486) 3.000 lir. ČASTITLJIV JUBILEJ V BARKOVLJAH VISOK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ ZORE KRIZMANCICEVE IZ GROPADE Vse življenje sem veliko brala... Jubilantka je nenavadno sveži vir spominov na danes je v podrobnostih seznanjena z življenjem minula pri nas leta in tudi in po svetu Drobna in komaj za spoznanje upognjena postava in brazde čez lica in čelo, ki jih je zaznamovalo celih osemdeset let trdega kmečkega življenja. Vsa ta dolga leta pa kot bi se ne dotaknila tistega mladostnega duha, ki ga v človeku počasi potapljajo skrbi, odpovedi, brezčutne življenjske preizkušnje. To je Zora Milkovič por. Križmančič iz Gropade, ki je v četrtek, 20. februarja, dopolnila 80. leto življenja. Sproščena in odprta beseda, takojšnja pripravljenost na izmenjavo duhovite šale, živahnost, živa osveščenost in budno zanima- nje za vsakršno dogajanje v vasi, \do revščino, pravi, doživela je izoblikovala z branjem. «Vse življenje sem veliko brala, nam je pripovedovala, predvsem zvečer, ker je bilo treba podnevi garati. Ko so vsi zaspali, sem vzela knjigo v roke ter brala v pozno noč.» Ta navada ji je ostala še danes. Tudi iz našega časopisa ji ne uide en sam članek. «Samo športne strani ne pogledam. To ni zame,» pravi, ter spelje pogovor na to in ono iz aktualnosti. Tako se Zorini pripovedni sprehodi po preteklost, od časa do časa ujamejo s sedanjo stvarnostjo in v njenem glasu je tedaj rahla otožnost. «Prebijali smo se skozi hu-sem dve Prav zaradi tega so udeleženci čnega zbora inštituta sprašujejo, čemu taka strogost tržaškega sodstva, ki se mu sicer tako mudi z oproščanjem fašistov. Pra vzaradi tega so udeleženci občnega zbora inštituta izrazili obtoženim anarhistom svojo solidarnost. v našem zamejstvu, v državi in drugod po svetu ter celo njeni gibi, nenavadno odločni in neposredni — vse to izpričuje nekakšno mladostno razpoloženost. Zoro smo pred kratkim obiskali na njenem domu. Ne zaradi tega jubileja. O njem tedaj še vedeli nismo. Priklical nas je glas, da je Zora prava zakladnica spominov o nekdanjem življenju in navadah kraškega kmečkega prebivalstva, navadah ki so nemara že zdavnaj izumrle in za katerimi počasi izu- svetovni vojni, a je bilo kljub sedanjemu boljšemu življenjskemu standardu včasih boljše. Današnja mladina ne pozna več prave družabnosti, njeno zanimanje za kulturne vrednote je upadlo. Ženejo se le za žogo in potem z avtomobili na desno in levo.» To prepričanje se ji je izoblikovalo potem, ko je vse svoje življenje aktivno delala na prosvetnem področju v vasi. Bila je dobra in vneta pevka. V torek, 25. t.m. bo ob 17. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo: ustanovitev slovenskega okraje, proglasitev stavke in istočasne demonstracije v Rimu, občni zbor sindikata in razno. Tajništvo priporoča točno in gotovo udeležbo, dobrodošli tudi člani. Vse to veselje pa ji je vtisnila že mira še spomin. Sprejela nas je z driiziha'. Zo fa "sd " je fmMrdč rodila odprtimi rokami in njena prva skrb jè Wa, -ée^-rtas morda «zebe,« kajti njena mala kuhinja je bila kljub zimskemu mrazu nezakurjena, da nas je za mizo kar treslo, med-, tem ko je to zanjo navada, kot nam je mimogrede povedala. Razgovor je takoj stekel na Zorina mladostna leta, na takratno življenje, pa na. to in ono. Iz njenih pripovedi ter iz vsega, kar bi nam še lahko povedala, če bi nas čas ne preganjal, bi prav gotova nastala debela knjiga. Vsi ti spomini pa niso le v njeni zavesti. Zbrani so na številnih straneh šolskih zvezkov, na katere si Zora sama že leta in leta skrbno in s čudovito pisavo ter dobrim poznanjem jezika zapisuje vse, kar ji privre na misel iz preteklosti. Zorini pripovedni sprehodi po preteklosti se od časa do časa ujamejo s sedanjo stvarnostjo. Jezik J ■iHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuifiiiiuiniiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiii Potil. .........im SLj!!- OBLETNICI fašističnega napada na vas V Lonjerju se pripravljajo na jubilejno spominsko svečanost Srednja svečanost bo 23. marca pred spomenikom padlim P°niinski tek za dijake nižjih srednjih šol in kolesarska dirka ca, bo yb jr rnesec, točneje 23. mar- j domačih fantov, ki so padli daleč od obletnici na°nj^r^u svečanost ob 30. lastnega doma, čimvečji pomen. Prav V.as' ko sn fašističnih tolp na , zaradi tega je zajel v svojo sredo h trije n P,°d streli okupatorja pad- ’ ‘ : ~~ teačin - akf-Zails^' borci in en do-nov Pa ie K-Vst’ cela vrsta vašča-ne zapore , - odgnana v fašistič-fPhfienju Ha K^r- so..bili podvrženi kar so vprieibl lz n'pb iztisnili vse, VDom !n okolici P°dtalnem giban'iU dinski odsei?r°SVetno društvo, mla-Za ’ sP0rtno društvo in zve- sestali Partizanov so se prejšnji teden Stanku in c®SGr?. P°svotovalnem se ?co dostojne?"1!1' da bodo to oblet canost bo Počastili. Osrednja sve- Pred spomen® nedelj0' 23- marca, Pa se bo 7 *0,m padlim' Proslava marca, ko ?CGu ze na Petek, 21. !n dekleta nori r0do .domač’ fantje kel iz vasiP ^ zvečer ob soju ba-V Vas. kjer a Kafmaro in nato spet ri-,dali' kaj se” b0d° domačini po-Qil° precj , . Je v tem kraju go- dtle bo Lr d?Se!lmi leti’ Drugega Popoldanskih * ?iUštvo priredilo v drn in str ' za ril vSP°”inski tek čez Wb sredniih s 1 a^e s'ovenskih niž-Tdnjega dne8,- ?a Tržaškem, nabavo, še kolesJUt|ra:' pa’ Pred Pr°-eri bodo na??ar?ko, dirko, na ka-bžaških klubot ^ kolesarji, člani Z"ali vabilu °V’ kl 50 se tak°j °d- Vasi proslava0 sP°menikom v CIJami domače f0Yor°ma, recita-p°m Partizanske!?1 ad?ne ter nasto- tem Poje mnn3Sai zbora pri kate-tinarskih p”cev° onjerskih in ka- tepfc^jjdbor.je že začel -muzicno akoiir, 7 ^ zacei z Vl tega dogodka' km prosla- soaka, kot tudi počastitvi predstavnike vseh organizacij, ki so sestavili program'v prepričanju, da bo ta datum res dostojno proslavljen v vasi, ki je bila med drugo svetovno vojno pomembna točka v sklopu organiziranega tržaškega podtalnega protifašističnega gibanja. R. P. eni najbolj zavednih gropajskih družin. Njeni starši so imeli gostilno, ki stoji'Še danes. Bila je prva od sedmih sester in bratov in je morala zato kot prvorojen^ otrok v tistih letih revščine največ garati. Že z enajstim letom je morala vsak dan z vrči mleka ali s plenir-jem peš v mesto. Po hudih letih prve vojne se je poročila z domačinom Àlojzem Križmančičem. V zakonu sta imela tri otroke, dve hčeri in enega sina, ki so si ustvarili svoje družine. Vsa njena družina je aktivno delovala ter veliko prispevala v narodnoosvobodilni borbi. Pred šestimi leti je Zora ovdovela, vse življenjske preizkušnje pa niso strle njene trdoživosti. Ob pomembnem življenjskem jubileju, ki ga je preživela v krogu svojih najbližjih, ji skupno s sinovi, vnuki, nečaki in drugimi sorodniki ter znanci iskreno voščimo še veliko srečnih dni. D. K. Čemu taka strogost tržaškega sodstva? Na občnem zboru tržaškega inštituta za preučevanje zgodovine odporniškega gibanja Furlanije - Julijske krajine so razpravljali tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih in izglasovali resolucijo, v kateri grajajo zadržanje tržaškega sodstva, kateremu se mudi s procesom proti skupini anarhistov, katere krivda je predvsem ta, da niso verjeli «u-radnim resnicam» o krivdah za pokol na Trgu Fontana v Milanu. Kljub naporom določenih krogov (glej Pinellijeva smrt, izjave kves-toraj Guide, peripetije Valpredove-ga nedokončanega procesa) je resnica, tudi po zaslugi demokratičnih sil, prišla vendarle na dan in njej ni danes nobenega dvoma. sveže pražena kava — prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFfP. praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFP. Vam daje vedno vse najboljše Seja Sindikata slovenske šole Petindevetdeset let Karle Prinčič - Karlote V Primorskem dnevniku smo zabeležili že veliko lepih življenjskih jubilejev domačih slavljencev od Gorice pa do Trsta. Tokrat je naša slavljenka Barkovljanka, Karla Prinčič, vdova Štefančič ali Karlo-ta, kot ji pravijo, ki je te dni slavila svoj 95. rojstni dan. Karla se je rodila 14. februarja 1880 v Barkovljah, pravzaprav pri Bajdovcih, kjer je tudi dolgo let stanovala, kot prva od štirih otrok v zavedni slovenski družini Marije in Mihaela Prinčiča. Mati je bila branjevka na trgu in naša slavljenka je morala kot najstarejša hči paziti na Karlota in na mlajše brate in sestre ter opravljati še vsa druga družinska dela. V mladih letih je bilo njeno življenje zelo težko. Poleg vsakdanjega domačega dela je morala pešačiti tudi v mesto in pomagati materi na trgu ter prati perilo tržaški gospodi. Čeprav je imela vedno polne roke dela, je ob nedeljah vseeno našla čas, da je V PRIREDBI DOMAČIH PROSVETNIH DRUŠTEV Lepi Prešernovi proslavi pri Sv. Ivanu in v Lonjerju Nastopali so pretežno mladi izvajalci z recitacijami, petjem in glasbenimi točkami tfvemcaM PRIMO ROVIS Največja izbira surove in pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793 735 - 750 575 PRAŽARNA : UL PIGAFETTA 6/1 Tel 820 747 PUNTO FRANCO VE CCHIO Skladišče Industrijska cona 10 - Tel 29.210 Prosvetno društvo «S. Škamperle» se je v četrtek zvečer oddolžilo Prešernu in priredilo nadvse uspelo proslavo slovenskega kulturnega praznika s pestrim sporedom. Pred nabito polno malo dvorano na stadionu «Prvi maj» je o pomenu tega za Slovence največjega praznika ter o liku pesnika Prešerna spregovorila pisateljica Ivanka Hergold - Kravos, ki je dala zlasti velik poudarek Prešernovi ljubezni za svoj narod. Sledil je nastop svetoivanskih šolarjev z Bevkovo enodejanko «Dobrota je sirota», ki jo je z nemalim trudom pripravila Milica Kravos - Verč. V igrici so nastopili Igor Škamperle, Štefan Pegan, Marko Gruden, Kajetan Kravos, Aleksandra Montanari, Živa Pahor, Martina Kafol in Sergij Zet-tin, ki so dovršeno odigrali svoje vloge in s prikupnostjo želi veliko odobravanje občinstva. Prireditev se je nadaljevala z nastopom Igorja Brane in Andreja Pegana, ki sta zaigrala nekaj skladb na harmoniko. Duo Loredana Gec - klavir in Lucijan Čandek - rog, pa se je predstavil z Vecchiettijevim tudijefn. Dijak Igor Škamperle je nato nastopil z recitacijo Prešernove pesmi Apel in čevljar nakar je za zaključek nastopil svetoivanski cerkveni pevski zbor pod vodstvom dirigentke Nade žerjal-Zaghet. Pevci so se najprej predstavili z znano Prešernovo Zdravljico v uglasbitvi Ubalda Vrabca. Nastop pevskega zbora so številni prisotni toplo pozdravili. Sledile so še Flajš-manova «Luna sije», Vrabčeva «Kresno jutro», Venturinijeva «Mornar», Foersterjeva «Planinska», narodna v Venturinijev! priredbi «Uspavanka» in kot zadnja Vrabčeva «Slovenska pesem» na Kajuhovo besedilo. Zadnjo pesem so morali pevci na splošno željo ponoviti. Na koncu se je predsednik PD S. Škamperle Lojze Abram zahvalil vsem nastopajočim za sodelovanje. Prisotni so potem izrazili željo, da bi društvo pogosteje vabilo svoje člane in prijatelje na podobne kulturno - prosvetne prireditve. L. A. Istega večera je bila Prešernova proslava tudi v Lonjerju v organizaciji mladinskega odseka prosvetnega društva Lonjer - Katinara. Pred nabito polno dvorano so se mladi prosvetni delavci pod vodstvom Nevenke Pečarjeve predstavili ne samo z izborom Prešernovih poezij, pač pa tudi z izvlečki iz del drugih slovenskih avtorjev kot Cankar, Levstik, ž 'pančič, Kosovel, Gregorčič in Kajuh. Proslavo je otvoril z Zdravljico Ervin Gombač, nakar jo je zapel otroški zbor, v katerem so bili zastopani vsi najmlajši predstavniki prosvetnega življenja v vasi. Celoten spored, ki je obsegal sedemnajst točk, je lepo povezovala Mariza Batič. Poleg recitacij in odstavkov iz raznih literarnih del pa se je občinstvu predstavil tudi godalni kvartet šole Glasbene matice, ki je izvajal godalni kvartet opus 64 št. 5 skla- datelja Haydna. Za glasbeni vložek so poskrbeli tudi najmlajši člani prosvetnega društva, ki so zaigrali nekaj narodnih pesmic na flavto. Proslavo je zaključil Ljudski trio, ki je zaigral nekaj poskočnih z domačo motiviko. R. P. Prešernova proslava PD Prosck-Rontovel V prostorih športnega krožka «Primorje» na Proseku je bila sinoči Prešernova proslava, ki jo je priredilo prosvetno društvo Prosek -Kontovel. Na proslavi so poleg domače godbe in pevskega zbora «Vasilij Mirk» sodelovali tudi učenci osnovne šole na Proseku, ki so občutno podali nekaj zborovskih recitacij. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je nagradilo izvajalce s prisrčnim in budnim aplavzom. O sinočnjem večeru na Proseku bomo še poročali. x B. R. i .....Mf fillp mm, šla na razne veselice in šagre, posebno kjer je bil ples, saj se je rada zavrtela po «brjarju». Ko pa je neke nedelje po maši šla proti domu, je srečala mladega fanta, Emanuela Stefančiča, iz Zagradca, ki je delal v Barkovljah in se z njim seznanila, pozneje, leta 1905 pa tudi poročila. V zakonu je povila sedem otrok, od katerih so še trije živi. Tudi po poroki, kot nam je sama povedala, je morala mnogo delati za svojo novo družino, kajti moževa delavska plača ni zadostovala. Tako je naša slavljenka še kuhala in nosila kosilo za delavce, ki so v pristanišču gradili pomole ter prevažali kamenje na griži, in opravljala še druga dela, samo da je pomagala preživljati družino. Posebno hudo ji je bilo v prvi svetovni vojni, ko je mož bil celih pet let pri vojakih. Sedaj živi Karlota s sinom Rudijem pri Cijakih in je kljub častitljivi starosti še kar zdrava in čila. Vedno je bila vedrega in veselega značaja in taka je še danes. Čestitkam otrok in sorodnikov se pridružujemo tudi mi z željo, da bi zdrava in srečna dočakala 100 in še več let. M. M. V petek so se zbrali v Vidmu delegati osebja koncesijskih avtobusnih družb, ki so ratificirali sporazum med sindikati in deželo o izvajanju zakona št. 47, ki predvideva uveljavljanje že zdavnaj podpisanega protokola o prilagoditvi dohodkov v primerjavi z javnimi prevoznimi podjetji. tiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiMiimiimiiimiiiHmiiimHiiiiiiinMiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifniiiiiiiiiiii Zadnja pot Darka Ma ver ja Družina Sulčič (št. 95) 5.000 lir. S. I. 10.000 lir. * * * V spomin Stojana Žerjala darujejo prijatelji 6.000 lir za PD Prešeren. V isti namen daruje Mirko Maver iz Part 2.000 lir za PD Prešeren. Namesto cvetja na grob Darka Maverja darujeta Vinko in Marija Glavina 5.000 lir za PD Prešeren. Namesto cvetja na grobove Darka Maverja, Vide Maver in Ančke Žerjal darujeta Alma in Mario Ota 3.000 lir za PD Prešeren in 3.000 lir za ŠD Breg. V spomin Darka Maverja in Vide Maver darujeta Laura in Klavdij Kofol 3.000 lir za PD Prešeren in 3.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Darka Maverja darujejo Bogomil Zobec 5.000 lir, Olga Demark 5.000 lir, Rado Žerjal in družina 5.000 lir za PD Prešeren. V isti namen daruje Izidor Zobec 2.500 lir za PD Prešeren in 2.500 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Namesto cvetja na grobove Darka Maverja, Vide Maver in Ane Žerjal daruje pekarna Ota 5.000 lir za ŠD Breg in 5.000 lir za PD France Prešeren. Namesto cvetja na grobova Dar ka Maverja in Vide Maver darujeta Ludvik in Violetta Maver 5.000 lir za PD France Prešeren in 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. Namesto cvetja na grob Vide Maver darujejo Jože Starc 5.000 lir, Pina in Ivan Salvi 5.000 lir za PD Prešeren. V spomin Darka Maverja darujejo pogrebni pevci 6.000 lir za PD Prešeren. Namesto cvetja na grob Darka Maverja darujeta Marija in Srečko Žerjal 2.000 lir za PD Prešeren in 2.000 lir za ŠD Breg. V spomin Darka Maverja daruje sekcija PSI Dolina 5.000 Hr za PD Prešeren. V počastitev spomina Darka Maverja daruje Egon Kraus 5.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Darka Maverja darujeta Nada in Karel Pavlič 5.000 lir za PD Slovenec. Edvard Grgič daruje 2.000 lir za PD Škamperle in 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Vide Žerjal daruje družina Zuljan (Ricma-nje št. 6) 5.000 lir za ŠD Breg. Ob 30. obletnici smrti Edvarda Gorupa v nacističnem taborišču se ga spominja sin Dinči z družino ter daruje 10.000 lir za Kulturni dom. Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Gizele Blažina daruje Danica Versa 3.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina pok. moža daruje Katja Lisjak 2.000 lir za Dijaško matico. Ob 11. obletnici smrti žene Matilde daruje mož Leopold 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Ferdinanda Ferjančiča daruje družina Stanko Bole 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Gizele Legiša vd. Blažina darujeta Srečko in Majda Sedmak s Proseka 5.000 lir za Amaterski oder Prosek in 5.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Gizele Legiša vd. Blažina darujejo Ivan in Josip Čuk 10.000 lir ter Liči in Alojz Kapun 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Gizele Blažina darujeta Mara Kenda in mama 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Gizele Blažina darujejo Stanko in Berta Prašelj 5.000 lir, Anica in Srečko Orel 5.000 lir in družina Vladimir Luxa 5.000 lir za ŠD Primorje. Pustni odbor s Kontovela daruje 50.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Minilo je sedem let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Bruno Trampuž, ob tej priliki se ga spominja družina in daruje 5.000 lir za SPDT. V spomin pokojne Ljudmile De Giorgi daruje družina 10.000 lir za PD Slovan in 10.000 lir za ŠD Gaja. Ob pogrebu Ljudmile De Giorgi darujejo nosilci vencev 5.000 lir za PD Slovan in 5.000 lir za ŠD Gaja. V spomin Darka Maverja darujeta Sergij in Stojan Maver 3.000 lir za ŠD Breg. V spomin na svoje nepozabne pokojnike daruje Ivanka 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Emilije Kalc por. De Giorgi darujeta Karlo in Marija Kalc (Gropada 105) 1.000 lir za šolo K. D. Kajuh. V isti namen daruje družina Milkovič - Gornik 2.000 lir za šolo K. D. Kajuh. V počastitev spomina Darka Maverja daruje družina Šabec 1.000 lir za Dijaško matico. Za Narodno in šudijsko knjižnico v Trsu daruje I. N. svoj honorar za delo v knjižnici v znesku 27.000 lir. V spomin pok. Gizele Blažina darujejo sinovi Pepi, Miro in Angel 50.000 lir za Kulturni dom Prosek • Kontovel, 50.000 lir za ŠD Primorje, 25.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 50.000 lir za godbeno društvo Prosek. Milivoj Zuziž daruje 2.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Gizele Blažina darujejo Marija Daneu (Da-neuka) 5.000 lir, Guarina in Milko Puntar 3.000 lir, Ernesta Ukmar 5.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V spomin 30. obletnice smrti Edvarda Gorupa daruje Eda Gorup 10.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Namesto cvetja na grob Gizele Blažina daruje Berta Štrukelj 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Za Tržaški partizanski pevski zbor: Ob 21. obletnici smrti mame daruje Anton Marc iz Bazovice 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Antona Križmančiča daruje Anton Marc iz Bazovice 5.000 lir. Ob priliki svojega 80. jubileja daruje Amalija Castellani 3.000 lir. Ob 5. obletnici smrti brata Maria Castellanija daruje brat Pino Castellani 3.000 lir. V počastitev spomina pok. Antona Križmančiča darujejo prijatelji po pogrebnem obredu 10.000 lir, Miro Čuk (Trebče) 10.011 lir, Danilo Ciacchi (Lonjer) 5.000 lir, Oskar Kjuder 2.000 lir, Rudolf (Nando) Čok (Lonjer) 1.000 lir. V spomin na pok. moža Veta Rauberja daruje žena Pia 10.000 lir. Za proslavo 30. obletnice napada na bunker v Lonjerju darujejo v spomin pok. Antona Križmančiča: nosilci vencev in krste 10.000 lir, prijatelj Miro Čuk (Trebče) 10.000 lir, Sonja in Zvonko Lorenzi (Lonjer) 10.000 lir, Danilo Ciacchi (Lonjer) 5.000 lir. V spomin pok. sest' 'idmile daruje Antonija Čok 5x. . iir za PD Lonjer - Katinara. V počastitev spomina pok. Antona Križmančiča daruje Anton Gombač 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Antona Križmančiča daruje Just Lavrenčič 2.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Ob tragični izgubi prijatelja Antona Križmančiča daruje Danilo Merlak z ženo 2.500 lir za PD Lonjer -Katinara in 2.500 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Antona Križmančiča darujeta Marcela in Anton Malalan 2.000 lir za PD Lonjer - Katinara. V isti namen darujeta Lučano Malalan in Bruno Gerdovič 5.000 lir. V spomin na pokojno Rosando Štoka - Praček daruje družina Braj-kovič - Udovič 5.000 lir za PD «L Grbec». Namesto cvetja na grob Ljudmile De Giorgi darujejo: družina Grgič (Padriče 17), družina Klac (št. 43) in družina Grgič (št. 10) 6.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Milke Kalc daruje družina Grsič (Padriče 66) 5.000 iir za ŠZ Gaja. V počastitev spomina pok. Gizele Blažina daruieta Milka in Loize Žagar iz Padrič 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V petek smo se na boljunškem pokopališču poslovili od našega dolgoletnega delovnega tovariša Darka Maverja, ki je preminil po krajši toda hudi bolezni. Že na dvorišču mrtvašnice glavne bolnišnice se je zbralo veliko pokojnikovih znancev. Od tam je pogrebni voz s krsto krenil naravnost na domače pokopališče v Boljuncu, kjer je Darku ob odprtem grobu zapel domači zbor, v imenu Založništva trža- škega tiska’ in Primorskega dnevnika pa se je od njega poslovil Franc Udovič. Poudaril je zlasti Darkovo vestnost pri opravljanju odgovorne in naporne šoferske službe in njegovo navezanost na Primorski dnevnik, ki ga je skoraj 26 let razvažal dan za dnem po naših vaseh. Sedaj, ko je komaj dobro nastopil zasluženi pokoj, je za vedno odšel. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Zadnja pot Antona Križmančiča Ogromna množica prijateljev, sorodnikov in znancev je v torek pospremila na zadnji poti na kati-narsko pokopališče Antona Križmančiča, ki je tragično preminil prejšnji četrtek v prometni nesreči pri Postojni. Pokojni Toni se je rodil 8, junija 1908 v Bazovici in se je še mlad priženil v Lonjer. Po poklicu je bil zidar in to delo je vestno opravljal vse do svojega odhoda v pokoj, pa še potem se je vedno rad posvetil raznim manjšim delom pri prijateljih in znancih. Vedno vesele narave je bil priljubljen ne samo v Lonjerju, pač pa tudi v rodni Bazovici in po raznih vaseh na Krasu, kamor je stalno zahajal najprej zaradi dela, nato pa na dolge sprehode. Z žalostjo se ga spominjajo ne samo njegovi starejši vrstniki, ki so z njim prebili marsikatero urico v po!?o\ oru o vsakodnevnih problemih, pač pa tudi mlajši in najmlajši, za katere je vedno našel dobro besedo in jih dostikrat zabaval. Priljubljen pri vseh zaradi vesele narave, je moral nenadoma zapustiti v žalosti ženo Zalo ter hčerki Vilmo in Božo z družinami ter številno sorodstvo. R. P. S črno-bele v barvno sliko s 30-letna barvna izkušnja PHILIPS TW©oi@r Colja Aldo Kontovel 134 > tel. 225471 MINIPOSOJILO V trgovinah T Cluba boste poleg že prislovične vljudnosti in resnosti imeli tudi možnost nakupov za gotovino s čeki «miniposojila» T Cluba — Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio di Trieste), ki ga boste odplačevali v 18 mesecih po obrestni meri 0,50% na mesec na začetno vsoto posojila. Informacije dobite pri Cassa di Risparmio di Trieste ter v trgovinah T Cluba. fi 1 fi 1 GORIŠKI DNEVNIK PETKOVA OBČINSKA SEJA SE BO NADALJEVALA JUTRI ZVEČER Zavrnjena fašistična špekulacija o knjigi «Immagine di Gorizia» Knjiga, ki predstavlja prvi boječ poskus priznati delež Slovencev v zgo-dovini Gorice, nase skupnosti nikakor ne more zadovoljiti - V razpravi razgaljena rasistična in genocidna politika fašizma do Slovencev Skoraj tri ure je na seji občin-skega sveta v petek zvečer trajala razprava o knjigi «Immagine di Gorizia» (Podoba Gorice), ki jo je nedavno od tega izdala občina Gorica. Prav gotovo ima občinska uprava v tem trenutku celo vrsto pomembnejših zadev, ki bi jih morali rešiti svetovalci, kot je razprava o tej knjigi, vendar so zaradi bližnjih volitev in tudi zaradi šovinizma, ki mu želijo prilivati vedno novega olja, da ne bi ugasnil, napravili fašisti iz objave te knjige politični dogodek, ki je presegal svoje realne meje. Krščanska demokracija je strnila vrste okoli svojega župana De Simoneja, ki je bil tarča desničarskih napadov, Predložila je svetovalcem resolucijo, v kateri obsoja fašistično izkoriščanje knjige za svoje strankarske cilje in odobrava županovo ravnanje, ki izpričuje «civilno obvezo s pristnimi patriotskimi čustvi». Za resolucijo so glasovale vse skupine razen MSI in PLI. Liberalci so med razpravo predložili svojo resolucijo. Njihova avtonomna akcija je temeljila na dejstvu, da je bilo med 290 podpisniki odprtega pisma proti objavi knjige tudi veliko liberalcev. Za njihovo resolucijo so glasovali le misovci. Knjiga po svoji vsebini niti od daleč ne more zadovoljiti slovenskega bralca, pa čeprav so v njej nekateri prispevki slovenskih avtorjev. Knjiga je pomanjkljiva, ker se omejuje na prikaz le skromnega deleža, ki so ga goriški Slovenci prispevali h kulturi in umetniški rasti Gorice. Zato je svetovalec PSI odv. Sanzin upravičeno dejal v svojem posegu, da bi imeli Slovenci celo vrsto pripomb na to knjigo, vendar jo moramo v tem trenutku braniti pred nesramnimi špekulacijami desnice. Komunistični svetovalec Chiarion pa je zavrnil fašistično nestrpnost ter dejal, da je za vse, kar je bilo slabega v Gorici, kriv fašizem, ki je preganjal slovenske ljudi, jih pošiljal pred fašistično sodišče, dajal piti ricinovo olje, njegovi učitelji pa so pljuvali otrokom v usta, kadar so v šoli spregovorih slovenski. Pridružil se je županovim izjavam, ki je poudaril, kako je Gorica mesto na stičišču narodov. Žu- panovo stališče je podprl tudi načelnik KD Pagura, ki je predlagal sprejem zgoraj omenjene resolucije. Po sprejemu druge resolucije, ki jo je prežagala KPI glede zdravstvene reforme ter odobritve žetonov občinskim odbornikom za seje so se sporazumeli, da bodo jutri ob 18.30 nadaljevali sejo, na kateri bo odbornik za finance Ciuffa-rin prebral poročilo k proračunu občine za leto 1975. To poročilo so razdelili svetovalcem že v petek, ker so pričakovali, da razprava o interpelacijah ne bo trajala toliko časa. 9 šolski skrbnik obvešča vse zainteresirane, da bodo pismeni izpiti za udeležence profesorskih natečajev 28. februarja v šoli Lecchi (matematika. prirodopisne vede), 3. in 4. marca pa v zavodu Fermi (juridične in gospodarske vede). Obvestilo ANPI glede priznanja partizanščine ANPI obvešča, da so prve dni januarja ponovno odprli rok za priznanje partizanske dobe. Vsi, ki niso še izpolnili ustrezne pole za priznanje, naj to storijo čimprej. Vsa ustrezna navodila bodo dajali predstavniki sekcij ANPI na Goriškem. Tudi glede odlikovanj za zasluge borcev ali garibaldincev bodo tisti, ki jih stvar zanima, dobili vsa navo-dlia na sedežih borčevske organizacije. DANES ZADNJI DAN SOLSKIH VOLITEV Na višjih srednjih šolah volijo starši, dijaki in učno osebje Povsod enotne liste, le na liceju in učiteljišču ločeni listi dijakov - Volišča odprta ves dan Starši, dijaki .profesorji in pomožno osebje bodo danes volili vsak zase svoje kandidate v šolske svete na vseh srednjih šolah v državi. Volitve bodo seveda tudi na vseh treh višjih slovenskih šolah v Gorici, t.j. na liceju in na učiteljišču, ki sta v Ulici Croce in na trgovski šoli, ki je v Ulici Vittorio Veneto. Volišča bodo odprta od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. V volilnih komisijah so tokrat, poleg profesorjev in staršev tudi dijaki. Volilni komisiji na liceju predseduje prof. Milko Rener, na učiteljišču prof. Ana Lukežič, na trgovski šoli pa je za predsednika eden izmed staršev in sicer Maks Nanut. Na žalost ni prišlo povsod na višjih srednjih šolah do enotnih list, kot je bilo na drugih slovenskih šolah. Prišlo je namreč do predstavitve nasprotujočih si Ust med dijaki na liceju in učiteljišču. Nekaterim očitno ni bilo všeč, da so se dijaki na notranjem glasovanju o- .......... V OKVIRU PROSLAV OB 30-LETNICI OSVOBODITVE SPZ bo priredila letos 6. aprila množični obisk kostnice v Gonarsu I. maja bo štafetni tek osvoboditve po vseh slovenskih vaseh na Goriškem 6. aprila popoldne bodo člani slovenskih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovensko prosvetno zvezo na Goriškem, množično obiskali Gonars, kjer se bodo oddolžili spominu stotin slovenskih rodoljubov, ki so umrh v letih, ko je fašistično-kraljeva oblast imela tu urejeno koncentracijsko taborišče za slovenske rodoljube, ki so jih aretirali med časom itahjanske zasedbe v takratni Ljubljanski pokrajini. Pred letom in pol dni je bil. na pobudo jugoslovanske vlade, odkrit v Gonarsu mogočni spomenik, ki služi tudi kot kostnica. Ker je bila otvoritev v času nedeljske prepovedi vožnje z avtomobiU in je bila zato svečanost na ponedeljek, se je mnogi niso mogli udeležiti. Obisk v Gonars spada med pobude v počastitev 30-letnice osvoboditve izpod fa- liimimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiifiHiiiiuiiHtiniifiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimniiimiiiiifiiifiiiii RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM PD «BRIŠKI GRIČ» PITTOLIJEM Letošnje prvomajsko praznovanje v znamenju 30-letnice osvoboditve Na programu imajo še druge prireditve Težave s sedanjimi prostori na Valerišču V števerjanu se tudi letos pripravljajo na tradicionalno prvomajsko proslavo.. Novega predsednika društva «Briški grič» Silvana Pit-toliia smo nanrosili, da bi nam po- si Iran Fittoli vedal, kaj imajo letos v programu za 1. maj in kako deluje društvo. Fittoli nam je predvsem povedal, da je sedaj delovanje društva skoraj v celoti osredotočeno na pripravo prvomajskega praznovanja. Točnega programa nimajo še izdelanega, še posebno kar zadeva njegov kulturni del. Brez dvoma pa bodo letos ob 30-letnici osvoboditve organizirali štafetni tek po goriških vaseh. Cilj bo v Števerjanu. Poleg teh priprav, ki vzamejo največ časa društvenim odbornikom, imajo v načrtih še manjše prireditve. S pomočjo Slovenske prosvetne zveze bodo tudi v tem delu Brd pripravili razna predavanja. Mimo teh proslav bo društvo v okviru svojega rednega delovanja priredilo prihodnjo nedeljo izlet v Sappado, enkrat v avgustu pa dvodnevni izlet po Jugoslaviji. Fittoli je še dejal, da predstavlja velik problem vprašanje društvenih prostorov. Sedež na Valerišču je premajhen za potrebe prosvetnega društva, kar je bilo razvidno že na sami Prešernovi proslavi, ko je bila dvorana natrpana do zadnjega kotička. Pomanjkanje prostorov precej omejuje dejavnost. Tudi športnega igrišča nimajo. Pred kratkim so nameravali ustanoviti žensko odbojkarsko ekip. Načrt pa se je izjalovil zaradi pomanjkanja telovadnice. «Sedaj, ko imamo voljo do dela», je zaključil Silvan, «pa nam manjkajo primerni prostori». P. R. Prešernova proslava tudi v Gabrjah Z osrednjo Prešernovo proslavo, ki je bila sinoči v goriški dvorani v priredbi Slovenske prosvetne zveze, smo se letos na Goriškem dostoj- no spomnili našega največjega pesnika in borca za slovenske pravice. V prejšnjih dneh so skoraj po vseh prosvetnih društvih na Goriškem pripravili Prešernove proslave, med njimi tudi prosvetno društvo «Skala» v Gabrjah v petek zvečer. Domačini so se zbrali v šolski dvorani, kjer je uvodno besedo imel predsednik društva Vid Primožič. Dejal je, da je Prešernova misel še dandanašnji zelo aktualna, še posebej za našo narodnostno skupnost. Z nastopom domačih osnovnošolskih otrok se je pričel kulturni spored. Nastopili so: Valter, Edi in Loredana Petejan, Mauro in Robert Juren, Svetlana Primožič, Klavdij Boškin, Daniela Tomšič, Flavij Mozetič in Silvana Cotič. Pod vodstvom Pauline Komelove je nato nastopil moški pevski zbor «Kras» iz Dola in s Poljan, ki je zapel nekaj pesmi. Prešernovo proslavo so sklenili gojenci Dijaškega doma «Simon Gregorčič», ki so se predstavili s Prešernovimi pesmimi. Višješolka Dolores Bensa je med posameznimi recitacijami povedala nekaj besed o pomenu dneva slovenske kulture. šizma. Zastopniki odbora SPZ ter vanjo včlanjenih društev, ki so se sestali ta teden v Gorici, so prepričani, da se bo tega obiska udeležilo vehko ljudi. V Gonars bomo šli tako z avtobusi kot z osebnimi avtomobili. V prihodnjih dneh bodo zastopniki društev po vaseh dobili navodila kako zbirati ljudi za avtobuse. Na pokopališču v Gonarsu bo tudi majhna svečanost z nekaj govori, polaganjem vencev in nastopom pevskih zborov. Na ta obisk bo SPZ povabila tudi druga slovenska društva, zlasti še sekcije bivših partizanov. Prav tako so na posvetu zastopnikov društev, ki so včlanjena v SPZ, predlagali podrobni program za štafetni tek ob 30-letnici osvoboditve, ki bo 1. maja po vseh naših krajih na Goriškem. Tudi tokrat bo štafeta krenila iz Jamelj, dotaknila se bo vseh naših krajev in se bo zaključila v Števerjanu na glavnem trgu, kjer bodo spominski govori. V vsakem kraju bo ob prihodu štafete krajša kulturna prireditev za katero bodo poskrbela domača prosvetna društva. Za štafetni tek pa bodo v glavnem skrbela športna društva in zato bo potrebno sodelovanje med prosvetno in športno zvezo. V nekaterih krajih bodo s prihodom štafete združili domače prireditve ob 30-letnici zmage nad fašizmom. V doberdobski občini bodo namreč odkrili nekaj spominskih plošč padlim, v Dolu bo svečanost pri spomeniku padlim, ki ga domačini gradijo, v štandrežu bodo odkrili ploščo dr. Andreju Budalu, v Podgori pa bodo postavili temelje partizanskemu spomeniku. Na sestanku predstavnikov društev so se tudi pogovorih o pripravah za. poletne prireditve, ki jih bodo društva po že ustaljeni tradiciji priredila, ni pa bil določen dokončni datum, ker je treba nekatere prireditve še uskladiti z onimi, ki jih bodo priredile partizanske sekcije v nekaterih krajih. Protestno gibanje javnih uslužbencev se nadaljuje. Uslužbenci državnih in poldržavnih uradov, občin, pokrajin in drugih krajevnih ustanov si že več kot leto dni prizadevajo. da bi jim pristojni organi uredili vprašanje novin organikov, novih plač in da bi tudi zanje veljala hitra sprememba draginjske doklade, kot velja za uslužbence v industriji in trgovini. Akcijo za priznanje teh pravic so pričeli že pred letom in pol, ker pa ni vlada hotela sprejeti do nekaterih u-stanov (npr. zveze občin in zveze pokrajin) že podpisanih obvez, so v zadnjem času pričeli z resnejšo in odločnejšo protestno akcijo. Uslužbenci krajevnih uprav so letos imeli že nekaj dni stavk, prejšnji teden so stavkah dva dni zaporedoma in vsi uradi so bili docela blokirani. Stavko je vodila e-notna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL. Na goriški občini je le lllllllllllllllllllll■llIllllllllllllllllllllll^lll■ll!IllllmzxmllIIllllllllllllllllllllllUlllllllllllll■llllllllIUllllllllIIllllllllllllllllllllllllllll■ItllUlllllllllllnnlllllllllIllllllllll■ OD JUTRI PA DO KONCA TEDNA V RIMU IZ SOVODENJ Župan Č«ščut sprejel delavce LACEGO Sovodenjski župan Jožef češčut je skupno s podžupanom Jankom Cotičem sprejel prejšnji dan delegacijo članov tovarniškega sveta to- varne LACEGO v Sovodnjah in jim prikazal korake, ki jih je povzela občinska uprava pri raznih oblasteh, da bi se kriza, ki je zajela tovarno, čimprej rešila. Župan češčut je bil že takoj po izbruhu krize na sestanku s sindikati v Gorici, nato je občinska uprava poslala prošnjo deželi, da bi ta dala denarne podpore vsem delavkam in delavcem, ki so v dopolnilni blagajni. Župan je nato poslal telegram ministru za delo Torosu z zahtevo, da bi ta posredoval v zadevi. Včeraj je bil sovodenjski župan češčut pri goriškem prefektu dr. Molinariju in tudi njemu je ponovil zahtevo, da še enkrat posreduje na pristojnem mestu, da se stvar vendarle ugodno reši za skoro 300 delavk in delavcev, ki so zaposleni v tem podjetju. predehli večinoma za napredno u-smerjene dijake in so hoteli zato izvajati določeni pritisk. Zato imamo na teh dveh šolah dve dijaški listi, liste staršev so enotne, profesorskih hst pa ni, ker ima le malo profesorjev volilno pravico. Zato bodo njih zastopniki v šolskem svetu žrebali, kot to določajo pravila. Na kandidatni listi staršev na klasičnem liceju «Primož Trubar» kandidirajo časnikar Ivo Marinčič, učitelj Bogomir Lojk in profesor Andrej Macuzzi. Na prvi listi dijakov (katoličani) so Goran Rustja, Mauro Leban in Enzo Pavletič, na drugi listi dijakov (levičarji) pa so Karel Devetak, Marko Marinčič in Marko Čubej. Na kandidatni listi staršev na u-čiteljišču «Simon Gregorčič» to trgovec Andrej Kosič, delavec Stanislav Gergolet in gospodinja Elvira Makuc por. Cargnel. Na prvi dijaški listi (levičarji) kandidirajo Luiza Gergolet, Rafael Butkovič in Adri-jana Bukovec, na drugi (katoličani) pa Tomaž Devetak, Kazimir Černič in Aleksander Uršič. Na drugi listi staršev na slovenski trgovski šoh pa kandidirajo bolničarka Cvetka Dornik, gostilničar Remo Devetak in uradnik Saverij Rožič. Dijaki pa so tu predstavili enotno listo. Na njej so Marko Cotič, Žarko Grilj in Loreta Mikluš. Konzorcij za briška vina vabi števerjanskc kmete Konzorcij za zaščito tipičnih briških vin. priredi v četrtek 27. t.m. ob 19. uri v župnijskem domu v Števerjanu sestanek vinogradnikov na katerem bodo tehniki konzorcija razložili zakone o spremnih dokumentih za vinske pošiljke, način sestavljanja registrov za vpis in odpis vina in ustekleničenja. • V kmetijstvu uporabljajo, tudi na našem področju, helikopter v raznih fazah kmečke sezone. Helikopter družbe Elifriulia iz Čedada je občasno najel tudi Konzorcij za zaščito tipičnih briških vin. Strokovnjaki bodo vinogradnikom obrazložili uporabo helikopterja na sestanku, ki bo v torek ob 15. uri na sedežu fitopatološ-kega inštituta na Korzu Italija v Gorici. V OKVIRU URADNEGA OBISKA V NASI DEŽELI Člani Unije Italijanov obiščejo danes Gorico Ogledali si bodo tudi slovenske kulturne ustanove Danes zjutraj bodo obiskali Gorico člani delegacije Unije Italijanov za Istro in Reko, ki se mudi na uradnem obisku v naši deželi kot gost deželne uprave Furlanije-Julijske krajine. Delegate bo na goriškem gradu sprejel župan De Simone, ki jim bo tudi izrekel dobrodošlico našega mesta. Nato si bodo delegati ogledali Slovenski dijaški dom in zatem še Katoliški dom, na županstvu pa bo kasneje kratek sprejem. Zastopniki manjšinske organizacije Italijanov v Jugoslaviji prihajajo v Gorico že v drugo. Prvič so bili pri nas pred leti, ko jih je semkaj povabila Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Na takratnem srečanju v palači Attems so si predstavniki slovenske manjšine v Italiji in itahjanske manjšine v Jugoslaviji izmenjali informacije o položaju manjšin v obeh deželah. Ob raznih priložnostih pa so prišle v Gorico razne kulturne skupine itahjanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Tu je bilo nekajkrat italijansko gledališče z Reke, s samostojnimi koncerti ah na revijah so nastopili tudi pevski zbori istrskih Italijanov, prav tako so nekateri strokovnjaki sodelovali na srednjeevropskih srečanjih. Do sedanjega uradnega obiska je prišlo po prvem sestanku med zastopniki Unije Italijanov in deželno vlado v okviru manjšinske konference lani v Trstu. V nadaljevanju seje so člani u-pravnega sveta preučih zaposlitveni položaj v naši pokrajini, ki je sila podoben položaju, kakšnega nahajamo v sedanjem trenutku po vsej državi. Pristojni uradi ustanove so zato sklenili podrobneje preučiti slab zaposlitveni položaj, da bi odpravili kvarne posledice krize zlasti v gradbeništvu in na področjih, ki so z gradbeništvom v tesni povezavi. Preučili so tudi proizvodne razmere v goriških obratih, ki zaradi kreditnih omejitev ne morejo dolgoročnega načrtovati svoje proizvodnje. Z avtom v drevo Včeraj ponoči se je pri Versi, na cesti, ki pelje iz Gorice v Kr-min, z avtomobilom ponesrečil 30-letni Arturo Feresin s Koprivnega, Ulica Battisti 19. Kot smo izvedeli od poveljstva prometne policije, je Feresin izgubil oblast nad alfa romeo GO 75298 in trčil v obcestno drevo, Z rešilcem so ga odpeljali v krminsko bolnišnico, kjer se bo zaradi poškodb na obrazu zdravil 30 dni. Dr. Zandomeni direktor Zveze industrijcev Na zadnji seji izvršnega odbora Zveze industrijcev za Gorico in Tržič (sejo je vodil cav. uff. Nazario Romani) so za novega direktorja izvolili dr. Armana Zandomenija. Njegovo izvolitev so v industrijskih krogih naše pokrajine sprejeli z zadovoljstvom, saj je dr. Zandomeni v svojstvu načelnika sindikalnega urada skoraj deset let vodil ta občutljiv sektor ter se je pogostoma sestajal na pokrajinski in tovarniški ravni z industrijskimi operaterji, kadar je bilo potrebno odstranjevati sindikalne spore. Dr. Zandomeni je s svojimi 39 leti najmlajši direktor Zveze industrijcev v Italiji, živi v San Pieru ob Soči, diplomiral je iz prava ter je zato naravno dobro podkovan v sindikalnih, industrijskih in legalnih vprašanjih. V BORBI ZA BOLJŠE PREJEMKE V sredo v vsej državi stavka uslužbencev državnih uradov Stavkali bodo tudi gradbinci - V Gorici ustanovljen sindikat transportnih delavcev CGIL - Zahvala delavstva tovarne LACEGO Društvo izseljencev iz Beneške Slovenije prisotno na vsedržavnem shodu o izseljenstvu Večinski del deželnega sveta ni upošteval enotne resolucije vseh izseljenskih društev v naši deželi, v kateri so med drugim zahtevala tudi narodne pravice za Benečane Od jutri pa do 1. marca bo v Rimu vsedržavni shod o izseljenstvu, na katerem bodo delegacije iz vseh italijanskih dežel in iz tujine vsestransko osvetilile pojav izseljenstva ter skušah nakazati rešitve, da bi se ta krvaveča rana zacelila, če to ne bi uspelo, da bi pa vsaj omilile bolečine, ki jih povzroča. Na teh shodu bo prisoten predsednik republike Leone, predsednik vlade Moro pa bo spregovoril. Sodijo, da bo na shodu okoli 450 delegatov. Razprava se bo sukala na podlagi dokumenta, ki so ga o izseljenstvu sestavile dežele. Shoda v Rimu se bosta udeležila tudi dva predstavnika Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, Dino Del Medico in Ado Kont. Enega najpomembnejših organizatorjev beneški!, izseljencev Dina Del Medica smo vprašali, kaj pričakujejo beneški Slovenci od rimskega shoda. Povedal je, da se morajo pristojni krogi seznaniti z resničnimi problemi izseljenstva, ki ni bilo nikoli prostovoljno, ampak vedno prisilno. «Beneški Slovenci zahtevamo odpravo emigracije tudi zato, ker vidimo v povratku izseljencev na svoje domove jamstvo za ohranitev slovenske narodnostne skupnosti na Videmskem in hkrati priložnost za kulturno, gospodarsko in družbeno ovrednotenje Benečije.» Navedel je tudi svoje pripombe k stališču deželnega sveta izpred nekaj dni, v katerem se zrcali gledanje krščanske demokracije na to tako pomembno vprašanje. Obžaloval je, da nri izdelavi svojega stališča dežela ni upoštevala enotne resolucije vseh izseljenskih društev v naši deželi ter sindikalnih organizacij (torej tudi stališča Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije). V tej resoluciji, sprejeti 25. januarja letos v Pordenonu, so bili jasno opredeljeni pogledi do vseh družbenih in gospodarskih zahtev, vključno do zahteve po narodnem priznanju slovenske narodnost ne skupnosti na Videmskem. Večinski del deželnega sveta je s svojim obnašanjem zavrgel tudi podporo, ki so jo načelniki vseh strank ustavnega loka v deželnem svetu 6. februarja v Trstu dali e-notni resoluciji izseljenskih društev (torej tudi beneškega), v kateri je bila med drugim izrečena podpora boju beneških Slovencev, da jih priznajo za del slovenskega naroda. Na ločenem sestanku je ta dokument podprl tudi predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni. fašistični sindikat CISNAL vabil svoje somišljenike naj ne stavkajo. Prejšnji teden so stavkali tudi u-službenci ivnih poldržavnih ustanov, kot so bolniške blagajne in podobno. Ti so stavkali kar tri dni. V zadnjih dneh so se zastopniki sindikatov sestali z zastopniki vlade in ker ni dal podtajnik Cossiga zadovoljivega odgovora, so sindikati sklenili proglasiti za prihodnjo sredo, 26. februarja, splošno stavko. Stavka bo predvsem zaradi prenizke draginjske doklade za državne uslužbence in za celo vrsto drugih odprtih vprašanj. V Gorici se je sestalo tajništvo sindikalne federacije, tokrat skupno z zastopniki sindikatov javnih uslužbencev. Stavka bo tudi na Goriškem v sredo in bo najbrž zajela vsa področja javne uprave, od državni}! uradov do bolniških blagajn, od občin do šol. V Gorici bo ob tej priložnosti tudi sindikalna manifestacija. Ob 10. uri se bodo državni uslužbenci zbrali pred spominskim parkom na Korzu Italija, odtod bodo krenili v sprevodu proti Travniku, kjer bo ob 10.30 sindikalno zborovanje. V tem sindikalnem gibanju je zainteresiranih v vsej državi tri milijone uslužbencev. Sindikalno življenje je v teh dneh zanimivo tudi na drugih področjih. V Gorici so ustanovili sindikat transportnih delavcev v okviru CG IL. V tem sindikatu so železničarji, pristaniški delavci, delavci letališč, delavci v tovornem in osebnem avtomobilskem prevozu. Vodil ga je član tajništva delavske zbornice Luciano Pini, prisotni so bili tudi zastopniki sindikatov iz Nove Gorice, ki jih je vodil Bruno Tuta ter poslanec Menichino. Poročilo je imel Aldo Colleoni, zaključno poročilo pa je imel član osrednjega vodstva Dario Varin. Po ustanovitvi sindikata FIST-CGIL so izvolili tudi nov vodilni odbor na goriškem področju. V sredo bodo stavkali na Goriškem tudi gradbinci. Sestanek voditeljev tega sindikata z zastopniki vlade ni rodil uspeha, gradbeno področje je v vsej državi v precejšnji krizi. Stavka bo celodnevna, zajela bo vse stroke, ki so povezane z gradbeno dejavnostjo. O-srednja deželna manifestacija bo v Trstu, v pomorski postaji v sredo zjutraj. Tovarniški svet tovarn LACEGO v Sovcdnjah in Gorici se zahvaljuje po časopisju in v imenu vsega prizadetega delavstva vsem tovarniškim skupinam, ustanovam in zasebnikom, ki so kakorkoli izrazili prizadetemu delavstvu svojo solidarnost. Delavstvo te tovarne je prepričano, da bo njegova borba kronana z uspehom, če bo ob njem vse prebivalstvo. Na Vakrišču praznuje 60 let Zorko Maraž Danes na Valerišču obhaja svojo 60-letnico prosvetni delavec in sedanji predsednik borčevske organizacije ANPI v števerjanu Zorko Maraž. Jubilant je vse svoje življenje posvetil naši narodnostni skupnosti. V času druge svetovne vojne se je pridružil partizanskim edinicam, kjer se je vedno izkazal s hrabo-stjo in privrženostjo idealom narodnoosvobodilnega boja. V povojnih letih se je angažiral v domačem prosvetnem življenju, postal je član domačega društva «Briški grič». Tudi v domači sekciji ANPI je bil zelo aktiven, tako da je v zadnjih letih postal njen predsednik. Na Valerišču si je ustvaril družino. Svoje otroke je vzgojil v slovenskem duhu ter jim vlil ljubezen do slovenske zemlje. Sin Franc je že vrsto let blagajnik prosvetnega društva, medtem ko sta hčerki Zmaga in Nada aktivni članici istega društva. Ob tej priložnosti čestitajo Zorku Maražu člani sekcije ANPI ter člani prosvetnega društva «Briški grič». Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Prosvetno društvo «Oton Župančič» in športno društvo «Juven-tina» priredita v okviru 30-letni-ce osvoboditve predavanje, ki bo v četrtek, 27. februarja, ob 20.30 na društvenem sedežu. Lado Ambrožič - Novljan, prvi komandant 9. korpusa, bo govoril o GORIŠKI FRONTI Pod goriško fronto pojmujemo spopade med partizanskimi enotami ter okupatorji okoli 8. septembra 1943. Slovenska prosvetna zveza v sodelovanju z društvom «Jezero» v Doberdobu priredi danes ob 17. uri v doberdobski prosvetni dvo- Koncert primorskega akademskega zbora «VINKO VODOPIVEC» V Kulturnem domu v Sovodnjah bo danes ob 19.30 v priredbi Slovenske prosvetne zveze in domačega prosvetnega društva koncert Primorskega akademskega zbora «VINKO VODOPIVEC» Zbor vodi STANE DEMŠAR Razna obvestila Beneško planinsko društvo iz Čedada bo v petek, 28. t.m., ob 20. uri priredilo občni zbor v gostišču O-bala na Jeronišču pod Matajurjem. Vabljeni! Izleti Zanima tiste, ki nameravajo kupiti barvni televizor GRUNDIG ALI TELEFUNKEN PO ZELO UGODNIH CENAH (za izvoz brez plačila davka IVA) edina pooblaščena trgovina v Gorici RIAVEZ RADIO - UL Crispi 15 - Gorica - tel. 54-71 ali 29-37 Slovensko planinsko društvo - smučarski odsek obvešča svoje člane, vpisane v federacijo FISI, da bodo v nedeljo, 2. marca, na Nevejskem sedlu pri koči «Gilberti» smučarska tekmovanja za goriško pokrajino. Za prevoz do smučišča morajo udeleženci poskrbeti sami. Kdor se še ni prijavil za tekmovanje, naj to takoj stori na sedežu PSD, Ulica Malta 2. Vpisovanje do 27. februarja. SPD bo priredilo letošnji prvi družinski spomladanski izlet na velikonočni ponedeljek v Beneško Slovenijo. V tamkajšnji gostilni bodo večerja, srečelov in družabne igre. Izlet v Benečijo spada v okvir prazno, vanj ob 30-letnici obnovitve društva. Vpisovanje sprejemajo na sedežu Slovenskega planinskega društva. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice LUIGI SQUARZINA TRI ČETRTINE LINE Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini Lelija Reharjeva Klavdij Palčič Marija Vidauova Majda Križajeva JOŽE BABIČ Prevod: Scena: Kostumi: Lektor: Režija: GORIŠKA PREMIERA v torek, 25. t.m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici (Goriški abonma) Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 «Amore amaro». Lisa Castoni in L. Mann. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 15.15-22.00 «Travolti da un insolito destino nell’azzurro mare d'agosto». Giancarlo Giannini in Mariangela Melato. Barvni film. Pre" povedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 14.40-22.00 «Il fantasma della libertà». J. C. Brialy* barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «La rivoluzione sessuale». L. Antoneili in B. Cucciolla Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom CENTRALE 15.00—22.00 «Kamikaze». K. Kobayashi in Y. Kayama. Film v barvah. Tržič AZZURRO Zaorto. EXCELSIOR 14.00—22.00 «L’uomo del Klan». Richard Burton in Lee Mar-win. Barvm film. PRINCIPE 14.00—22.00 «La prova d'amore». S. Amato in F. Prevost. Barvni film \orn (.urico SOČA «El Cid». ameriški barvni filnt' ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Tudi angeli jedo fižol», italijanski barvni film ob 16., 18-in 20. uri. DESKLE «Vozniško dovolienje». francoski barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna San Nicolò, Ul-1. maja, tel. 73-328, DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Sorrentino 9} dr. Bevilacqua. V Krminu in okolic1 je danes dežuren dr. Galopin, v Ron-kah in Doberdobu dr. Giacconi, v Tržiču in štarancanu pa dr. Velussi. Predavanja Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu priredi v četrtek. 27. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu predavanje z naslovom «Vzgojne naloge družine». Predaval bo dr. Mrevlje. Šolske vesti Ravnateljstvo nižje srednje šole van Trinko» v Gorici obvešča, da bo v torek, 25. februarja, ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski s63* tanek. Starši dijakov ah njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo. Aiilt iiU “ Nameto cvetja na grob pokojne Marije Ferletič, vd. Boneta darujejo za spomenik padlim v Dolu Karel Semolič 10.000 lir, Mario Semolič 5.0 lir ter Ernest Semolič 5.000 lir. SOŽALJE „ Delavke in delavci tovarne CAC GO izražajo svoje najiskrejnejše a®" žalje družini Julija Ožbota iz ®0Vy denj, delavca omenjene tovarne, je nenadoma preminil. ZAHVALA Vsem. ki so se poslovili od našega dragega Julija Ožbota se prav iz srca zahvaljujemo. Posebna zahvala vsem darovalcem cveti Žalujoči družini Ožbot in Bernard18 Sovodnje, 23. februarja 1975 ZAHVALA Vsem, ki so pospremili na zadnji poti drago MARIJO FERLETIČ vd. BONETA se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala pevskemu zboru «Kras» iz Dola in s Poljan ter darovalcem cvetja. Sin Karlo z družino Dol, 23. februarja 1975 Slovenija vabi v svoja prečudovita naravna zdravilišča na osvežilno rekreacijo v čistem zraku in k viru zdravja Slovenska naravna zdravilišča niso navadni zdraviliški domovi, kjer je morda bolnik utesnjen med šti-rimi zidovi ter ima morebiti celo strogo odmerjeni čas Za krajši sprehod na svežem zraku med zelenjem. Res je, da se morajo ljudje v teh zdraviliščih zdraviti, in to dokaj temeljito, res pa je tudi, da uživajo največjo prostost gibanja in rekreacije sploh. Slovenska naravna zdravilišča pomenijo torej idealno okolje, kjer lahko koristno združiš s prijetnim: vso skrb lahko posvečaš Zdravljenju, obenem pa med tem časom prebiješ brezskrbno obdobje počitnic in zdravega oddiha. Če k temu dodamo, da pomenijo naravna zdravilišča pravcate zdraviliško — turistične centre — nahajajo se vsa v neobičajno lepem naravnem okolju, kjer se med zdravljenjem lahko celo posvetiš, denimo, lovu ali ribolovu — potem nam postane jasno, zakaj zahaja v slovenska na- ravna zdravilišča od leta do leta večje število ljudi iz naših krajev — s Tržaškega, Goriškega in sploh iz vse dežele Furlani/e-Julijske krajine, pa tudi iz notranjosti Italije. Kdor enkrat zaide v eno izmed teh zdravilišč, si ne more kaj, da se ne bi tjakaj spet in spet vračal! Obisk slovenskih naravnih zdravilišč je tembolj priporočljiv, ker postajamo polagoma vprav nevrotični spričo izredno naglega «tempa», v katerem se odvija naš «vsakdan», zlasti v mestu. Med krajinskimi lepotami Slovenije bomo pozabili težave in tegobe, vsaj za kratek čas, naša pljuča bodo končno prišla do svežega in nepokvarjenega zraka, ki ga v mestu pač pogrešamo, a ne nazadnje si bomo razbremenili živčni sistem ter si nabrali novih telesnih in duševnih moči, potrebnih za življenjski boj. Zdaj pa preidimo k orisu osnovnih značilnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Zdravilišča - vir zdravja ROGAŠKA SLATINA Nahaja se 33 km od Celja v bli-ž>ni hitre ceste Ljubljana - Zag-zdravilišče je nastalo pred "00 leti. Mineralna voda «Donat», «tyria» in «Tempel» vsebuje vi-sok odstotek magnezija, a nizek odstotek soli, spričo česar jo prištevajo med najboljše tovrstne vo-oe na evropski celini. Z njo zdra-jojo bolezni hepatobiliarnega trak-ta in pankreasa, gastrointestinal-nega trakta, sklerotično obolenje 0zilja, metabolizem in tolščavost, na voljo so pa tudi razne shujševalne kure. Podnebje je ugodno in temperatura tudi pozimi zmerna. Naravno okolje je vabljivo in da-Je gostom možnost prijetnih izle-tov ali sprehodov. ® INFORMACIJE: Naravno zdravilišče ROGAŠKA SLATINA, 63250 Rogaška Slatina, Jugoslavija (tel. W3-81093) ali Turistično društvo ROGAŠKA SLATINA, 63250 Rogaška Slatina, Jugoslavija (tel. 063-81936). DOBRNA To zdravilišče leži v ljubki do-“jiici med gozdovi nedaleč od Ce-tJa- Med Dobrno in Celjem je °°bra avtobusna povezava. V Do-brni zdravijo vse oblike kroničnega vnetnega revmatizma, degenerativni in ekstraartikularni revmatizem, ženske kronične vnetne bo-tezni, hormonalne disregulacije in stanja po ginekoloških operacijah, fazen tega je poskrbljeno za reha-mlitacijo po poškodbah lokomotornega aparata. Gostje imajo Jtiožnost zdravega razvedrila, pa tudi zmernih športnih dejavnosti. • INFORMACIJE: Naravno zdra-, išče DOBRNA, 63204 Dobrna, J|igoslavija (tel. interurb. št. 1) Turistično društvo DOBRNA, 5>«04 Dobrna, Jugoslavija (tel. 'nterurb. št. 4). Radenska slatina Do nje pridemo, ako potujemo in r ^mmosko Bistrico, Maribor pl Gornjo Radgono, ali pa skozi tuj, Ormož in Ljutomer. To je a J večji zdraviliški kraj v Pomur-r}- .Mineralno vodo «Tri srca», j° pozna pravzaprav vsakdo t O16*! nas, prodajajo daleč po sve-Tu zdravijo bolezni srca in l .la, mehurja in sečnih poti, ujse nevro - cirkulatorne motnje, j se Pojavljajo na srcu in ožilju : r managerske bolezni, možno pa J tudi prebolevanie posledic po Sv ,.8rn infarktu. Radenska daje nih,lm gostom možnost nepozab-. n sprehodov po krasnem parku „,.F vsakovrstne zmerne rekrea-ClJe. •INFORMA C1J E : Naravno zdra-' "š«e RADENSKA, 68252 Faden-,*■ Jugoslavija (tel. 069-63006, te-069-73031). moravske toplice skp6 ’ež'io nekako 18 km od Mur-oh . °bote. Mineralna voda ima sev l?vtru 62 stopinj in služi — korwr Printsrno ohlajena — za jpivk1 v bazčnu ali v za to ure-t0 l. kopalnih kabinah. V teh Piicah zdravijo bolezni lokomo-in ne®a aPsrata, ženske bolezni 2d razne glivične kožne bolezni, p. Invilisce razpolaga s tremi ko-nuni bazeni na odprtem, s po- «lililliit! Slatina Radenci: najnovejši hotel in kopalni bazen kritim bazenom in 40 kopalnimi kabinami. Na voljo je ambulatorij. Gostje prenočujejo lahko v izvirnih bungalovih s slamnato streho, ki se izvrstno ujemajo z o-koljem, kakor tudi pri zasebnikih (vsega skupaj je 500 ležišč) in v 3 km oddaljenem motelu «Carda» (orkester in bowling). Lepe možnosti za izlete, pa tudi za lov in ribolov. • INFORMACIJE: MORAVSKE TOPLICE, 68221 Martjanci, Jugoslavija (tel. Martjanci št. 4 -interurb.) ali Gostinsko podjetje hotel ZVEZDA, 69000 Murska Sobota, Jugoslavija (tel. 069-21483). ATOMSKE TOPLICE Pri Podčetrtku — nekako v enaki razdalji od Celja in Rogaške Slatine v smeri proti Podplatu — se nahaja zdravilišče Atomske toplice. Nastalo je sicer šele pred leti, vendar je kmalu zaslovelo spričo izredno učinkovitega zdravljenja nekaterih bolezni, kakor so: revmatizem, kolagenoze, arterial-ne hipertonije, degenerativna obolenja, pojavi predčasnega staranja, nevralgije kot posledice poškodb lokomotornega aparata, ženska obolenja in nekatere kožne bolezni. Menda v tem zdravilišču uspešno zdravijo tudi težko bolezen, imenovano bazedovko — tako vsaj zatrjujejo tisti, ki so jo imeli. Zdravilišče razpolaga s sodobnim plavalnim bazenom. Okolica je sugestivna in gostje si med sprehodi ter izleti ogledujejo številne zgodovinske ostanke in spomenike. • INFORMACIJE: TTG ATOMSKE TOPLICE, 63254 Podčetrtek, Jugoslavija (tel. Podčetrtek št. 4 -interurb.) ali Turistično društvo PODČETRTEK, 63254 Podčetrtek, Jugoslavija (tel. Podčetrtek št. 4). Atomskim toplicam velja vsekakor ob tej priložnosti posvetiti še nekoliko prostora, ne da bi s tem hoteli storiti krivico drugim zdraviliškim krajem v Sloveniji. Gre pač za svojevrstno zdravstveno središče, ki se izredno naglo razvija, tako naglo, da turistični delavci niso bili doslej kos razvojnemu tempu. Zgradili so sicer fortom, ki ga zahteva današnji čas. V okolici je več prelepih razglednih točk. Zanimiv je na primer ogled gradu v Podčetrtku, pa tudi nove šolske zgradbe — tam imajo celo robota, ki daje gostom koristna navodila ob ogledu poslopja. Vse naokoli je nič koliko vzorno urejenih gozdnih sprehajalnih poti. Zgodovinske in druge zanimivosti pa so na voljo v vasici Polje ob Sotli, v Krunšperku in seveda Kumrovcu; tu je še Cesar grad, pa še drugi zanimivi kraji Zagorja. Skratka: gostom Atomskih toplic gotovo ne more biti dolg čas! DOLENJSKE TOPLICE Nahajajo se v bližini Novega mesta, nastale pa so pred več kot 200 leti. Termalno vodo — 37 stopinj — sproti usmerjajo v dva pokrita ter v odkrit bazen in ji primešajo naravne vode. S to zdravilno mešanico zdravijo revmatizem, ženske bolezni, splošno telesno oslabelost, organsko nevrozo in drugo; kraj je primeren tudi za raznovrstne rekonvalescen-ce. Priporočljivi so sprehodi ter izleti po okoliških gozdovih in ob bregovih reke Krke, kjer vlada ljubi mir, pa še tolikanj svežega zraku se lahko nadihaš, da te že samo to ozdravi... Na voljo so tudi raznovrstne zabavne in druge prireditve. • INFORMACIJE: Naravno zdravilišče DOLENJSKE TOPLICE, 68350 Dolenjske Toplice, Jugoslavija (tel. 068-85701) ali Turistično društvo DOLENJSKE TOPLICE, 68350 Dolenjske Toplice, Jugoslavija (tel. 068-85717). ŠMARJEŠKE TOPLICE Ko smo zapustili Novo mesto, gospodarsko in kulturno središče Del krasnega parka v Dobrni dve restavraciji in več bungalovov, vendar je prenočiščna zmogljivost še zdaleč premajhna, da bi lahko z njo zadovoljili naraščajoč dotok gostov, domačih in tujih — slednji dotekajo pravzaprav iz vse Evrope, ker jih v Podčetrtek privablja nedvomljiv zdravilni učinek tamkajšnje vode. Spričo nezadostnega števila ležišč v samem zdravilišču se hitro razvija tudi kmečki turizem, saj skoraj ni kmetovalca, ki ne bi oddajal vsaj ene sobe. V načrtu je vsekakor gradnja sodobnega hotela z vsem kom- Tipični panonski bungalow! v Moravskih Toplicah Dolenjske, se popeljemo mimo slikovitega gradu Otočca na Krki in kmalu dospemo v šmarješke Toplice, ki ležijo nekako 5 km od hitre ceste Ljubljana - Zagreb. Termalno vodo preusmerjajo iz vrelcev neposredno v hotelske sobe ter z njo zdravijo razne disfunkcije, bolezni krvnih obtočil, nevrološka o-bolenja, managerske bolezni in vegetativno hormonske motnje; izvršujejo tudi prekrvitev. Zdravilišče razpolaga tudi z odkritim bazenom, ki pa pride seveda v poštev le poleti. Podnebje je zmerno, torej idealno za zdravljenje omenjenih bolezni, okolica pa taka, da si lepše pravzaprav ne zaželiš. • INFORMACIJE: Naravno zdravilišče ŠMARJEŠKE TOPLICE, 68220 šmarješke Toplice, Jugoslavija (tel. 068-84900). ČATEŠKE TOPLICE Če se iz Novega mesta odpravimo proti Zagrebu in po kratki vožnji zavijemo s hitre ceste na levo, nam manjka le kilometer do Ča-teških Toplic. Tam imajo dva odkrita bazena s termalno vodo. Slednjo uporabljajo za zdravljenje revmatizma, nevroloških bolezni in nekaterih kožnih bolezni, kakor tudi za rehabilitacijo kroničnih bolezni lokomotornega aparata in rehabilitacijo po poškodbah kosti in sklepov. Poskrbljeno je za primerno razvedrilo gostov, ki se tudi sicer lahko odpravijo na krajše ali daljše izlete med okoliškim zelenjem. Poleg omenjenih odkritih bazenov, katerega eden je uporaben tudi pozimi, razpolaga zdravilišče še s pokritim bazenom in seveda ustreznimi kabinami za zdravljenje s termalno vodo. Gostje prenočujejo lahko v hotelu — sanatoriju ali pa v depandansah in ljubkih hišicah, namenjenih celim družinam. Okoli čateških Toplic se položno vzpenjajo vinorodni grički. • INFORMACIJE: Naravno zdravilišče ČATEŠKE TOPLICE, 68250 Čateške Toplice, Jugoslavija (tel. 068-72010). RIMSKI VRELEC Severno od Celja, v smeri proti avstrijski meji, in sicer blizu kraja Ravne, leži Rimski vrelec. Področje slovi po številnih kulturno -zgodovinskih spomenikih in podobnih znamenitostih. Gostom so na voljo najrazličnejša razvedrila. • INFORMACIJE: VIATOR — PREVALJE, hotel RIMSKI VRELEC, 62390 Ravne na Koroškem, Jugoslavija (tel. 062-86015). Do tu smo navedli le glavna in najbolj znana naravna zdravilišča Slovenije. V resnici je Slovenija neverjetno bogata s termalnimi izviri, katerih topla ali mrzla voda je pripravna za zdravljenje najrazličnejših bolezni, lažjih obolenj in podobnega. Skoraj vsako leto odkrijejo kakšen nov vrelec ter ga pričnejo polagoma izkoriščati: ko bi lahko že koj ob vsakem izviru zgradili zdravilišče, kar je povezano z izdatnimi stroški, tedaj bi Slovenija ne bila le turistična, temveč povrh še «zdraviliška dežela». Pokriti plavalni bazen v Golf hotelu na Bledu Med manj znanimi zdravilišči, ki pa se čedalje bolj uveljavljajo, naj navedemo vsaj tri: LAŠKO — med Novim mestom in Celjem, kjer se bavijo z medicinsko rehabilitacijo lokomotornega in opornega aparata; GOZD MARTULJEK — bolezni dihalnih organov in psihonevraste-nija, in DEBELI RTIČ na slovenski jadranski obali — kronična obolenja dihal. Vsa slovenska naravna zdravilišča razpolagajo z najsodobnejšo tehnično in drugo opremo, zdravniški in pomožni kadri pa so tudi na visoki kakovostni ravni. Zaradi tega uživajo ta zdravilišča doma in daleč na tujem velik ugled in, kar je še prav posebno važno, zaupanje. Vsem, ki nameravajo zaradi zdravljenja v eno izmed navedenih zdravilišč, svetujemo, da se po pismu ali telefonsko najprej pozanimajo, kako je v dotičnem kraju z zmogljivostjo ležišč. Povpraševanje po njih je namreč skozi vse leto veliko, zato so nujno potrebne rezervacije! Za nadrobnejše informacije in pojasnila ter prospekte o značilnostih posameznih zdravilišč naj se interesenti obrnejo na UPRAVO NARAVNIH ZDRAVILIŠČ IN TURISTIČNIH DRUŠTEV ali pa na ZVEZO NARAVNIH ZDRAVILIŠČ IN ZDRAVILIŠKIH KRAJEV SR SLOVENIJE — Celje, poštni predal 23. Zimska kopališča za rekreacijo Kakor je bralcem gotovo znano, jo je tokrat zima pošteno zagodla smučarjem in ljubiteljem zimskih športov sploh. Na slovenskih planinah so se že pred časom namesto snega pojavile trobentice, le tu pa tam, kakor na primer na območju Kanina, je snežna odeja dosegla komaj zadovoljivo raven, da pridejo smučarji, sankači in drugi na svoj račun. Snega torej ni ali pa ga je premalo, zato ne preostaja «snežnim turistom» drugega, kot da se posvetijo drugim športom in zabavam. Mednje sodi — čemu ne? — kopanje v nešte-Vilnih plavalnih bazenih s primerno ogrevano morsko ali navadno vodo, ki so jih slovenski turistični delavci dali zgraditi tako rekoč v vsakem tretjem hotelu, ali-gostinsko — turističnem objektu. Bazenov res ne manjka niti na slovenski obali niti v hribovitih predelih. Vseh pač ne moremo navesti, zato bomo bralce seznanili vsaj z nekaterimi. Pričnimo kar «nekonvencionalno», in sicer z zimskima bazenoma v Ljubljani, ki pravzaprav sploh še ne obratujeta v polni meri. Ljubljana, glavno mesto Slovenije, dolgo ni imela zimskega kopališča, ki bi bilo namenjeno vsem občanom, tako seveda tudi prišlekom, se pravi drugim jugo:lovanskim ali pa tujim ljubiteljem plavanja. Ljubljana razpolaga sicer z vrsto manjših šolskih bazenov, ki pa seveda niso na voljo vsem. Ravno te dni-naj bi odprli zimsko kopališče pri Šternu na Ježici, a sredi marca še drugo takšno kopališče, in sicer v Tivoliju. Lokacija kopališča v tivolskem parku, ki je pač ponos Ljubljane, je povzročila nemalo hude krvi, vseeno pa je bil spor poravnan; kopališče so dokaj spretno zazidali med zelenje, pri čemer je bilo storjeno prav malo škode na drevju — podrli so le osem dreves, od katerih sta se dve še pred posekom posušili, medtem ko so druga drevesa obdali z deščicami, a na parkirnem prostoru pred kopališčem so nasadili lepo število mladih dreves. Tivolsko kopališče se uradno imenuje «Centralno kopališče Tivoli». V njem sta dva plavalna bazena: večji meri 33x21 metrov in je namenjen občanom in športnikom — plavalcem, manjši pa 16x8 metrov in je namenjen učenju plavanja ter šolski mladini. V sklopu «centralnega kopališča» bodo uredili tudi savne, več manjših plavalnih bazenov, telovadnico in dvorano za bowling, se pravi za avtomatično kegljišče. V kopališču bo tudi (to morebiti utegne zanimati našo mladino) «mladinski klub», ki naj bi postal družabni center, kjer bi imel vodilno vlogo ples, ki nekje spada k športni rekreaciji. Tam bo tudi samopostrežni frizerski salon — novost za Ljubljano, kjer bodo na voljo ustezni aparati in oprema pod strokovnim vodstvom. Nedvomno bodo salon množično o-b;skovala dekleta, pa tudi starejše žene, ki si rade same uredijo pričesko, a tega doma ne morejo, ker pač nimajo ustreznih aparatov. Po «friziranju» pride na vrsto seveda tudi raznovrstno «lišpanje» s pomočjo strokovno usposobljene kozmetičarke. V drugem ljubljanskem zimskem kopališču — pri Šternu na Ježici gre za resnično izvirno zamisel. Kopališče sodi v širši rekreacijski objekt, ki ga sestavljajo avto-kamp, počitniške hišice, restavracijski prostori in kar trije zunanji, se pravi odkriti, letni plavalni bazeni. Vanj so prvič spustili vodo konec letošnjega januarja. Kopališče ima tri nadstopja. V kleti so garderobe za letno kopališče, dvorana za «trim» in savne. V pritličju je kegljišče, zraven pa r stavracijski prostori za kopalce, kjer se bodo slednji lahko okrep-I cJi kar j kopalkah. Posebnost I objekta je v tem, da je bazen v j prvem nadstropju. Pravzaprav sta j tam dva bazena: večji meri 25x10 m in je namenjen rekreaciji, manjši, ki meri 10x3 m, pa je namenjen otrokom, saj bo med vodno gladino in dnom le 60 cm. Kopališče bo odprto od 9. pa do 22. ure neprekinjeno. Sprejelo bo lahko kakšnih 100 kopalcev na uro. Naj še omenimo, da bodo pri nadaljnji gradnji rekreacijskega centra pri Šternu uredili tudi teniška Sličice iz Čateških Toplic . igrišča, a v načrtu je tudi še gradnja hotela. Zdaj pa skok nazaj, in sicer k pokritemu plavalnemu bazenu, ki je Tržačanom najbližji. V mislih imamo pred kratkim zgrajen in kar najsodobneje urejen plavalni bazen v Lipici, ki sodi v okvir enega najlepših turističnih središč ne le Slovenije, temveč vse Jugoslavije. Sodi namreč v sklop znanega hotelskega kompleksa «Maestoso», ki nudi domačemu in tujemu gostu poleg samih hotelskih prostorov z največjim udobjem še možnost jahanja slovitih «lipicancev» v pokriti jahalnici, ogled več sto let stare kobilarne, predstave konjske dresure, avtomatično kegljišče, nočni bar in na pretek sprehajalnih poti med zelenjem, medtem ko bodo uredili še «trim stezo», teniška in druga igrišča, tako da bo celotni lipiški turistični center zasegel predvidoma kar 310 ha površine. Zimski plavalni bazen v Lipici je on odprt lani in meri 23x12 metrov. Kopališče razpolaga s savno, bifejem, oddelkom za masaže in seveda vsemi ustreznimi sanitarijami. V načrtu je tudi še odkrit, to je letni plavalni bazen. Zimski plavalni bazen dobi tudi Nova Gorica. Zgradili ga bodo v okviru hotelskega objekta «Argonavti», katerega investitor je podjetje Alpe-Adria. Celoten objekt bo razdeljen na tri dele, sicer hotelskega in zabaviščnega ter zunanje prostore, tako na primer prostran vrt s parkiriščem idr. Ob bazenu bo tudi savna, predvidena pa je še gradnja dvorane za bowling, disco-kluba, nepogrešljivega nočnega bara, pa tudi otroških in raznih športnih igrišč. Preidimo zdaj na slovensko o-balo. Tam, kjer so bile nekoč lucijske soline, bo v prihodnjih letih zrasel na 45 hektarih reprezentativni športni center, a v njegovem sklopu tudi pokrit plavalni bazen olimpijskih dimenzij. Tam bo pristan za jahte in druga športna plovila, v načrtu pa e-> še igrišča za košarko, odbojko, rokomet ter namizni tenis, dalje sprehajališče, ki bo peljalo do avtokampa in do «umetnostne galerije na odprtem» Forma viva ter še «trim steza», ki naj bi se odvijala prek Seče. Tcliko o bodočih gradnjah. Pokritih plavalnih bazenov je na slovenski obali že danes kar precej. Najbližji nam je bazen v hotelu Žusterna pri Kopru z ogrevano morsko vodo. Za penzionske goste hotela je uporaba bazena brezplačna. Ob bazenu so na voljo savna, infra-žarki, oddelek za masažo, avtomatsko 4-stezno kegljišče itd. S pokritim bazenom, v katerem je segreta morska voda, razpolaga nadalje gostinski kompleks Hoteli «Simonov zaliv» v Izoli. Tudi tam je na voljo gostom savna, razen nje pa nudijo še uporabo frizerskega in kozmetičnega salona, pedikure in manikure; «nigh-ta» seveda tudi ne smemo pozabiti. Omenjeni bazen se nahaja v hotelu Haliaetum, ki razpolaga tudi z dvoranami za kongrese in podobne prireditve. Med najbolj obiskane pokrite plavalne bazene z ogrevano morsko vodo v slovenski Istri spada vsekakor bazen hotela Palače v Portorožu. Ta meri 25x12,5 metra. Bazen je kar najbolj luksuzno opremljen ter ima različne stranske prostore za zabavo gostov. Odprt je vsak dan j skozi vse leto, ob sobotah in nede-l Ijab tudi pozno zvečer. Bazen je I neposredno povezan s poslopjem hotela Palače, tako da lahko hotelski gostje pridejo vanj kar naravnost iz svojih sob. Ob bazenu so še savna, kozmetični salon in restavracijski prostori. Omeniti moramo nujno tudi termalno kopališče, ki se nahaja v omenjenem hotelu. V slanici in v blatnih oblogah ter z inhalacijami je tam mogoče zdraviti različna revmatična, živčna in kostna obolenja. Termalne kopeli so odprte vsak dan, vodi pa jih strokovnjak — balneolog. Številni pokriti plavalni bazeni se nahajajo tudi v notranjosti Slovenije, tako tudi v tipično zimskih turističnih središčih. Vzemimo Bled. svetovno znano letno in zimsko letovišče: tam sta dva, sicer termalna. zato pa tudi zdrava termalna bazena, saj poleg prijetnega kopanja omogočata tudi uspešno zdravljenje managerskih bolezni, izčrpanosti, nevrovegetativnih motenj, starostne onemoglosti in debelosti! E-den je v hotelu GOLF (voda je segreta do 28 stopinj Celzija), drugi pa v Grand hotelu TOPLICE (23 stopinj C); slednji razpolaga tudi s solarijem in «trim-salonom». V obeh hotelih je na voljo tudi savna. Poleg v drugih se zimski plavalni bazeni nahajajo še v sledečih krajih Slovenije: POKLJUKA — v športhotelu imajo 6x12 m velik bazen z ogrevano vodo, v katerem se gostje lahko kopajo podnevi in ponoči — tudi vedno zakurjeno savno imajo tam; KRANJSKA GORA ima ravno tako sodoben pokrit bazen z ogrevano vodo, v katerem se utrujeni smučarji lahko primerno sprostijo; enako velja za BOVEC, v katerega topli bazen se prav radi spustijo v večernih urah povratniki s kaninskih smučišč; KRANJ ravno tako razpolaga z zimskim bazenom, razen tega tudi z letnim; MARIBOR ima celo dva zimska bazena in sa-nitarno higiensko kopališče — veliki bazen meri 25x17 m, ima 6 plavalnih prog. skakalni stolp (3 in 5-me-trska odskočna ploskev) ter 1-me-trsko odskočno desko, manjši bazen pa meri 10x17 m, a v obeh je voda segreta do 27 stopinj; nazadnje velja omeniti še zimsko kopališče v VELENJU. V načrtu je gradnja še številnih drugih zimskih, pa tudi letnih kopalnih bazenov. Med temi je pokriti bazen, ki naj bi ga v bližnji bodočnosti zgradili v «novorojenem» zimskošportnem središču Kalič, ki je oddaljeno 6 km od Postojne. RES SVOJEVRSTNO KOPALIŠČE Pravijo, da gre za enega najbolj «toplih» kopališč na Gorenjskem. Nahaja se na Ukovi pri Jesenicah. To je plavalni bazen olimpijskih dimenzij, ki pa služi tudi kot rezervoar za hladilno vodo železarne. Vodo v toplarni tovarne ogrevajo do poljubne temperature in jo črpajo v više ležeče kopališče. Voda v kopališču je spričo tega vselej topla približno 26 stopinj! Nič čudnega torej, če je kopališče tako rekoč vsak dan do kraja zasedeno, seveda v letnih mesecih. Nič posebnega pa ne bi bilo zapaziti kopalca tam celo pozimi... DVA PRIJETNA IZLETA Slovenska potovalna agencija PuF nik priredi 8. marca, torej na praznik žena, enodnevna izleta v Čateške Toplice in v koprsko Žustemo, kjer imajo sodobno urejen zimski plavalni bazen. Cena prvega izleta znaša 150, drugega pa 165 dinarjev na osebo — poleg same vožnje so v ceni všteti kosilo, kopanje in druge usluge. KULTURA OSEMDESET LET ALBERTA ŠIROKA Kar dobro tretjino svojega o-šerhdesetletnega življenja je Albert Širok preživel v Trstu, znan kot prosvetni delavec, pisatelj, mladinski pesnik, prevajalec, dolgoletni urednik in garač po raznih slovenskih založbah v zamejstvu in doma v Sloveniji. Izšel je iz učiteljske družine, ki se je pač selila po slovenski zemlji od enega očetovega službenega mesta do drugega. Rodil se je 22. februarja 1895 v prelepih goričkih Brdih, v Kozani. Usojeno pa mu je bilo da je živel vse svoje dolgo življenje v dveh mestih: Trstu in Ljubljani. Ker je živel na robu slovenskega etničnega ozemlja, in še zadaj za soško fronto, je obiskoval poleg osnovnih šol kar tri razne srednje šole: nekaj let na nemški gimnaziji v Trstu, nekaj na slovenskem učiteljišču v Gorici, a maturo je moral polagati l. 1916 v Trstu, ker so takrat orale i-talijanske granate že vo Šolski ulici v Gorici. Takoj po maturi I. 1916 je 14 let učiteljeval v Trstu do 1930, v glavnem na slovenskih, Ciril-Metodovih šolah v Trstu. Že takrat ga je privlačilo slovensko tržaško gledališče, saj je bilo središče in višek slovenskega kulturnega delovanja v Trstu. Nastopal je kot igralec v režijah M. Skrbinška, ki je skrbel za mladega Široka, saj je avstrijska mobilizacija pobrala večino igralcev na krvave odre po vsej Evropi. Ko je fašizem z «Vespri triesti-nh zakuril ogenj po vseh slovenskih kulturnih ustanovah in medtem uničil Narodni dom z njegovo gledališko dvorano v juliju 1920, se je Albert Širok nekaj let zatem zatekel k Šentjakobu takratni predmestni trdnjavi slovenskega proletariata, in razdajal svoje gledališko znanje šentjakobskemu gledališču do 1926 torej do zadnje uničevalne akcije italijanske fašistične države proti slovenskemu ljudskemu prosvetnemu delu. Hkrati je Albert Širok skozi desetletja pošiljal svoje članke in prozo dnevniku «Edinost» napredni reviji «Njiva», mladinskima časopisoma «Novemu rodu», «Našemu glasu», glasilu jugoslovanskega učiteljstva v Italiji «Učiteljskemu listu» in končno še poljud-no-znanstvenemu zborniku «Luč v Trstu». Ko so se zaprla vrata mogočne slovenske zasebne Ciril-Metodo-ve šole ob odprtju šolskega leta 1930-31, z njenimi precej preko tisoč učenci, je ostal Albert Širok s številnimi slovenskimi učitelji na cesti — brez službe. U-bral je z drugimi pot izgnanstva v takratno banovino Slovenijo. Tam je dobil službo, ki mu je prijala, pri Mladinski matici predhodnici sedanje mogočne založbe Mladinska knjiga. A po svojih tržaških izkušnjah je sprejel še mesto referenta za ljudsko prosveto pri banski upravi. Po kratkem službovanju ob osvoboditvi v novoustanovljenem prvem slovenskem ministrstvu za prosveto v letih 1945-46, se je vrnil k založniškemu delovanju pri Mladinski knjigi do svoje upokojitve leta 1951. Vsa njegova ljubezen je pač veljala mladinskim listom. Desetletja jih je zasipal s svojo mladinsko prozo in pesmimi do današnjih dni. Pravo odkritje je bila njegova Pionirska slikanica v verzih l. 1946 pri Mladinski knjigi. Tehtne literarno-kritične in pedagoške uvode je sestavljal za marsikatero mladinsko knjigo. Tako je l. 1951 napisal uvod za knjigo svojega brata, tenkočutnega mladinskega pesnika Karla. Še zmeraj je bil pod težkim vtisom njegove nasilne smrti med okupacijo pod nacističnimi streli v Begunjah. Za literarno zgodovino so pomembni prikazi Alberta Široka o srečanjih, ki jih je imel z Ivanom Cankarjem, Otonom Župančičem in raznimi slikarji, med njimi s primorskimi slikarji Sirkom, Bucikam in z Gasparijem. Vse svoje življenje je bil vnet prevajalec in njemu se moramo zahvaliti, da je Collodijev «Ostr-žek» v brezhibnem, doživetem prevodu, v svojih ponatisih stalen gost na knjižnih policah našega mladega rodu. Z «Dnevnikom Anne Frank» je povedal Slovencem, kako strašno so trpeli pod nacizmom tudi drugi narodi Evrope. Tak kot je bil Albert Širok v mladih letih v tržaškem mestu zmerom na naprednih pozicijah in tesno povezan s slovenskim tržaškim delavstvom, ki sta ga vodila med drugimi Ivan Regent in Rudolf Golouh, je ostal Albert Širok vseh 44 let svojega nadaljnjega življenja do današnjih dni v glavnem mestu Slovencev v Ljubljani. V dnevih njegove osemdesetletnice ni ugasnila v njem nobena od optimističnih iskric njegovega duhovnega ustvarjanja. V ljubljanskem Trnovem posveča, poleg drugega, vse svoje sile urejevanju številnih izdaj Prešernove družbe. Na njegovih ustnicah pleše večni ljubeznivi nasmeh slovenskega intelektualca. Še zmerom je tak, kot je bil l. 1916 v lačnem Trstu, ko je tekal od bledih lic proletarskih otrok do «Narodnega doma» v «Balkan» na prekucuške pogovore proti Avstriji in zvečer brez večerje na igralske nastope v slovenskem gledališču. Albert Širok doživlja svojo jesensko življenjsko vlogo, upamo, da še dolgoletno, kot vse njegovo delovanje. Tegobe in dvomi so za njim, z zadovoljstvom gleda na seme, ki ga je tudi on zasejal po Trstu. Stotero je obrodilo in pognalo globoke korenine. ALBERT REJEC ŠESTI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE Glasbena dela našega stoletja z ansamblom «Slavko Osterc» Dirigent Ivo Petrič - Na sporedu skladbe Prokofjeva, Ramovša, Francaixa, Ravela, novo Merku jevo delo in Slavonskega Prav gotovo bo prihodnji koncert abonmajske sezone Glasbene matice, ki bo v torek v Kulturnem domu v Trstu, zelo zanimiv in edinstven glede na dosedanje abonmajske koncerte tudi iz preteklih sezon. To bo večer, posvečen izključno glasbi našega stoletja, glasbenim umetninam, ki nastajajo tako rekoč med nami a-li so nastale v času samo kake generacije nazaj; gre torej za dela, ki izpovedujejo problematiko našega časa in ne za starinske (v pozitivnem pomenu) u-metnine, ki so priče nekdanjega življenja in estetike. Čeprav je za naše in sploh za sodobno glasbeno občinstvo (razen izjem) to nekaj neobičajnega, se bomo naenkrat znašli v vlogi, ki jo je imelo glasbeno občinstvo v vseh preteklih stoletjih glasbenega razvoja: prisostvovati izvedbam glasbenih del, ki jih pišejo sodobniki, jim ploskati ali žvižgati, vseeno, toda jih spoznavati in odkrivati v njih, kako reagira človeška duševnost in še posebej duševnost umetnika na svet, v katerem živita on in občinstvo, ali ga lahko hvali, kritizira, se mu upira, odtujuje... Tako medsebojno razmerje med ustvarjalcem in poslušalci je trajalo še do začetka našega stoletja, ko je zaradi novih in vedno drznejših tendenc skladateljev po eni strani in zaradi neelastičnosti in nepripravljenosti občinstva na drugi začela nastajati med obema stranema vrzel, ki se je v nadaljnjih desetletjih vse bolj širila, posebno še, ker se je z odkrivanjem in širjenjem glasbenih umetnin iz preteklih stoletjih, za uho prijetnejših, večji del občinstva raje zatekal k njim. Namig na ta problem bi mogel sprožiti dolgo razmišljanje o glasbeni estetiki in vlogi umetnika (in občinstva), toda za enkrat naj velja le kot vabilo, naj se poslušalci v torek zvečer otresejo odmaknjene pasivnosti in blažene zamaknjenosti pred glasbo, ampak naj sprejmejo vlogo sodnika do tematike, ki jim bo ponujena, toda vlogo obtoženca, če bo iz glasbe vrelo neizpodbitno očitanje. Vendar je treba takoj tu opozoriti, da program koncerta nikakor ne vsebuje najdrznejših kompozicij, ki jih ima ansambel «Slavko Osterc» v repertoarju, nasprotno; Ravelova skladba «In-trodukcija in allegro» je nastala v letih 1905 in 1906 in je primer mehke impresionistične glasbe, ki se odlikuje posebno po rafinirani zvočnosti; Uvertura na judovske teme Sergeja Prokofjeva iz leta 1919 je bolj pevna in neproblematična kot druge skladbe tega sicer že priljubljenega klasika moderne glasbe; prav tako naleti na takojšen odziv pri poslušalcih «Musica slava» Josipa Štolcerja — Slavenskega s svojimi energičnimi ljudskimi ritmi in izrazitimi melodijami, ki jih preveva pravi balkanski značaj. Če o skladbi «L’heure du berger» sodobnega francoskega avtorja Jeana Renéja Francaixa, sicer priznanega modernista, saj izvajajo njegova dela na vseh pomembnejših festivalih za sodobno glasbo, ni mogoče povedati nič določenega, ker je pri nas neznan, potem lahko pričakujemo z gotovostjo pravi sodoben glasbeni izraz samo v «Signalih» za klavir in komorni ansambel Primoža Ramovša, enega najbolj plodovitih in najvidnejših sodobnih slovenskih skladateljev, in v ciklusu «Vojskin čas» Pavleta Merkuja. Ta Merkujev ciklus spada med najnovejša skladateljeva dela (je predzadnje) in je nastal lanskega decembra; krstno izvedbo je doživel v Ateljeju Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani 14. januarja, tako da bo ta na koncertu Glasbene matice druga izvedba. Zamisel za ciklus se je MifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii «Capella monacensis» iz Miinchna na koncertih v Trstu in v Kopru Na šestem rednem koncertu Društva prijateljev glasbe v Kopru, ki je bil v dvorani Glasbene šole dne 17. februarja, je nastopil potem ko je z uspehom koncertiral tudi v Trstu, ansambel Capella monacensis iz Monchna, ki ga vodi Kurt Weinhòppel. Zanimiv spored je prikazal prerez glasbene ustvarjalnosti dela zapadne Evrope od XIV. do XVI. stoletja, to je obdobje gotike in renesanse. Spored je bil razdeljen na tri dele: gotika je bila zastopana z nekaj deli pariške in zgodnje nizozemske šole ter s primeri angleškega večglasja; drugi del so izpolnjevala dela nizozemskih in nemških skladateljev iz obdobja pozne gotike in zgodnje renesanse, medtem ko je ansambel v tretjem delu sporeda izvajal dela iz zvrsti komorne glasbe, glasbe ob karnevalih, dela iz začetka glasbene drame ter dela za posebne svečanosti. Tu smo se srečali s skladatelji, kakor so: predstavnik pariške šole Guillaume de Machault, predstavnika zgodnje nizozemske šole Guillaume Duffay in Gilles Binchois, njuna naslednika Ja-cobus Obrecht in Josquin des Prés, dalje Jdrg Graff, Heinrich Isaak, Nicolas Gombert, Paul Hoffheimer, John Dowland, Luca Marenzio in drugi, vse do našega Jacobusa Gallusa, s katerega Mirabile mysterium je ansambel zaključil koncert. že sam program pove. da Capella monacensis goji staro glasbo in izvaja dela, ki so jih odkrila muziko-loška raziskovanja in proučevanja; dela, ki so sicer izoblikovana s skromnimi sredstvi, vendar se v njih razodeva nenavadna humana in estetska lepota, ki je bila stoletja skrita po zapuščenih arhivih. Koncert je pokazal, da je ansambel iz Miinchna z resno vnemo pristopil k študiju in pripravam izbranih del. Če naj omenim tehnično izvajalsko plat, moram reči, da je bila dovršena. Skupina je bila ritmično precizna in v delovanju enotna in presenetljivo med vokalnim in instrumentalnim delom skladna. Po in-tonančni čistoti in zanesljivem tonu se odlikujejo igralci na stare instrumente, kar je vsekakor težje doseči kakor na instrumentih sodobne, tehnično dognanejše izdelave. Pri tem mislim zlasti na kljunaste in prečne Haute, krive rogove in na nekatere druge instrumente. Da bi namreč čim vemeje ponazoril tudi značilnosti in barve zvoka iz časa nastajanja in izvajanja glasbenih del, igra ansambel na starih instrumentih. Štirje izvrstno šolani glasovi sestavljajo mešani vokalni kvartet, ki je glasovno uravnovešen in zlit: sopranistka Erika Ruggeberg, altistka Renate Freyer, tenorist Anton Rosner in basist Erwin Buchbauer. Kvartet je pokazal tudi visoko stopnjo kulture, ki je bila izražena tako v znanju, poznanju in upoštevanju stilnih posebnosti ter nazornem muziciranju. To pa velja tudi za celoten ansambel. IVAN SILIČ Merkuju rodila, ko je prebiral zbirko «Vojskin čas» ljubljanske pesnice Svetlane Makarovič in so ga pesmi, kot je sam povedal, prevzele zaradi poetične nabitosti, ki je v njih, in zaradi pomanjkanja vsake dramatične potrebe po katarzi; želel je poustvariti to pesniško vizijo z glasbenimi sredstvi in se pri tem prav tako ogniti moralnemu konfliktu in čustveni katarzi. Pesmi izražajo bolečo konstatacijo neizprosne stvarnosti, v kateri se mora človek neprestano spopadati z okoljem (odtod naslov zbirke). Makarovičeva izraža svoje izredno črne poglede na življenje s številnimi prvinami, ljudsko pesmijo, ljudsko mitologijo in prijemi najbolj aktualne poezije, kar vse prelevasi v enotno podobo kot alternativo avantgardni smeri. Podobno je Merku pri uglasbitvi segel po srednjeveških prvinah v pogledu ritma in melodije, po ljudskih prvinah (brez vsakega konkretnega citata) in to spojil z aktualnim izrazom spet kot alternativno izhodišče proti eksperimentom avantgarde. Pet pesmi Makarovičeve v Merkujevem ciklusu ločujejo instrumentalne medigre, vse pa povezujeta v celoto Predigra in Sklepna igra. Za te odstavke je skladatelj uporabil gregorijansko sekvenco Dies irae, toda ne s kakim ironičnim ali parodičnim namenom, ampak zato, ker se ta melodija s svojo srednjeveško mračnostjo in tudi po vsebinski strani ujema z mračnimi, a tudi močno liričnimi trenutki v besedilu. Istočasno je sekvenca s prosto, menzuralno ritmiko kontrast ritmično ostro začrtanim linijam uglasbenih pesmi. Spoznati moramo še ansambel «Slavko Osterc», ki bo igral na torkovem koncertu Glasbene matice. Nastal je leta 1962 kot ansambel «Pro musica viva» in si nato nadel ime po Slavku Ostercu, velikem slovenskem skladatelju med obema vojnama, klasiku sodobne slovenske glasbe. Zadal si je nalogo širiti glasbo našega stoletja in še posebej glasbo sodobnih jugoslovanskih avtorjev; tako je predstavil že več kot sto novih del, ki jih je vrsta domačih skladateljev napisala izrecno zanj. Ansambel je nastopil na mnogih koncertih v Jugoslaviji, na znamenitih domačih festivalih, kot so Zagrebški bienale, Dubrovniške poletne prireditve, Jugoslovanska glasbena tribuna v Opatiji, Festival Slatina Radenci, Festival Ljubljana, Festival BEMUS. ter gostoval v Italiji, Zahodni Nem- čiji, Franciji, Belgiji, Avstriji, Poljski, Češkoslovaški, Romuniji in Bolgariji. Za dosežene uspehe je prejel Zlato medaljo Zveze skladateljev Jugoslavije, Zlatega orfeja Jugoslovanske radiotelevizije in nagrado Društva slovenskih skladateljev. Od samega začetka je vodja ansambla Ivo Petrič, oboist, dirigent, skladatelj in glasbeni kritik. Bil je član orkestra Radiotelevizije Ljubljana; za skladateljsko delo je bil nagrajen še kot študent s Prešernovo nagrado A-kademije za glasbo, nato je prejel še nagrade RTV Beograd, Jugoslovanske RTV, Glasbene mladine Jugoslavije in Prešemovega-sklada; isto nagrado je prejel tudi za umetniško vodstvo ansambla «Slavko Osterc». JANKO BAN V SREDO: ČETRTO PREDAVANJE 0 slovenski moderni Predaval bo slavni slovstveni zgodovinar akademik Anton Slodnjak - Sodelovali bodo člani tržaškega SSG: Miranda Caharija, Jožko Lukeš in Slane Raztresen V Narodni in študijski knjižnici smo zvedeli, da bo četrto predavanje cikla predavanj O SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI, ki ga prireja v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu NŠK, še prav posebno zanimivo in pomembno. Predaval bo namreč akademik univ. prof. dr. ANTON SLODNJAK o SLOVENSKI MODERNI, in sicer prihodnjo sredo, 26. t.m., v Kulturnem domu ob 18.30. Tokrat bomo torej v Trstu lahko poslušali izjemno uglednega in učenega gosta, ki prihaja prav v dneh cele vrste Prešernovih proslav in ki je prejel Prešernovo nagrado že leta 1948. V NŠK so nas tudi opozorili, da bodo tokrat na predavanju sodelovali kar trije člani SSG z branjem odlomkov in z recitacijami iz Cankarja, Župančiča, Murna in Ketteja, in sicer: Miranda Caharija, Jožko Lukeš in Stane Raztresen. Naši bralci se gotovo še spominjajo, da je iz Prešernovega sklada Lukeš prejel nagrado že pred nekaj leti, letos pa tudi Raztresen. Skratka: Prihodnjo sredo se poslušalcem obeta izreden umetniški užitek in prireditelji ciklusa pričakujejo tudi izredno dober obisk zlasti šolske mladine in njenih vzgojiteljev saj je vstop prost. Tudi tako organizirano in prirejeno predavanje spada med tiste kulturne dogodke, ki zaslužijo, da se jih omeni s posebnim poudarkom, saj pomenijo lep prispevek k dvigu kulturne ravni v vsej naši avtonomni deželi. Obenem pa izpričujejo uveljavljanje enotnega slovenskega kulturnega prostora ter važno vlogo in nalogo, ki ju pri tem opravlja Narodna in študijska knjižnica tudi v okviru plemenitih naporov medsebojnega zbliževanja in sodelovanja obeh narodov ob tej naši odprti meji. Na tržaškem koncertu bodo igrali v ansamblu violinisti Kcstadin Kirkov, Božo Mihelčič in Bogomil Kosi, violončelist Edi Majaron, kontrabasist Cveto Klemenčič, pri tolkalih Boris Šurbek, pianist Aci Bertoncelj, harfistka Ruda Kosi, flavtist Fedja Rupel, oboist Franjo Bregar, klarinetist Mihael Gunzek, fagotist Vlado Černe in hornist Jože Falout, pela pa bo altistka Sabira Haj-darovič. Ansambel «Slavko Osterc», ki ga sestavljajo sami odlični instrumentalni solisti, vodi pa dirigent Ivo Petrič GORIŠKI KONCERTNI ABONMA VIOLINIST G. KOSllTA IN PIANIST E. AMBROZET Pristna: muzikaličnost in poglobljena interpretacija dveh odličnih primorskih umetnikov MARIBORSKO KULTURNO PISMO iiflisr Gorjan Košuta in Erminij Ambrozet v dvorani Attems V Gorici so Glasbena matica in obe prosvetni organizaciji priredile tretji redni koncert, na katerem je imel svoj recital violinist Gorjan Košuta ob sodelovanju pianista Erminija Ambrozeta. Na sporedu sta imela ta-le dela: Mozartovo Sonato v B-duru KV 378, Debussyjevo Sonato v g-molu, Prokofjeva Sonato v f-moilu in Ra-velovo skladbo Tzigan. Mladi umetnik Gorjan Košuta je poleg dovršene in izčiščene igre potrdil svojo, že na turnejah po Evropi, Ameriki in Afriki zapaže-no nadarjenost. S pristnim muzikalnim občutjem in poglobljenimi interpretacijami se je predstavil tudi v navedenih delih v Gorici. Posebno v Debussyjevem delu je prišel do izraza smisel za zvočne odtenke in razpoloženjsko občutje, medtem ko sta se s pianistom na ravni enakovrednega oblikovanja najbolj ujela v Prokofjevi Sonati; obojestransko muziciranje je zabrisalo občasna neskladja. Ob Ravelovem Tziganu pa se je razvila izvajalčeva tempera- mentnost v svojstvenem interpre-tacijskem konceptu, ki je prepričljivo učinkoval. Pianist Erminij Ambrozet je sicer redek, po tem koncertu bi celo lahko rekli preredek gost na koncertnih odrih. Na tem nastopu so se pri njem pokazale tehnične in muzikalne vrline, na osnovi katerih bi v nadaljnjem udejstvovanju dobili lahko koncertanta pronicljive poustvarjalne moči, u-metnika, ki bi brez dvoma obogatil reproduktivno kulturo, zlasti pa koncertno življenje v primorskem- in zamejskem predelu slovenskega kulturnega prostora, kar hi bilo še bolj pomembno in potrebno. V celoti je koncert nudil prijetno doživetje. Občinstvo, ki se je koncerta udeležilo v kar lepem številu, je oba umetnika nagradilo s toplim priznanjem. Naj še ob koncu dodam, da je zelo razveseljivo sorazmerno živo zanimanje tudi za solistične koncerte med rojaki v Gorici. IVAN SILIČ Slovenska dramska teksta na odru mariborske Drame Izgubljeni sin Andreja Hienga in Slovenska kuharica Frančka Rudolfa Abonmajski koncert simfoničnega orkestra RTV iz Ljubljane Sedmi abonmajski koncert simfo- j ničnega orkestra RTV Ljubljana je mariborskim poslušalcem nudil svojevrsten užitek. Predstavil nam je novo slovensko skladbo Marijana Gabrijelčiča Memento mori, mladega koncertanta oboista Boža Rogelja in ne nazadnje, homogenost orkestrskega ansambla pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Skladba sodobnega slovenskega skladatelja Marijana Gabrijelčiča Memento mori je posvečena spominu skladatelja akademika Lucije Marije Škerjanca. Skladba sloni na uporabi pihal, trobil in tolkal. Po izbiri instrumentov in po kompozicijski zasnovi je stvaritev zanimiva gradnja sodobnih zvočnih sestavin, povezana s temelji fragmentov nekdanje ljudske ustvarjalnosti s Tolminskega. Kljub modernosti doseza domiselne učinke, ki jih more vsak poslušalec doumeti. V Mozartovem koncertu za oboo in orkester v C duru se je predstavil solist Božo Rogelja. Zanesljivost. tehnična neoporečnost in glasbeno oblikovanje, so vrline koncertanta Rogelje. Z lepim in kultiviranim tonom dosega že pravo virtuoznost na tem občutljivem instrumentu. Orkester je zanesljivo podprl solista, le da ga je na nekaterih mestih, žal, preglasil. V zadnji točki sporeda, v Simfoniji Cesarja Francka v d-molu, je orkester zablestel v precizni interpretaciji čudovite romantične melodičnosti. Izvrstni dirigent Anton Nanut je vodil orkester s tisto sugestivno močjo, da je ves čas zanosno zvenela v sozvočju bogate Franckove instrumentacije in se stopnjevala vse do zvočno bleščečega finala. Ansambel mariborske Drame se je sredi sezone predstavil spet z dvema dramskima deloma slovenskih avtorjev: z Izgubljenim sinom Andreja Hienga in s Slovensko kuharico Frančka Rudolfa na Malem odru. Tako izpolnjuje mariborsko gledališče svojo častno zadano nalogo čim bolj propagirati domačo dramsko ustvarjalnost. Pisatelja Andreja Hienga našim bralcem ni potrebno posebej predstavljati. S svojimi dramskimi deli je poznan doma in na Tržaškem. Še več! Enakovreden je kot pisatelj biletristike in 'nič manj kot odličen dramski režiser. Nedavno tega je njegova radijska igra Corte-sova vrnitev poslužila celo kot impresiven libreto za operno kompozicijo. Na področju dramatike se pisatelj Hieng uvršča v sam vrh slovenskega sodobnega dramskega ustvarjanja, katerega številna dela u-prizarjajo po vsej Jugoslaviji in požanjejo vselej mnoga priznanja. Njegova najnovejša drama Izgubljeni sin je svojo krstno uprizoritev nedavno doživela v Mestnem gledališču v Ljubljani, ne dolgo zatem pa že drugo uprizoritev v Mariboru z novimi gledališkimi delavci in z nekaterimi dramaturškimi retu-šami. Ne le zamisel dela, obdelava tematike in klenost jezika, ki uvršča delo v bleščečo literaturo; bolj dramatičnost dogajanja, ki nikjer ne sili s prisiljeno dramsko obliko na dan, so odlike dela rojenega dramatika, v katerega ozračju je nekaj cankarjanske depresije in če-hovljanske melanholičnosti. Družinska drama se tako nevsiljivo vpleta in zapleta med vrvi, ki jih je režiser France Jamnik kot iznajdljiv inscenator simbolično razobesil po odrišču in z njimi ustvaril odlično atmosfero ljudi, ki v družinskem vsakdanu žive nekje na robu... Igralski ansambel je s stu-diozno poglobljenostjo plastično izoblikoval svoje like, ki nikjer in z ničemer niso prestopih čvrste homogenosti. V spomin so se vtisnili Boris Brunčko kot oče, ki venomer išče neodkrite stvari in v svojem iznajditeljskem iskanju opravičuje svoj obstoj; Milena Muhičeva kot njegova obupana hči Mira, ki se ji je že večkrat izjalovilo hrepenenje po ljubezenskem doživetju; Minu Kjudrova kot posvojenka Zofija, ki se iz mirnega dekleta sprevrže v ostrino nasprotovanja vsemu, kar kali mir v hiši, ki je le navidezen mir; Janez Klasinc kot nezakonski sin Vetrin, ki z nekaj napihnjenimi dokazi brezobzirno izsiljuje, pa se mu vse sprevrže v nič, in Sonja Blaževa kot lahkomiselna potepuška Nada, ki s svojo nosečnostjo prinaša nemir v že vznemirjeno ozračje. Imenovanim protagonistom so s® enakovredno pridružih še gostje Majda Hermanova, Volodja Peer in Franci Gabrovšek, slednji v posrečeni maski ponazarjajoči dramatika Hienga. Kot homogena celota so ustvarili pristno melodramsko atmosfero v hiši starega učitelja, v kateri se veliko dogaja in nič ne zgodi. Razen izvrstno napisane drame m življenjsko ubranih likov v realno odgovarjajočih kostumih Vlaste He-gedušičeve, ima nesporne zasluge za dobre predstavo ljubljanski režiser Irance Jamnik, ki je pri1' krat sodeloval na mariborskem odru- Komedija Slovenska kuharica Frančka Rudolfa je tokrat v Ma' riboru doživela krstno uprizoritev-Mojca Kreftova pravi v svojem dramaturškem zapisu o delu: «Ku' liarica je igra. realističen izsek življenja, dveh biološko določenih oseb. ki s svojimi lastnostmi moškega_ m ženske določata samo eno možno strukturo izpovedi: subjektivno v ob jektivnem svetu. Ta moški in ženska — Jaka in Meta — sta utež m protiutež vsakdanjosti, ki s _sV°J° «dejavno vero kuhanja» razrešujem življenjsko ne — pomembne stvai v potrošniškem in materialnem sve tu, hkrati pa izven njega, v sa meni sebi.» Komedija, bolje rečeno farsa 0 konfliktu moža m žene in njunega življenja, vsebuje mnogo duhovitos 1 iz vsakdanjega življenja in tudi nekaj trpkosti, ki se vceplja v zftre^ šen meščanski zakonski par. ki si svoji naveličanosti nima dosti kal povedati. Takšno idilo medsebojni odnosov je avtor zakuhal in zasoli^ z radijskimi glasbenimi in reklamni mi vložki, ki so sprožili obilo sm®" ha. V iznajdljivi, igračkajoči se ^ žiji Voje Soldatoviča, je igra z _ vahnima interpretoma Anice Si ^ čeve in Evgena Cara v duhoviti , drski in kostumski opremi Meh_ Vovk-štihove, izzvenela bolj skec> enkraten duhovit dovtip, ki j® P° srečeno ponazoril kuhinjski duh za konskih povprečnežev v naši vsa» danjosti... . , Izredno posrečena je bila zamis prireditelja, da je pred vhodom malo dvorano razstavil razne ku barske knjige, ki so doslej izšle n Slovenskem. EMIL FRELIH PRED NOVO PREMIERO V SSG Squarzina: «Tri četrtine lune» ali čas pred popolno zamračitvijo Jože Babič: «Naša uprizoritev teži k sodobnejši afirmaciji avtorjevega sporočila O zatiranju slovenske narodnostne skupnosti ne govorijo samo statistike, število zaprtih šol, odpravljanje pouka, preganjanje intelektualcev in politikov, ki so bili vrženi v ječo, odposlani v kon-finacijo, pahnjeni v pregnanstvo, ampak tudi dejstva, zaobjeta v nedoločljivih človeških vrednotah, v izgubi zamujenega, v zatrtju izraznih sil, v osirotelosti in ponižanju, v revščini doma in na delu. In prav šolska reforma Gentile, uvedena leta 1923, je izpopolnila to metodološko shemo in njeno filozofsko podlago z izredno doslednostjo in učinkovitostjo. To je torej, mislim, razlog, zakaj danes slovenski gledališki delavci pristopajo k «Trem četrtinam lune». LUIGI SQUARZINA (Iz pisma Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu) Stalno slovensko gledališče pripravlja uprizoritev drame huigija Squarzine «Tri četrtine lune», katere tržaška premiera bo v petek, 28. t.m. v Kulturnem domu, ki pa bo uprizorjena v Gorici že v torek, 25. t.m. in nato še dvakrat v Trstu v sredo in četrtek, obakrat za mladinski abonma. Režiserja Jožeta Babiča, ki se je že doslej uveljavil kot režiser s tenkim posluhom za postavljanje italijanskih dramskih tekstov na slovenskih odrih, smo zaprosili, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj. — Zdaj že lahko trdimo, da so dramska dela italijanskih dramatikov nekakšna konstanta v repertoarnih izhodiščih tržaškega gledališča. Ker ste večino teh del postavili na oder prav vi, bi bilo zanimivo zvedeti, ali je ta dramatika izražala v dosedanjem razvoju le funkcijo določene kulturne Politike, ali še kaj več? — V prvih letih našega tridesetletnega neprekinjenega nadaljevanja tradicij slovenskega, tržaškega, gledališkega snovanja, ki sega še v prejšnje stoletje, je bil mogoče res večji poudarek v zavestnem hotenju vzpostaviti temelje za večje medsebojno spoznavanje in razumevanje. Ob tem ne morem premagati neprijetnega občutka, da to naše hotenje ni naletelo na ustrezne odmeve in konkretne rezultate pri naših italijanskih gledaliških dejavnikih. Ena sama uprizoritev Grumove «Goge», je skrajno pičla osvetlitev slovenske dramatike. Seveda, to je pomemben korak iz anonimnosti in želeti bi bilo, da ta korak ne bi ostal osamljen in pozabljen. Toda vrnimo se k nam in našemu repertoarnemu dejstvu. Menim, da smo s pre- Režiser ^ože Babič mišljenim izborom dramskih del in avtorjev, presegli zgolj formalno prisotnost italijanskih avtorjev na našem odru. Po vse- iiuimitiiiiiiiiiiiiimiiii,■imimiimiiH,,in,mnimuimi,mi,|,|lmi1|,im,min,|U,juiufimmmii, M PREŠERNOV DAN V TRSTI! Kvalitetno muziciranje Slov. komornega orkestra Dirigent Anton Nanut, solista Ruda Kosi (harfa) in Ivan Sancin (bas) Če izvzamemo recitacijo Staneta Raztresena, ki je mojstrsko tzoblikoval Prešernovo Spominu Matije čopa, je večer v proslavo slovenskega kulturnega praznika Spolnil koncert Slovenskega ko-tuornega orkestra iz Ljubljane ob sodelovanju harfistke Rude Kosi 12 Ljubljane in tržaškega basista ■Jvana Sancina, danes člana solis-ticnega ansambla ljubljanske 0-Pere. Na sporedu so bila dela: Re-tigioso iz Suite za orkester Slavka Usterca, Concertino za harfo in godalni orkester Zvonimira Ciglila, Koncert za orkester v F-duru Puuseppa Tartinija, dve pesmi na oesedilo Franceta Prešerna in si-uer Pevcu Josipa Michla ter .ornar Frana Šaleškega Vilharju —obe v orkestralni priredbi Kruna Cipcija — in Simfonija št. v f-molu, imenovana La passio-ue Josepha Haydna. O orkestru, ki mu je komaj leto , ni. odkar je pričel z delom, lah-0 rečemo, da nas veseli njegov apredek, ki ga ugotavljamo ob sakem nastopu od njegovega praga 28. ;"-.la lanskega leta v ortorožu. Precej večja enotnost in H°SeŽena v ripóni skladnosti jj, dinamičnem niansiranju pri prih in drugih violinah; zaznavnej-h je tudi homogenost. Posebno j® *0 odrazilo v Haydnovi Sim-. ruji. Ta je bila izredno lepo in-k^P^acijsko zasnovana in muzi-cu . nazorno izvedena — z vse °zi obdržano napetostjo. Ob pol-kat nem ruuziciranju so se ne-Icn ere P°manjkljivosti posamezni-.porazgubile. V svoji notranji ìV^Xm’^ì M intimni toplini je bil i Pdukovan Osterčev Religioso. Z . anjsanim občutjem je Ruda Ko-izrazila muzikalno bogastvo, ki rT Je stkal Zvonimir Ciglič v i. n,Certinu za harfo in godalni or-nn» u . Pri tem ne omenim še di t dovršenosti njene igre. Tu-s_ v Tartinijevem Koncertu smo vejvali enovitejšo igro orkestra, ajo prodornost vživljanja, zaje-jhhJa in obilkovanja. Sicer pa je r-, Program skrbno pripravljen, en pesmi. Ivan Sancin ju je si- cer v svojem plemenitem basu izvedel dovolj nazorno, medtem ko za orkester ne bi mogli trditi, da je bil na ravni ostalih del niti no pripravljenosti niti koncentraciji. Na drugi strani pa je tudi vprašanje priredb; avtorju se ni povsem posrečila instrumentacija, ki ne daje vtisa, da bi v bistvu obogatila klavirski part. Orkester je vodil Anton Nanut, kateremu gre zasluga za ustanovitev orkestra, njegovo rast v skupni igri in muziciranju. Nič manjše priznanje ne gre tudi oboi, rogu in prvemu čelistu ob solo nastopih tako za lep ton in nazorno oblikovane fraze, kakor tudi za medsebojno skladnost in obdržano zvočno mero v sklopu celotnega ansambla. Ivan Silič l» binski in gledališko estetski plati, je dramatika vključena v tisto izjemno izražanje, ki ga širša javnost in kritika pripisujeta našemu gledališču. — Ali se tudi Luigi Squarzina vključuje v ta izbor? Namreč, besedilo «Tri četrtine lune» je bilo napisano leta 1952 in je menda avtorjev prvenec? — Ugibanje, ali bi to delo pred leti imelo večjo odmevnost pri našem občinstvu — za italijansko javnost je ob nastanku pomenilo obravnavanje teh dejstev naravnost šokantno predrznost — ostane, žal, le ugibanje. Sedanjost, ki jo doživljamo v zornem kotu tridesete obletnice osvoboditve in tesnoba, ki nas prevzema ob dnevnih informacijah o načrtno izvajanem nasilju fašističnega izvora, odpira v naši zavesti tiste dimenzije, da nam omogoča sprejemanje Squarzinovega dramskega dela z vso tisto vznemirljivostjo, ki je značilna za aktualna dramska dela. — «Tri čertine lune» je naslov, ki nam skoraj nič ali pa zelo malo pove. Kako si razlagate ta, očitno simbolični, naslov drame? — Direktne aluzije ni v besedilu. če pa že želimo tudi v današnjem času na vsak način povezovati naslov, dela s pričakovanjem vsebine, je najbližja povezava v misli, da je obdobje, tik pred nastopom fašizma, obdobje pred luninim mrkom. Pred popolno zamračitvijo . .:. — Ste pri vaši postavitvi, tega dela na tržaški oder upoštevali dosedanje kritične ocene, ki so spremljale nekatere uprizoritve na italijanskih odrih? Mendla je bil osnovnj očitek na «literarnost» drame? — Besedilo smo temeljito izčr-tali in ga osvobodili tiste, res precej očitane «literarnosti». Sicer pa je moj nastavek u-prizoritve nastal že ob prvem branju drame. Spoznanje, da je prava dramska vrednost tega dela v tesnobnem vzdušju, ki spremlja akcije squadristov v malem mestecu, mi je narekovalo, da prenesem nekatere dramaturške akcente na dramsko akcijo, ki jo je avtor .. zabeležil , le, v.gklevmh, kot običajno napotilo. Gradil sem na dveh kontrastnih stanjih družbe, ki udarjata preko na-videznili ločnic in nasilno pristaneta na pragu še neznanih odnosov v pogojih fašizma. ■ Naša uprizoritev teži k sodobnejši afirmaciji avtorjevega sporočila, obenem pa v gledališkem izražanju ne temelji več na literarnem realizmu. — Ab je ob takšnih premikih, ki spominjajo celo na dramaturško predelavo, ostala avtorjeva misel, oziroma «ideja», ohranjena? — Ne le ohranjena, marveč potisnjena v ospredje. V razgovoru z avtorjem smo tudi obravnavali moj gledališko re-alizacijski pristop. Našli smo takoj skupni jezik in razumevanje. Upam, da bomo načrtovano zamisel tudi uresničili. Ne smemo pa pozabiti, da je jedro «Tri četrtine lune» v moralnem razpadanju predstavnika italijanske intelektualne sredine, ki se zavestno pusti zapreči v voz fašizma zaradi družbenih privilegijev. Dramski motiv za ta obračun Squarzine pa je zakoličen v Genti-lejevi reformi, ki v našo, slovensko sredino, prižiga reflektorje posebne drame. Drame izničenja slovenskega šolstva in ledeni mraz sekire, ki se je z nabrušenim rezilom dotaknila korenin naše narodnostne eksistence. Prizor iz Squarzinove drame «Tri četrtine lune» med vajo v Kulturnem domu. Na sliki: Stane Starešinič, Bogdana Bratuž in Livij Bogateč ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiifiiiiiiiiiiiitniiiiiiinTiirMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 70 LET AKADEMIKA BRATKA KREFTA NENEHNO V BOJU Pogovor o njegovem revolucionarnem marksističnem delovanju med dvema vojnama PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Deveta knjiga Kardeljevih spisov o problemih socialistične graditve Zajema čas od januarja 1969 do sredine leta 1973 in pomeni nov prispevek k teoriji in praksi socialistične graditve v SFRJ in v svetu Državna založba Slovenije že vrsto let izdaja izbrana dela . Edvarda Kardelja, ki govore o problemih sociabstične graditve v Jugoslaviji. Pod tem naslovom je doslej izšlo osem knjig, zdaj pa smo dobib na knjižni trg deveti zvezek. Prva knjiga je izšla. že pred 25 leti, celoten opus, ki zajema problematiko od leta 1946 do sredine 1973, pa obsega čez 4000 strani in zajema ves čas graditve sociabstične Jugoslavije. Izdaja takega dela. kot je objava dela Kardeljevega gradiva, nima primere v jugoslovanski socialistični praksi, pa tudi v svetovni marksistični teoriji in literaturi ne najdemo podobnih stvaritev. Prav gotovo ima objava Kardeljevih člankov, govorov, intervjujev in podobnih sestavkov velik zgodovinski pomen, ki bo sčasoma še naraščal. Vendar pa bi bilo zgrešeno govoriti o tem, da ima objava teh knjig zgolj zgodovinski pomen in da so pač ta dela, ki se nanašajo na socialistično graditev, objavljena zgolj zaradi ohranitve kasnejšim rodovom in zaradi spoštovanja avtorja in njegovih misb. Dejansko gre za priročnike, po katerih bo moral posegati vsak, ki bo hotel spoznati, razumeti ab osvetliti probleme današnje jugoslovanske sociabstične prakse. Ta dela so torej potrebna in koristna za vse javne in politične delavce, saj bo vsak našel v njih odgovore na marsikatera aktualna politična in družbena vprašanja. Vsak, ki bo prisluhnil tokovom in problemom časa. pa bo prav v teh Kardeljevih izvajanjih našel marsikatero misel in odgovore na aktualne probleme, na katere bo sicer drugje težje našel primernih pojasnil. Na vsa vprašanja samoupravljanja, narodnostna vprašanja, na vprašanja minulega dela, delitve dohodka, delegatskega sistema, združevanja dela bo torej bralec dobil v Kardeljevih sestavkih zanesljive in jasne odgovore in pobude. Prav sedanja izdaja IX. knjige bo zato pobuda za opozorilo javnosti in za vzpodbudo, da bi po teh knjigah segali vsi tisti, katerim so prvenstveno tudi namenjene. Deveta knjiga Kardeljevih spisov Problemi socialistične gradit- ve obsega čas od januarja leta 1969 do sredine leta 1973. Jasno je, da je nujna vsebinska povezava te knjige z ostalimi dosedanjimi knjigami te serije. Nekaj sestavkov je že posebej izšlo, nekateri so bili objavljeni v tisku in na radiu. Sicer pa daje Kardelj v teh svojih spisih odgovore na aktualna vprašanja naše družbene graditve v omenjenem času. Jasno je, da daje odgovore v okviru temeljev samoupravnega socializma in mednarodne situacije, pa tudi stanja sociabstičnih odnosov v svetu. Knjiga obravnava dogajanja v dveh podobdobjih. V prvem obdobju anabzira Kardelj stanje konec šestdesetih let in v začetku sedemdesetih let, ko so se pojavih nekateri problemi s kriznimi elementi. V ospredju se pojavlja tudi generacijski konflikt, pa tudi vprašanje kako naj se uresničujejo in udejstvujejo družbene sile. Drugo podobdobje pa obravnava že druge teme. Takrat so bili že rešeni nekateri aktualni tekoči problemi, prišlo je do kadrovskih sprememb, začele so se priprave na nov ustavni sistem. Medtem ko prvi, v knjigi objavljen intervju, govori o tem ab naj se uvede en ab več zborov delovnih skupnosti, pa prinaša zadnji sestavek že izvajanja na seji predsedstva ZKJ o uresničevanju nove ustave. Tako se torej v širokem razponu nekaj let zvrste aktualni problemi kakor jih je spoznaval, tobnačil in razreševal Edvard Kardelj. Deveta knjiga njegovih spisov pomeni torej nov prispevek k teoriji in praksi graditve sociabstičnih odnosov doma in v svetu. !m:Ì7 Bbot ansfuii Sl. Ru. Kljub slavju in priznanjem, ki jih je bil deležen ob nedavni ■ sedemdesetletnici in prejetju Prešernove nagrade, je akademik, profesor dr. Bratko Kreft našel čas, da je odgovoril na nekaj vprašanj posebej za bralce Primorskega dnevnika. Ker je bilo o njegovem literarnem, publicističnem, režiserskem, gledališkem in esejističnem delu ob tej priložnosti povedano že tako veliko, smo našemu jubilantu in sobesedniku rajši zastavib nekaj vprašanj o njegovem revolucionarnem, marksističnem delovanju med dvema vojnama. O tistem njegovem delu, ki je manj znano, a zasluži natanko takšno pozornost kot njegovo u-metniško in kulturno delo. Na prvo vprašanje, kdaj se je seznanil in vnel za marksistično misel, je dr. Kreft odgovoril: — Že leta 1924, natančneje, meseca novembra, sem pomagal v redakciji in administraciji časnika «Balkanska federacija», ki ga je prikrito izdajala Tretja internacionala. Tam sem doživel tudi svojo prvo revolucionarno politično vzgojo pri danes že pokojnem komunistu Krki - Stanisavljeviču. Bil je čudovit tovariš in izvrsten politični pedagog. Čim sem jeseni 1925. leta prišel v Ljubljano, sem takoj vstopil v delavsko prosvetno društvo Svobodo, kjer sem vodil gledališki odsek, iz katerega se je jeseni 1927. razvil Delavski oder. Istega leta sem vstopil tudi v literarno -gledališki krožek Srečko Kosovel, v klub študentov marksistov ter se povezal preko Dušana Kermavnerja z ilegalno komunistično partijo. — Znano je, da ste takrat na Delavskem odru režirali Golouho-vo dramo Kriza? — Tako je. 1928. leta sem na Delavskem odru režiral množično socialno dramo Rudolfa Golouha «Kriza». V drami je nastopilo in sodelovalo več sto ljudi. V večini so bili to delavci in delavke in napredni študentje, celo srednješolci. Med njimi sta bila tudi Edvard Kardelj in Franc Kimovec - žiga, pri tehničnem delu pa mi je pomagal Vlado Kozak. Med igralci študenti je bil tudi poznejši narodni heroj, slavist Šeško in delavec Furlan, poznejši tankist v mednarodn španski brigadi. Od igralcev, ki še žive, srečujem danes še vedno Jako Isopa in Eari-ša. Živih je tudi še več igralk, toda njihovih imen se, žal, ne spominjam več. — Vse, kar pripovedujete zdaj, je v nekem smislu že zgodovina našega naprednega družbenega gi- •iiiiiiiimiimiimiiiniimi„iii„„„iiimiii„„mi„„„„i„„,imi„un,m,„IlllI11„1,1I|„MlllII1I1I11IIIII11IlmllII||H|1I1I111I|II|IIlmilImllllllli)iiiiiiiii||iiu POMEMBNA IZDAJA DOMA PROSVETE V TINJAH KNJIGA 0 GOSPODARSKO-SOCIALNIH PROBLEMIH KOROŠKIH SLOVENCEV Osnova knjigi je spoznanje, da Je gospodarska zakoreninjenost eden osnovnih pogojev za obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem banja med dvema vojnama. Vendar . pa o tem razdobju vemo dokaj malo, v glavnem iz izpovedi u-deležencev. Kaj menite, da bi bilo treba storiti v tem smislu? — Mislim, da bi bilo potrebno podrobno opisati zgodovino vsega našega političnega, sindikalnega in kulurnega gibanja, ki ga je naša partija opravila na raznih področjih od leta 1919 do 1941. leta. Kdor bo zares podrobno in objektivno preštudiral in potem napisal zgodovino tega dela in težav, s katerimi je bilo to delo združeno, se mu bo razkrila zgodovinska resnica, da je bilo, kljub raznim težavam in tudi notranjim zapletljajem, opravljenega toliko vsega, da sta vodstvo partije in partija sama lahko prevzela in tudi vodila naš osvobodilni boj. — Vi ste bili v tem obdobju tudi urednik in izdajatelj revije Književnost, ki je bila v nekem smislu legalna revija naše ilegalne partije. Ali bi o tem lahko povedali nekaj več? niiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiriiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Nagrajeni slovenski dijaki Na 8. deželni razstavi risarskih in plastičnih izdelkov dijakov o-snovnih in srednjih šol iz Furlanije - Julijske krajine v Buii (Videm), so se dijaki prvega razreda nižje srednje šole «Sv. Cirila in Metoda» pri Sv. Ivanu krepko u-veljavili: odnesli so kar prvo, dru- go in tretjo nagrado, določeno za ta razred. Prvo nagrado je žirija prisodila plastiki z naslovom «Sv. družina», ki so jo skupno izdelali dijaki Robert Devetak, Norma Zoch in Tamara Bevk; drugo nagrado je prejela Norma Zoch za samostojno delo, t.j. za kipec z naslovom «Žena s kruhom». Tretjo nagrado pa je žirija zopet prisodila skupinskemu delu, in sicer plastiki z naslovom «Pastirji», ki so jo izdelali dijaki Aleksander Luisa, Aleksandra Clapci in Tatjana Prezzi. Na sliki nagrajeni dijaki in profesorica risanja Ksenija Diracca - Caharija. V samozaložbi Doma prosvete v Tinjah na Koroškem je pravkar izšla lična 116 strani manjšega formata obsegajoča knjižica z naslovom «Gospodarsko - socialni problemi koroških Slovencev», v kateri so zbrana predavanja in razprave, ki so bila pozimi 1973-74 v Domu prosvete v Tinjah. Po svoji vsebini seznanja knjiga bralce najprej s številčnimi podatki o koroškem gospodarstvu. Na te podatke je navezana razprava inž. Blaža Singerja o gospodarskih organizacijah koroških Slovencev. Razprava je razdeljena na pet poglavij. Prvo poglavje se ba-vi z demografskim razvojem koroških Slovencev v zadnjih sto letih, drugo pa z oblikami njihovega gospodarskega izpodrivanja. Po tretjem poglavju, ki se bavi s slovensko obrambo proti gospodarskemu izpodrivanju, prehaja avtor na probleme koroških Slovencev v industrijsko - konzumni družbi, nakar v petem poglavju razčlenjuje spremembe v strukturi kmetijstva. Omenjenim petim poglavjem sledi povzetek, na njega pa je navezana vsebina diskusije na razpravo, pri kateri so sodelovali dvorni svetnik dr. Jožko T i s c h 1 e r, višji vladni svetnik dr. Pavel A p o v n i k, deželni poslanec Han-zej Ogris ter predstavniki gospodarskih vej, s katerimi se bavi jo koroški Slovenci. S področja kmetijstva je objavljen prispevek Ludvika Lesjaka iz Rožeka, s področja turističnega gospodarstva prispevek hotelirja Miha Antoni-č a, s področja trgovine prispevek Francija Rutarja, s področja lesnega gospodarstva prispevek Štefana Trampuša, s področja industrijskega gospodarstva pa prispevek dipl. trgovca Jožeta H a-b e r n i g a. V drugem delu brošure se dipl. sociolog France W e d e n i g bavi s sociološkimi vidiki asimilacije koroških Slovencev medtem ko dr. Jurij Zalokar analizira razvoj sedanjega prebujanja koroških Slovencev iz noči raznarodovanja. Osnova brošuri je spoznanje, da je gospodarska zakoreninjenost e-den osnovnih pogojev za obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Knjiga je obogatena z umetniško opremo treh lesorezov «Podjunska trilogija» slikarja prof. dr. Wernerja B e r g a, prijatelja koroških Slovencev. Lovro Kassl pa je napisal k dvema slikama svojstvena razmišljanja. Matičeve izbrane skladbe Konec prejšnjega tedna je izšla v založbi Zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu zbirka skladb Staneta Maliča z naslovom ZBORI IN SAMOSPEVI. Zbirko je Zveza izdala v počastitev sedemdesetletnice, ki jo je skladatelj, glasbeni pedagog, organist in pevovodja Stane Malič praznoval lani konec oktobra. Zbirka obsega njegove svetne skladbe. Od njegovega cer-kvenoglasbenega opusa, ki je obsežnejši, je Zveza doslej izdala dve maši. Zbirka Maličevih svetnih skladb je namenjena petju in so zato v njej samo vokalne skladbe: mešani, moški, mladinski zbori in samospevi. Pesmarica predstavlja prerez skozi vso Matičevo glasbenovokalno ustvarjalnost, od prvega samospeva. Kukavica nagajivka, ki je iz leta 1939, do Zdravljice za triglasni mladinski zbor, ki je nastala leta 1974. V zbirki je šestnajst skladb. Prav bodo prišle našim solistom in zborom, predvsem tistim moškim in mešanim zborom, ki se udeležujejo zborovskih revij in tekmovanj, kjer zahtevajo ali priporočajo nove ali še neznane pesmi. Kdor želi, dobi Maličevo zbirko v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. — Ko je prenehala izhajati revija Mladina, smo ostali brez pravega naprednega revialnega tiska. Čas pa je terjal revijo, ki bi bila izrazito marksistična. Tako je prišlo do izdajanja Književnosti, revije za vsa politična in kulturna vprašanja. Pri prvem ilegalnem u-redniškem odboru so bili Edvard Kardelj, Dušan Kermavner, Boris Kidrič in Stane Krašovec. Legalno sem uredništvo in lastništvo predstavljaj jaz, ki sem tudi moral iz svojih literarnih honorarjev in režiserskih dohodkov plačevati deficit. Nikoli nihče ni dobil avtorskega honorarja, vsi smo delali zastonj. Ker je policija zgoraj navedene urednike zaprla ali pa so se morali umakniti v ilegalo, sem bil že sredi drugega letnika urednik sam. Pri tem pa mi je pomagal književnik Ivo Brnčič, kateremu sem bil takrat politični vzgojitelj in literarni usmerjevalec. Med sodelavci revije so bili tudi Boris Ziherl, Mile Klopčič, Tone Čufar in drugi. Večina je sodelovala pod psevdonimi in jaz sem jih moral kriti pred državnim pravd-nikom in pred policaji ter za'o večkrat pri zaslišanjih trditi, da so tista imena prava in da jih osebno ne poznam, ker mi svoje prispevke pošiljajo po pošti. — In kateri prispevek v Književnosti je bil, po vašem mišljenju, najpomembnejši in ste ga objavili kot urednik revije? — Mislim, da je bil prav v prvem letniku Književnosti (1933) najpomembnejši prispevek Toneta Brodarja - Edvarda Kardelja. To je bila razprava o slovenskem nacionalnem vprašanju, napisana z marksističnega stališča v zvezi s takrat izšlo knjigo Josipa Vidmarja Kulturni problemi slovenstva. Menim, da je ta kritika pripomogla, da se je večina glavnih sodelavcev revije Sodobnost, ki je tudi takrat začela izhajati, preusmerila v revolucionarno smer. Ta Kardeljev spis, ki je izhajal skozi vse leto, je bil osnova njegove poznejše znamenite knjige o slovenskem nacionalnem vprašanju, «je zaključil naš razgovor jubilant in akademik prof. dr. Bratko Kreft. Dušan Žeijeznov ...1,1.................. BRUNO G. SANZIN («Non si sa mai») «ČLOVEK NIKOLI NE VE» Bruno Sanzin se spet oglaša s pesniško zbirko. Naslovil jo je '«Non si sa mai» («Človek nikoli ne ve») in izšla je pri tržaški založbi Underground. Nekdanji prvak tržaškega futurizma in Mari-nettijev prijatelj doživlja očitno svojo drugo mladost, v kateri hoče izpovedati vse, kar je doživel po futuristični izkušnji, a doslej ni mogel, ker ga je življenje poneslo predaleč od literature in umetnosti. Predvsem pa želi dokazati sebi in svojim bralcem, da se človek razvija in da se celo mora razvijati, če hoče razumeti čas, v katerem živi, in biti hkrati zvest idealom vedno spreminjajoče se pesniške in zgodovinske resnice. Da je njegov svetovni nazor pravilen, nam izpričuje ne samo ponoven uspeh njegovih najnovejših del pri bralcih, marveč tudi Nagrada za kulturo, ki mu jo je pred kratkim podelilo predsedstvo vlade in ki je eno najvišjih in najresnejših priznanj te vrste. V svoji najnovejši zbirki se Sanzin ra splošno poslužuje futuristične govorice in surrealističnih, včasih tudi hermetičnih prijemov. Vendar je vsebina zdaj že zelo daleč od formalizma, s katerim je futurizem vehementno nastopil proti dekadentnemu in neživljenjskemu formalizmu. Izraz ni torej več namen samemu sebi, temveč posoda, v kateri so pristna čustva in pristna, ganjena osuplost spričo sedanje resničnosti. Kot primer naj navedemo pesem «Absurdnost»: Prekopal je najplodnejšo vseh prsti, da bi vsadil ugaslo vžigalico. Pritisnil je na zavoro na avtocesti, da bi dal prednost nasilnemu kihu. Ohranil je globoko zmrznjene vse spomine, ki bi jih moral sežgati v [krematoriju. Sanzin ne brska torej po spominih. Sprejel je dialektiko svojega časa in se po njej dosledno ravna. Preteklost ga ne zanima. Niti kot izhodišče za primerjavo. Kar ga zanima, je samo sedanjost, saj se samo v njej lahko znajde in prepozna. Njegova poezija je zato resnično občutena in dramatično usmerjena v ugotavljanje ničevosti, v kateri se neodgovorno koplje naša civilizacija. Ta velika angažiranost mu skoraj ne dopušča več ironije, ki je bila ena osnovnih komponent njegove prejšnje zbirke «V prostem diru». Človek bi rekel, da se je Sanzin dokopal do novega življenjskega in kajpada tudi pesniškega stališča, ki je sredi zgodovinskega dogajanja. Drugače povedano, je bil pesnik prej nekak popotnik, ki si je kot hudomušen opazovalec lahko privoščil marsikatero šalo na račun resničnosti. Zdaj pa daje občutek, da je dospel v določen kraj, da se je v tem kraju udomačil in da živi v njem kot bi ga poznal od rojstva. Zato si ne more več privoščiti nobene šale in nobene ironije, saj bi vse to prizadelo njega samega in njegova najdražja čustva. V tem novem odnosu do sveta izzveni ironična pripomba, kjer je še ostala, kot grenak jok: Upaj, upaj in ugotovil boš, da nič te ne [more potolažiti. Tuhtaj, tuhtaj in razumel boš, kako nepotreb-[ni so možgani. Ironija se res ne prilega več Sanzinovi poeziji. V njej je samo žgoča stvarnost, na katero reagira s nrikrito jezo, kot bi še verjel, da se svet da popraviti. In prav v tej jezi je po našem največja prednost te poezije, ki nas kljub vsemu spodbuja k u-panju. Josip Tavžar @ OVEN (od 20. 3. do 20. 4.) Izkoristite priložnost, da uveljavite svo-I' je zamisli, ki vam bodo utrle pot k bolj gotovemu življenju, pa tudi v tako imenovano boljšo družbo, kjer pa se ne boste znašli. Z ljubljeno osebo bo r.ekaj narobe. Krivda bo vaša. Nervoza. —BIK (od 21. 4. do 20. 'jv 5.) Narobe bo. In niti ( \ 116 malo. Kljub temu l Jr se boste izmazali, če boste pošteno pljunili ^ v roke. Več dinamiz-ma ob takšnih p-riložnostih, hkrati pa tudi manj stroškov. Pismo, vest, obisk, nekaj novega pač. Zelo lepo srečanje. Nervoza. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Navdih ne bc imel konkretnih posledic, če bo ostalo le pri navdihu, pri ideji. Izkoristite izredno priložnost, da lahko kaj dobrega storite. Ekonomsko se ne boste uveljavili. Oseba, na katero ste toliko polagali, bo odpovedala. Veljaven od 23. februarja do 1. marca 1975 RAK (od 23. 6. do 22. i 7.) Vse se bo zdelo f lahko in vendar bo \ J šlo vse narobe. Reševa- ti boste morali sebe in še koga drugega. Premalo diplomatskega čuta imate. To vam škoduje na delu, oziroma v službi, pa tudi v stikih z ljudmi. — LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Z nerazpoloženjem f \ se boste odpravili na L/fT J pot in prav nič ne \ S boste dosegli. Ali pa ^------^ bo šlo kaj narobe do- ma, na delu, celo v družini. 0-prite se v tem primeru izključno na tiste, ki so vam blizu. Zaradi močne nervoze stopite k zdravniku. DEVICA (od 23. 8. do / 22. 9.) Napoveduje se ( l vam P0tovanje. vse- \ jFV ) kakor neko premika-L jr nje. ki bo ali delovne-^ 'S ga, ali osebnega značaja. Izogibajte se neznancem in vsiljivcem. Prijateljstvo je bolj redko. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prav navaden, banalen dogodek bo sprevrgel vaše načrte. Bodite pripravljeni tudi na neuspeh. V splošnem bo teden pozitiven, ker ne bo negativnih dogodkov. Držite se ob strani tudi ko gre za hujše stvari. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Na pot boste šli, ali boste dobili obisk od daleč. Hujše probleme odložite za pozneje. Neko prijateljstvo bi vam znalo postati kaj več. Pošta ali darilo, ki vas bo v začetku presene^lo, nato pa spravilo v slabo voljo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Če hočete dobro voziti, se ne vtikajte v stvari, ki se vas neposredno ne tičejo. Tudi ne bodite preveč zahtevni. Nekdo iz vaše družbe vas bo skušal izpodriniti. Najbolje se boste počutili doma, X' KOZOROG (od 21. 12. I k \ k) Lep napredek 1 na delu. Zvedeli boste W za nekaj o svojih pri- S jateljih, kar vam' ne bo prijetno, pa vendarle ne bo hudo. Finančno boste kar dobro vozili. Tudi sicer se boste znašli. Le hudo utrujeni boste. Nič hudega. Pazite na prepih. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vse, kar vas tišči, izločite. Uberite raje svojo pot, mimo vseh tistih, ki se vam ponujajo v pomoč. Nihče ne dela zastonj. Neko srečanje bo prijetno, toda strošek ne bo majhen, ker bo to le vaba, ne pa prijateljstvo. Sicer dobro počutje. RIBI (od 21. 2. do 20. 3.) Vse se bo uravnalo j in vse vam bo kmalu jasno, pa čeprav se bo zdelo nekoliko motno. Stvari je treba gledati takšne, kot so. Vsako izogibanje resničnosti je škodljivo. Kar se zdravja tiče, bodite povsem brez skrbi. KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 M B 6 7 8 9 ■ Ti 12 13 m 14 15 B 16 B 17 hi 19 m B 20 n B 21 ti 22 23 B 24 25 B 26 B ■ B 28 1 29 B 30 31 32 B 33 B 34 B 35 B 36 37 '38 m 39 40 B 41 AŽ ¥ 43 44 fl 45 46 H 47 48 B 49 M 50 £ m 51 £ Rešitev križanke v torkovi številki VODORAVNO: 1. strah, 6. lepenka, 11. najboljši jugoslovanski boksar, 14. slovenski pravopis, 16. rabljiv, dragocen, 17. Primož Trubar, 18. težko orožje, 20. Nikola Tesla, 21. italijanska politična stranka, 22. življenjska tekočina, 24. veleblagovnica v «našem kraju», 26. daljša obdobja, 27-. zavore po domače, 28. obtičati, 29. rimska vojna krila, 30. luknje, 33. ime filmske igralke Gardner, 34. prijeti, zasačiti, 35. pritrdilnica, 36. pripovedništvo, 38. vzorci, 39. Gorkijev ro- man, 41. ime filmskega igralca Ladda, 42. ... in drugi, 43. velblod, 45. oče, 46. medmet, 47. bančni posel, 49. italijanski spol-nik, 50. zaščitnik «našega kraja», 51. telesna poškodba. NAVTIČNO: 1. «naš kraj», 2. Ernst Mach, 3. stara oblika za današnji protivni prislov pa, 4. slavna angleška univerza, 5. veznik, 6. žival z rilcem, 7. moško ime, 8. ime avstralskega atleta Clarka, 9. televizija, 10. nikalni- ca, 12. ime pevca Donaggia, 13. italijansko mesto, znano po penečem vinu, 15. je «naš kraj», 17. solze in vino... prelivati, 19. čudoviti, prekrasni, 21. predpisi, kanoni, 23. posedovati, 24. slikar iz «našega kraja» (Demetrij), 25. biblijska oseba, 26. del kolesarske dirke, 31. belgijski pevec, italijanskega porekla, 32. ime slovenskega pesnika Bora, 34. tolažba, 37. letopis, 39. tolšča, 40. član starega naroda na Balkanu, 43. črna ptica, 44. perut v italijanščini, 47. Pulj, 48. osebni zaimek. (lako) illiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiri«iiiiiiiiiiiiiiiiiiim*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||iiiiii||||||||||| Osta Buzet-Gračišče bo pospešila sodelovanje med občinama Koper in Buzet KOPER, 22. — V vasi Gračišče v koprski občini so se v četrtek sestali predstavniki koprske in buzetske občine in se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Koprsko delegacijo je vodil predsednik koprske občinske skupščine Mario A-bram, buzetsko pa predsednik tamkajšnje občinske skupščine Željko Marinac. Med pogovorom o cesti, na kateri dela že potekajo, sta predsednika predvsem poudarila pomen sodelovanja na področju gospodarstva med obema občinama, saj je na primer buzetsko gospodarstvo tesno povezano z delovnimi organizacijami Primorske, precej prebivalcev pa vzdržuje redne stike. Mario Abram je v pogovoru poudaril, da je treba pomagati prebivalcem teh vasi, čeprav tam ni ne tovarn ne rudnikov. Predsednik Marinac pa je dejal, da je dolžnost tistih, ki so na odgovornih mestih; da izpeljejo to, kar jim družba narekuje. Ko bo ta cesta odprta predvidoma 4. julija, bo ponovno vzpostavljena zelo pomembna prometna žila v notranjotsi Istre. Leta 2000 bomo živeli do 80 let ŽENEVA, 22. februarja. — Poprečna življenjska doba bo leta 2000 znašala od 70 do 80 let. Vendar to ne bo veljalo za ves svet, pač pa za bogati industrializirani svet. To pravzaprav ni kdove kako veliko. Če pa bodo držale napovedi za svet v razvoju, kjer naj bi znašala poprečna življenjska doba od 60 do 65 let, bo to za svet v razvoju že pravi skok. Z gornjimi podatki prihajajo na dan strokovnjaki iz svetovne zdravstvene organizacije (OSM) in sicer na osnovi podatkov in analiz, ki veljajo za 163 dežel, oziroma za 98 odstotkov svetovnega prebivalstva, praktično za ves svet. Prebivalci razvitega sveta so prešli v obdobje obilnih 70 let z letom 1971, dežele, oziroma nacije v razvoju pa so imele 1935-1939 poprečno življenjsko dobo komaj 32 let, 1970 le' a pa je v teh deželah poprečna življenjska doba znašala že 53 let, čez 25 let pa bodo poprečno življenjsko dobo v tem delu sveta podaljšali na 60 do 65 let, to se pravi, da bodo v 70 letih poprečno življenjsko dobo za dvakrat podaljšali. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiii ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER Prav v trenutku, ko sta se napotila, da kreneta proti rečnemu rokavu, kjer sta pustila čoln in Kunija, je okoli njiju v visoki travi sumljivo zašumelo. Vajena neprijetnih presenečenj, sta brž spet položila plen na tla, potegnila iz žepov samokresa in se pripravila na obrambo, če bi bilo treba. Bila sta skoraj trdno prepričana, da bosta imela opravka s pumo ali jaguarjem. Veliko je bilo njuno presenečenje, ko sta namesto pume ali jaguarja opazila, da sta obkoljena od skupine Indijancev, ki so dvignili svoje glave iznad trave. To prvo presenečenje je pa še močno preseglo drugo. Spoznala sta namreč, da Indijanci, ki so ju obkolili, niso navadni amazonski divjaki. Bili so oblečeni v pisana oblačila in glave so imeli pokrite. Dečkoma se je zazdelo, da sanjata. Štirje Indijanci, ki so ju obkolili, so stopili bliže in dečka sta ugotovila, da so prav taki, kakršne sta poznala iz knjig, ki so opisovale prebivalce Tavantinsuja za časa Inkov. In brž jima je šinilo v glavo: «Če so taki, bo taka tudi njihova govorica». Skoraj oba hkrati sta jih pozdravila v kečuan-ščini. Indijanci so se močno začudeni spogledali. Očitno je bilo, da ju razumejo. NEDELJA, 23. FEBRUARJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 7.55 Zimski športi: Svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.55 Risani jilmi 13.30 DNEVNIK 14.00 Kako se to napravi, nagradno tekmovanje 15.00 IL MULINO DEL PO, prvo nadaljevanje 16.00 Program za mladino: Kraja v zoološkem vrtu 17.00 DNEVNIK 17.15 Napoved programa za prihodnje dni 17.30 Nogometno prvenstvo: rezultati in kronike 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo: POLČAS NOGOM. TEKME 20.00 DNEVNIK 20.30 ORLANDO FURIOSO, druga epizoda 21.35 športna nedelja: Kronike in komentarji glavnih šport, dogodkov 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 15.00 Zimski športi: SVETOVNO PRVENSTVO V ŠTIRISEDEŽNEM BOBU, Konjske dirke v Milanu in Kolesarske dirke po Sardiniji 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo: registriran polčas 19.00 POČITNICE V ŠVICI: glasbeni program 19.50 športni dnevnik 20.30 DNEVNIK 21.00 TU, MUSICA DIVINA: POPEVKE GIOVANNIJA D’ANZIJA 22.15 Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.25 POROČILA 9.30 Svet v vojni — serijski dokumentarni film 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Nikogar ni doma, Avtomobil skozi kamero 11.15 Kmetijska oddaja, pripravila novosadska TV 12.00 Svetovno prvenstvo v štirisedežnem bobu, posnetek 14.50 PISANI SVET, mladinska oddaja, ponovitev 15.30 Najboljši slovenski športnik, reportaža 16.00 Turnir svetovnih prvakov v kegljanju, Zagreb 16.40 Košarka: Borac — Partizan, prenos iz čačka 18.15 POROČILA 18.25 VESOLJE 1999: ŽIVLJENJE IN SMRT 19.30 DNEVNIK 20.05 Odpisani: VLADA RUS, TV nadaljev., pripravila TV Beograd 20.50 Karavana: Bukovica II 21.20 Športni pregled 21.55 TV DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 18.30 SVETOVNO PRVENSTVO V BOBU, posnetek 20.00 Pregled tedenskega sporeda 20.15 «žena drugega» celovečerni film 21.45 Jugoslovansko prvenstvo v košarki: Borac — Partizan PONEDELJEK, 24. FEBRUARJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: ROMI (Cigani) 12.55 Tedenska injormativna knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Sedem dni v parlamentu 14.25 Tečaj nemškega jezika 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta in Koprivino seme 18.45 Sindikalne aktualnosti, Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TUTTA LA CITTA’ NE PARLA — film 22.30 Filmske premiere 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.15 Kolesarske dirke po Sardiniji, tretja etapa 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK 19.00 Hribovske in lovske zgodbe: GONJAČ 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Razprave TV 22.00 SIMFONIČNI KONCERT JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00, 15.35 TV šola: Poldnevniki, Pravljica itd. 17.35 D. Kladnik: ČIRIBU, drugi del 17.55 Lolek in Bolek, risanka 18.05 Obzornik 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana Plesni orkester ljubljanske radiotelevizije je eden najboljših ansamblov za jazzovsko glasbo v Sloveniji. Danes prideta na spored dve skladbi, ki ju je orkester izvajal na 14. mednarodnem jazzovskem festivalu v ljubljanskih Križankah. Gre za bosansko ljudsko pesem «Moj dilbere» ter za skladbo «Križanske 73» 18.50 NEGA BOLNIKA NA DOMU 19.05 Odločamo 19.30 TV DNEVNIK 20.05 Vladimir Desnica: «FLORIJANOVIČ», TV drama 21.05 Kulturne diagonale 21.35 Mozaik kratkega filma 21.55 TV DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček, risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 TROPSKI LEV, serijski film 21.00 Resava, prvi del dokumentarne oddaje 21.30 Želim biti z vami, zabavno - glasbena oddaja TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.000 Nabožna oddaja; 9.45 Boccherinijev godalni kvartet; 11.15 Renata Paccarie: Skriti zaklad; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Nedeljski koncert; 16.30 Glasba in šport; 17.30 Carlo Castelli: Tožbe in jeza zaradi mačk; 18.20 Operetna fantazija; 19.00 Folk, glasba: 19.30 Ritmi; 20.00 šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Kako se počutiš?; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasvet; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15.00 Glasba in narod; 15.30 Pesnik Giuseppe Cafiero; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.15 Pet stopinj v prazno; 18.35 Ansambel Thelemans; 18.45 Jugotonov juke box; 19.30 Pisana glasba; 21.00 Športna nedelja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 9.00 Godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče; 14.00 Drugi zvok; 15.10 Dva orkestra. dva stila; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Glasbeni oder z Milvo; 18.00 Operni koncert; 19.20 Glasbeni variete z Bramie-rijem; 20.20 Ponovno na sporedu z Ranierijem; 22.05 Flavtist Za-gnoni in pianist Canino. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.30 Tony Bennet in Mia Martini; 12.00 športna prognoza; 12.15 Pozdravljena nedelja; 13.00 Kvizi; 13.45 «Alto gradimento»; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 17.00 športna nedelja; 18.30 Nedeljski zabavni program; 19.55 Operni spored; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Plošče in skeči, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.10 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert; 14.05 in 18.00 Nedeljsko popoldne, poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža in humoreska; 18.05 Prežikov Voranc: Judenburg - Radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč. o-troci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer: 23.05 Literarni nokturno - Simon Gregorčič: Dražba; 23.15 V lučeh sema-forov. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Baročni orkester; 19.10 Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Klasiki ameriške glasbe. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; 10.10 O-troški kotiček; 10.45 Glasba in nasvet; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 15.50 O-troški kotiček; 16.45 Mozaik melodij in ritmov; 17.15 Športni pre gled; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.30 Pevski zbor «Lojze Bratuž»; 19.30 Pisan glasbeni spored; 21.00 Moja poezija; 21.15 Operni oder; 22.35 Violinist Josef Suk. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Orkestri; 12.10 Prepovedano mladini; 13.20 Hit parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino: 16.00 Sončnica; 17.05 Operna in komorna glasba; 17.40 Program za naj- mlajše; 18.00 Pisan spored; 19.55 Folklorna glasba; 20.20 Ponovno na sporedu z O. Vanoni; 21.15 Tedenski literarni pregled; 21.45 Večerni revijski program; 22.15 XX. stoletje II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako ip zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Massene-tov «Werther»; 22.00 Prijetna glasba; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Pet minui za novo pesmico: 9.40 Zabavni zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 16.45 «Interna 469»; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi 19.40 Dobri znanci; 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.00 Smetana- Po ljub; 22.20 Popevke; 23.05 Lite rami nokturno; 23.15 Za ljubi telje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 25. FEBRUARJA DO 1. MARCA 1975 TOREK, 25. februarja 8.10, 9.35, 11.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV šola; 17.20 športna oddaja; 17.40 Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon; 17.55 Spoznavajmo glasbo; 18.10 Obzornik; 18.25 Nikogar ni doma; 18.35 Avtomobil skozi kamero; 18.55 Gotska plastika na Slovenskem; 19.30 Dnevnik; 20.05 Diagonale; 21.00 «črno mesto», nadaljevanka; 21.55 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček, risanka; 20.15 Dnevnik; 20.30 Mračni Jude, tretji del; 21.20 Ženska v hiši, serijski film; 22.10 Dokumentarna oddaja Velika Britanija. SREDA, 26. februarja 8.10 TV šola; 17.30 Viking Viki; 17.55 Obzornik; 18.10 Mladi za mlade; 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 «Zvončki cveto septembra», film; 21.50 Kvartet Boška Petroviča; 22.10 Dnevnik; 22.25 Košarka: Ju-goplastika — Crvena zvezda. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Zimska olimpiada v Sap-poru; 22.00 Jazz. ČETRTEK, 27. februarja 8.10, 9.35 in 14.10 šola; 15.35 Francoščina; 16.20 Rokomet: Lokomotiva — Vasas; 17.20 Risanka; 17.25 Verne — Kohout: v 80 dneh o-koli sveta; 18.00 Obzornik; 18.20 Molière za smeh in jok; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 J. Se- mjonov: 17 trenutkov pomladi; 21.15 Kam in kako na oddih? 21.25 četrtkovi razgledi; 21.55 Koncert; 22.15 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Osamljenost, celovečerni film; 22.00 Prepad, dokumentarec. PETEK, 28. februarja 8.10 in 14.10 TV šola; 10.50 in 15.30 Angleščina; 17.35 Kuhinja pri violinskem ključu: gramofonska plošča; 18.05 Obzornik; 18.20 Jugoslovanska folklora; 18.45 Mladina in prosti čas; 19.20 Dnevnik; 20.05 Cus-ter z Zahoda, film; 22.25 Kažipot; 22.45 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnev- nik; 20.35 «Divji planet»; 22.00 Tr boveljski pevski zbor. SOBOTA, 1. marca 9.30, 10.35 in 12.00 šola: 12.30 No gometna tekma: Sarajevo — Crvena zvezda; 17.50 Kuhinja pri vio linskem ključu: Peter in volk: 18.25 Ni lahko biti pingvin, film; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Gle dališče v hiši; 20.30 Moda: 20.45 Za vse življenje, serijski film; 21.15 Propagandna oddaja; 21.20 Ladja, na kateri služimo: 23.00 Dnevnik; Koprska barvna TV 18.30 Nogomet: Sarajevo — Črve na zvezda; 20.15 Dnevnik; 20.40 Sanremo 75». Ljudje Nadiških dolin PREVEDEL MIROSLAV KOŠUTA 25. Dvojezičnost v zgodnjem otroštvu je za otroka lahko usodna, ker ne bo dosegel neke natančne usmerjenosti. Ce je materin jezik slovenščina ali furlanščina, bi morali tudi v vrtcu govoriti v tem jeziku, drugače utegne v otroku priti do čustvenih navzkrižij. Edino srdstvo, da se izognemo tej nevarnosti, je to, da se najprej popolnoma naučimo materinščine, da se bomo tako napotili po zanesljivem tiru... in da se šele nato zanimamo za tuje jezike, začenši, ko obdobje neposredne asimilacije še ni povsem premosteno» (k.p.). Obdobje neposredne asimilacije traja približno do dvanajstega leta. Med tem časom «možganske plastičnosti» je učenje slehernega jezika izjemno preprosto. «V sistemu živčnih zvez, ki sestavlja mehanizem govora, so ugotovili nekakšno pretikalo na zadnjem robu 'Silvijeve razpore’ (ene zmed najpomembnejših možganskih brazd), ki dovoljuje ali onemogoča lahek prehod od enega jezika do drugega. V otroku deluje pretikalo z izredno natančnostjo prav zategadelj, ker so njegovi možgani še skrajno kovni, kar dokazuje dejstvo, da v primeru, če se uniči leva možganska polobla, kjer ima običajno svoj sedež govor, se govorni aparat porodi v desni polobli, medtem ko je to pri odraslem človeku nemogoče... Nobenega dvoma ni, torej, kar zadeva možgansko fiziologijo, da je treba jezike učiti zgodaj, v prvih letih otrokovega življenja» (k. p.). Vsak človek sme misliti in soditi s svojo glavo. Bilo bi celo prav, ko bi se te sposobnosti posluževali vsi in Motiv iz vse bolj zap uščeihh beneških vasi ko ne bi podlegali predsodkom ali vpitju glasnejšega, zakaj nazadnje bi le prevladala zdrava pamet. To je treba razumeti tudi v zvezi s povedanim o otroških vrtcih, kar je sad raziskav visoko kvalificiranih ljudi. SKLEP Nad Nadiškimi dolinami se pne Matajur. To ime poznamo že iz srede šestega stoletja. Pavel Diakon poroča, da so po pripovedovanju ljudi na Kraljevi gori (z vrha katere je Alboin občudoval deželo, ki jo je pozneje osvojil) živeli turi ali bizoni. Neki zaupanja vreden starec je celo trdil, da obstaja koža tako velikega tura, da lahko nanjo leže, če jo razgrneš po tleh, drug poleg drugega pet-nast mož (44). Vili Hajdnik meni, da je Pavla Diakona zavedlo ime Matajur: za Langobarde, ki so govorili sever-nogermanski jezik, je to ime imelo svoj pomen. Turu so pravili tiòrr (izgovori: tiùr), medtem ko je v istem jeziku matta, mat ah mattu pomenilo mogočen ali močan. Matajur je torej Langobardom pomenil močnega tura in je bil Kraljeva gora (45). Zdaj je na Matajurju cerkvica, posvečena Kristusu Odrešeniku. Prejšnja, ki jo je bila porušila vojna, je imela na pročelju posvetilo: Brezmadežni. Res škoda, da so zidarji v trenutku nepazljivosti (?) položili ta kamen v beton nove cerkve. To drugo smo zgradili z vladnim prispevkom, ki je predviden za povračilo vojne škode, in s pomočjo čedadskih prijateljev, še posebej ugledne družine Pelizzo, generala Olivierija in komendnika Cesara Blasiga. Pred tisoč leti je bil verjetno to kraj poganskega bogočastja in še prej, v teku mnogih tisočletij, ni noben človeški glas buril veličastnega miru njegovega vrha in njegovih pobočij. V nedoločljivi dobi so se v dolinah pod njim pojavili ljudje prastarih plemen, ki so živeli od lova in pastirova-nja. Nazadnje, pred približno štirinajstimi stoletji, so prišli predniki današnjega slovenskega ljudstva v teh dolinah. Prijatelju, ki je vprašal, kako dolgo se bo še ohranila slovenska govorica v teh dolinah, je vprašani odgovoril na videz osupljivo: «Do konca. Ne, da bi neki jezik lahko trajal večno, ampak zategadelj, ker so ljudem na svetu usojene neizogibne spremembe že v teku nekaj stoletij ali desetletij, pač glede na mnenje bolj ali manj optimističnega sociologa oziroma ekologa, ki ga vprašaš». Kakor ne stopa tehnika v korak z demografskim širjenjem ali z rastočim človekovim tekom, tako je le pre; več pred njegovo notranjo zrelostjo, zaradi česar doslej še ni padel na plodna tia poziv na osebno odgovornost, na treznost in na splošno solidarnost ne po besedi bla-govesti ne po laičnih teorijah enakosti. Preveč neznatna so znamenja, ki bi upravičevala upanje, da bo ta poziv zalegel v bližnji prihodnosti. Medtem se ljudje vedejo kakor Disneyevi pujski, veseljaški in brezskrbni, ki se ne menijo za bližajočo noč, ko bo hudobni volk stopil iz mračnega gozda. Slej ko prej bo narava vzpostavila ravnotežje in Oče dolin se utegne povrniti v svoj prvotni mir. Spremenil se bo^ v nemo pričo zgodovine. Tudi zanj velja to, kar je bilo rečenega o Triglavu: «On videl je zgodbo slovenskih otrok — je slišal njih petje, njih vrisk in njih jok». Če je torej tako, kakšen smisel neki ima prilagajati se brezobličnemu izenačenju z odpovedjo svoji identiteti pri' padnika starega in uglednega rodu, ko pa bi dediščina svobc> de in žilavosti utegnila postati kvas prihodnjega preporoda? 44. Pavel Diakon, cit. delo, 2. knjiga, poglavje KIH. 45. Vili Hajdnik, Novi list, 18. aprila 1973, Trst. KONEC PASQUALE GUJ0N PrJmdrškTSnevhlk: SPORT SPORT SPORT 23. februarja 1975 Na svetovnem prvenstvu vodita po prvem dnevu Italijani niso izpolnili pričakovanj >S^IA’ 22- - Švicarji NOGOMET V PRVENSTVU D LIGE Švicarska štiriseda Triestina proti ekipi Roviga Prvem Z ’ ' ~ ovicarji so v v šf.v; jevu svetovnega prvenstva *mafJedežnem bobu slavili pravo oU ° sl?vje: zasedli so namreč kar obe imeli prve posadke) bodo do L -ostale Posadke dokaj tr-kar h-J5’- ce bodo hotele ujeti to Pm je danes ušlo. ija?ePfVeC,‘ 80 tako Povsem obve-sežkp ,vlcarJi. so potrdili svoje dokazali 2 ,uracinih treningov in so deformi ’ nu so. froootno res v izredni le za^ai- j švicarski posadki nista Pak sta *•dveh najboljših mest, am-spustih ™esti osvojili kar v obeh žili hnj'P° eg tega pa sta obe vo-Proge Je od Prejšnjega rekorda jihta^J'api niso izpolnili upov. Več-vendarZn°stl sicer res niso imeli, kottiai 7Pa Prebaiavlja uvrstitev na proaa'' mesto majhno razočaranje, odlirnn ■ . bila danes pripravljena Piniah 'n le. dopuščala (pri 14 sto-pod ničlo) zelo hitro vožnjo. , fvica 2 , Švica l 3- ZRN i l' NDR g Avstrija 1 7 nV8.trija 2 9 Sa ja 1 in Crancija 2 b Italija 2 2’18”60 2’19”03 2’19”13 2’19”14 2’19”19 2’19”68 2’20”89 2'20”89 2’20”99 2’21”06 štiri v 2- ZVEZNI LIGI važne točke tekmovanja v 2. zvezni tos začpf^1 ,lgl — zapad se je lese ip _1 .?el° zgodaj. Medtem, ko delji preJsnJa leta začel prvo ne-že pret^ ie. bil letošnji start Predstavr,-? nndeljo- Oba primorska začetku s’;a nas že na samem niembnjrnf2veselila z lepima in P0' imeli zmagama. Kanalci so iz BrčketH051?11,.0^^"6 odbojkarje Tuzle. ga’ Colčani pa novince iz ^ipe^zim-J Ranalu se je za doma-50 takr.;613 klavrno. Gostje r°ke Pobudo v svoje zagošpock3 fS° zel° Podjetno ter itm: vaJi tako na mreži kot v 'grl . da bi Polju. Vsi napori domačih, bili zada bo Tušarjeva V tre- man-IKazMoa^li- nalet’ 30 feta S^ ie ze daboT, Jem setu na i, ta, DomnA 3 Je Pns'o do preòbra-njelo ;n Ce. moštvo se je končno Gonilna zaigfalo zelo učinkovito, l^etko - ie bil seveda odlični ^S’alciti^’ ki pa j® imel v v Tonet Z^,0 dobro pomoč, zlasti kl sta io , aravanu in Bavdažu, autkih oni a, tudi v najtežjih trejo bil nc °.zbrano. Plod take igre Pa se in0J€n seb ^ četrtem setu bitka, p i-iVne.a bolj ogorčena Prekini to,,- j® kodi do številnih alb «srn„ m. Ve® ali manj nedolž-^Se to na* ^er zgubljanja živcev, burliivnii 111 moglo pokvariti raz-v meiah a sreòanja, ki je ostalo tu SeJa“ dovoljenega. V petem se-^stje on Ponovila podobna slika. kazalo ^ V?'dili s. 14:12 in vse čanje ’ da je dveinpolurno sre-*z®rpania . Jeno- Znaki popolnega Pajpfei n'1] dekoncentracije so se gostih .Pokazali na simpatičnih kloniti' na 80 ^ko morali prvič 6^ Vr°Čih kanalskih tleh. le kakih im Sii t ,l*kmo ogledalo Za avojn 2?°B,tglPdalc®v. ki so bili PajboliJ jf,..,Psb3'bo poplačani z ne ln Privlann lte no loda razburljivo Izole odbojko. 1> Jedh^Lo0 •PrmPričliivo Premaga-^nej^uni^ T,Uzle’ ki se je u-Vega in vPfa^). na začetku pr-zmago s„ _ re^em s^tu. Z visoko Slli zadnieffa °bal4Ili odbojkarji re-86 tja nfga„!!?fst.a v upanju, da _ V prihodnjem kolu igrajo Izolčana na Reki proti Partizanu, Kanalci pa igrajo spet doma in sprejemajo v goste moštvo Maribora, kj ne bi smelo povzročati Salonitu prevelikih težav. REZULTATI: Salonit — Interplet 3:2 (8:15, 10:15, 15:13, 17:15, 16:14) Izola — Jedinstvo 3:0 (15:11, 15:6, 15:13) E, Hvalica HOKEJ NA LEDU AURONZO, 22. — V nedeljo se bo italijanska reprezentanca v hokeju na ledu srečala v Auronzu z izbrano jugoslovansko ekipo v okviru priprav za nastop na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu, ki bo od 16. do 25. marca v Sapporu na Japonskem (za B skupino). Turnir bo veljal tudi kot izbirno tekmovanje za nastop na olimpijskih igrah, ki bodo leta 1976 v Innsbrucku. Olimpijskih iger se bo u-deležilo 12 držav: prvih šest iz A skupine, prvih pet iz B skupine ter Avstrija kot prireditelj. ATLETIKA danes zopet na tujem igrišču Tudi Ponziana in Pro Gorizia bosta danes gostovali RIM, 22. — Evropskega atletskega prvenstva «indoor», ki bo v Katovicah, se bodo udeležili tudi italijanski atleti Bottiglierijeva, Si-meonijeva, Buttari, Borghi, Caravani in Ferrai. Ti se bodo udeležili tudi trening srečanja, ki bo na Poljskem v okviru dogovorov med italijansko in poljsko atletsko I igrala v sledeči postavi: Maeris, zvezo. | Gattonar, Criello, G. Gerin, F. Ge- fiiiiiuiiiimiiiiiiiiimiimmmiiiiiiiiiiiimiiuumiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiHi V današnjem petem povratnem kolu prvenstva D lige bodo Ponziana, Pro Gorizia in Triestina igrale na tujem. Zaradi diskvalifikacije tržaškega občinskega stadiona bo morala tudi tokrat Triestina igrati v Torviscosi. PONZIANA Bo šla v goste k solidni ekipi A-driese, ki je trenutno na drugem mestu lestvice in zaostaja tri točke za vodečim Trevisom. Ekipa Adrie-se je na domačih tleh doživela le en poraz in sicer v 19. kolu proti Triestini, kar potrjuje, da je moštvo res solidno in ima svojo glavno moč v obrambi. Predstavniki Adrieseja so namreč do sedaj dobili le devet golov, za kar imata veliko zaslugo tudi oba vratarja Bertuzzo in Cu-goli. Pozabiti sicer ne smemo, da i-ma Adriese v svoji sredi spretnega srednjega napadalca Paesanti-ja, za katerega se zanimajo klubi višjih lig. Po dveh porazih in dveh remijih je ekipa Adriese prejšnjo nedeljo z lahkoto premagala Sam-pietrese in to dokazuje, da se varovanci trenerja Piovanellija vračajo v formo. Tega se zaveda tudi trener Pon-ziane Rusšo, ki ga to gostovanje precej skrbi. Glede postave sicer nima problemov. V tem tednu so trenirali tudi poškodovani Miorandi, Bembo in Del Piccolo sicer nekoliko omejeno, vendar nobeden od treh ne bo v nedeyo igral kot tudi ne Tricarico, ki sploh ni še začel s treningi. Ponziana, ki gre v Adrio z upanjem, da odnese eno točko, ki bi predstavljala že velik uspeh bo NOGOMET 19. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE Ascoli- Juventus: še eno presenečenje? Milan - Roma v Veroni - Sporazum med Torinom in navijači V današnjem 19. kolu italijanske-1 nja, v katerih si bodo stala nasproti n® Povrnejo več.* ga nogometnega prvenstva 1. lige bo igral vodeči Juventus z Ascoli-jem, zadnjim na lestvici. Po teh besedah bi kazalo, da čaka Turin-čane izjemno lahka naloga, če pa pomislimo, da je pred nekaj nedeljami na igrišču Ascolija padel nič manj kot lansl i državni prvak Lazio in da se je podobni usodi komajda izognil Napoli, pa nam je že jasno, da ni tako. Vrh vsega moramo še upoštevati, da je Ascoli v nedeljo pripravil izredno presenečenje, ko je v Milanu premagal In-ter in da je zato tako rekoč še povečal zaupanje v svojo igro in v svoje zmožnosti. Zaradi vsega tega si lahko pričakujemo, da bo Juventus v Ascoliju naletel na hudega nasprotnika, ki je prav tako žejen točk, saj si mora izboljšati svoj kritični položaj. Na podvig Ascolija upa predvsem Lazio, ki kljub zaporednim zmagam in dobri igri ne uspe zmanjšati zaostanka treh točk in ki bo skušal na svojem terenu odpraviti povprečno Ternano, ki je v prejšnjem kolu po nadvse bledi igri izgubila v Cagliariju in ki prav tako zaseda zadnje mesto. Presenečenj na tej tekmi verjetno ne bo in zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo Lazio še vnaprej ostal na drugem mestu; vprašanje je le, kakšen bo njegov zaostanek. Sicer pa je to kolo nekoliko iz- moštva, ki so na prvih štirih mestih in štiri moštva, ki so z enakim šte vilom točk na repu. Tretjeuvrščeni Torino se bo na svojem stadionu, na katerem ga ponovno po ostrih polemikah bodri turinska publika, spoprijel z Vicenzo, Napoli pa bo sprejel v goste Sampdorio. Nobenega dvoma ni, da sta oba, Torino in Napoli, velika favorita za zmago in že delitev točk bi pomenilo presene-čenie. Zaradi prepovedi igranja na svojem igrišču bo moral Milan odigrati srečanje z Romo v Veroni. Dvoboj bi moral biti precej izenačen in igra bi morala zato biti privlačna in lepa. Milan sicer ni v najbolj blesteči formi, Roma pa se bo predstavila z odličnima Rocco in Lordovo, ki sta se izkazala v tekmi proti Norveški. Brez dvoma bo Roma skušala osvojiti zmago, saj bi se tako maščevala za poraz, ki ga je v prvem delu doživela na domačem igrišču. Od ostalih srečanj vlada največje zanimanje za tekmo v Bologni, kjer bo gostoval Inter, ki se bo skušal opravičiti svojim navijačem za nepričakovan, a zaslužen poraz z Asco-lijem. Obenem pa bo to lepa pri ložnost, da vidimo, kako se bosta odrezala srednja napadalca Bonin-segna in Savoldi, ki se potegujeta, poleg Chinaglie seveda, za državni dres številka 9. rin, Ravalico, Trentin, Vidonis, Mo-messo, Lenardon, Dalle Crode. PRO GORIZIA V športnih krogih na Goriškem se v zadnjih časih razpravlja bolj o vodstvu kot Pa o rezultatih enajsterice. Vsem je namreč znano, da je odbor Pro Gorizie s predsednikom Prottom na čelu odstopil že decembra in še sedaj ni bilo mogoče sklicati izrednega občnega zbora. Odstopajoči predsednik se sic or trudi, da bi rešil krizo, ki je nastala v društvu in ki nekoliko vpliva tudi na nogometaše, katerim so sedaj tudi deloma izplačali zaostale dolgove. Na Goriškem se širijo govorice, da bo izredni občni zbor prihodnji teden in na tem bodo verjetno poverili predsedniku Prot-tu in njegovim ožjim sodelavcem podpredsednikom Russianu in Biga-tu ter petim članom posebno pooblastilo, da rešijo krizo in postavijo Pro Gorizio na trdna tla pred zaključkom prvenstva. Medtem kapetan Zoratti in tovariši redno trenirajo pod veščo roko trenerja Franzona, ki bo danes v Dolu, kjer upa vsaj na točko poslal na igriče sledečo postavo: Siricano, Furlani, Gazzola, Zoratti, Torninovi, Domeneghetti, Ridolfi, Michelut. Trevisan, Barile. Zuttion. O nasprotniku (Dolo) lahko povemo, da sodi med šibkejše ekipe te skupine. V vrstah Dola izstopa le branilec Bisso (štiri gole) in bivši član Triestine Tumiati, ki igra vlogo zveze. Trener je bivši vratar Sampdorie in Padove Pin. TRIESTINA Bo v Torviscosi sprejela v goste ekipo Roviga, ki si je po slabem startu v zadnjih nastopih znatno o-pomogla. Predstavniki Roviga so v zadnjih šestih nastopih osvojili kar 10 točk in to jasno priča, da je zamenjava trenerja Rovigu koristila. Odstavljenega Spolareja je zamenjal bivši član Milana Viccariotto, ki je dal ekipi več poleta. Da je Rovigo v formi, priča nedeljska zmaga proti solidni ekipi Audace, ki ni doživela poraza že 15 nedelj. Med nogometaši, ki so se izkazali v zadnjih nastopih Roviga bi omenili vratarja Beitelo, stoperja Chinicha, krilca Cerianija in zvezo Marossa, ki je do sedaj zabil že šest golov. To dokazuje, da bo danes naloga Triestine precej naporna. Trener Tagliavini ni še javil postave, ker vedno upa, da bo morda v zadnjem trenutku lahko vključil v postavo srednjega napadalca Goffija, ki je gonilna sila napada Triestine, če Goffi ne bo igral, bo postava Triestine sledeča: Fontana I. danza), Zanini, Lucchetta, Fontana II., De Luca, Foresti, Veneri, Marcato, Dri, Tosetto, Oggian (Garofalo). Kar se tiče odbora Triestine, ki je podal ostavko pred tremi tedni, lahko dodamo, da je bil izredni občni zbor, ki je bil sklican za 21. t.m, preložen. B. R. NAMIZNI TENIS Krasovke gostujejo v Parmi brez Miličeve Krasova dekleta čaka danes zadnje daljše gostovanje v okviru ženskega ekipnega prvenstva A lige. Krasovke potujejo v Parmo, kjer se bodo spoprijele z ekipo CSI Parma, ki je pepelka tega prvenstva. Vsaj na papirju ni CSI enakovreden tekmec in predstavnice zgoni-ške občine ne bi smele imeti prevelikih preglavic za osvojitev celotnega izkupička. V vseh dosedanjih nastopih so bile emilijske i-gralke slabši nasprotnik in niso še okusile radosti zmage. jemno, saj so na sporedu štiri sreča- ""■■Iiimin,,,,,,,,,,,..............IIIIIHIIII.umil..................um................iiiiiiiiiiiii................................m ansi-ss SPORT NA ZNAMKAH Zaire kk^Kongo ^e’ aU Ljudska repub-H°.vaio še ’Pred S,f j® to ozemlje ime-Mno PoznS J^k™- J® filatelis-takrat je „ ” ^ 0(1 leta 1886. že ?a država Km.60 ol:)stajala samostoj-Leopold II \0ng0- Njen kralj je bil |a Pokoleni’a L06 bd sicer belgijske-P° njegovi ’ belgyski kralj. ?UbiI svojo 4l '1908j je Kongo iz-be>gijska krnnimOS?ojnost in Postal |ebna lastnina kokjmia. torej 0. 2lne* Po drugibe glJSke kraljeve dru-udi tu začela SVttovni v°jni so se 50 Povedla h OSVobodilna gibanja, ki 5°?« leta I960 P^fasitve samostoj-Sa*6 Pridobiti n ^®lesile so si sku-r°oiu. ki je ;zr advlado na tem pod-lr^J!®edno bogato zaradi ve- mCijSke iare leta 1964 v Tokiu raz naed temi voditelja osvobojenega Konga Lomumbo in celo tajnika Združenih narodov. Končno so leta 1962 le dosegli sporazum: boji so se končali, razpuščene pa so bile tudi lokalne vlade in države. športna zbirka ni posebno bogata, saj obsega le 41 znamk, ki so vse namenjene frankovni pošti. Poštni u-pravi te države se torej ni zdelo potrebno, da poveča svoje dohodke s tiskanjem serij za letalsko pošto, ki imajo zgolj filatelistični namen. Prvo serijo je tiskala še belgijska kolonialna uprava leta 1960 ob priliki olimpijskih iger v Rimu. Vse znamke imajo poleg svoje še dodatno vrednost, ki je bila namenjena razvoju mladinskih organizacij. Prikazane so klasične olimpijske športne panoge, in sicer skok v višino (50 c.), štafeta (1 fr.), nogomet (2 fr.), met kopja (3 fr.) in met diska (6 fr.). štiri leta kasneje je bil na vrsti Tokio. Izšlo je šest znamk in blok. Motivi so samo trije, in sicer skok s palico (5 in 10 fr.), met kopja (7 in 20 fr.), skok v višino (8 in 100 fr.). Ob priliki predtekmovanj za prve a-friške športne igre v Leopoldvillu je leta 1966 izšlo šest znamk. Ta serija je zelo privlačna in slikovita in trenutki tekem so prikazani na zelo lep način. Tudi kompozicija barv je izredno uspela. Tudi tokrat so vzeli v poštev le tri športne panoge in sicer košarko (5 in 24 fr.), nogomet (6 in 40 fr.), ter odbojko (15 in 60 fr.). Znamki za 5 in 15 fr. so leta 1967 pretiskali ob priliki 1. kongoških športnih iger. Obenem pa so pretiskali Edina športna serija, katero je izdala belgijska kolonialna uprava leta I960 ob olimpijskih igrah v Rimu tudi vrednost, saj je prav v tem obdobju stopila v veljavo nova denarna enota: zaire. Svetovnemu nogometnemu pokalu so posvetili tri serije. Prva je izšla leta 1966, ko je bilo prvenstvo na sporedu v Veliki Britaniji. Znamke so izredno velike oblike, risba pa je diagonalno tiskana. Prikazani so nogometaš, napad, dribling, in pokal Rimet. Po prvenstvu so te znamke še dvakrat pretiskali, prvič s črno, drugič pa z rdečo barvo in napisom «Finale Angleterre — Aliemagne 4:2». Leta 1974 se je v finalni del prvenstva prikopala tudi reprezentanca Zaira. Nogometaši so sami sebe imenovali leopardi, in tudi na šestih znamkah je prikazana zemeljska obla, na njej pa stoji leopard, ki drži med prednjimi šapami nogometno žogo. Na tem prvenstvu pa, kot vemo, niso leopardi imeli posebno nabrušenib krempljev, saj je bil njihov nastop v MUnchnu neuspešen. 25. septembra lanskega leta je bil j v glavnem mestu Zaira na sporedu velik športni dogodek: za svetovni boksarski naslov v težki kategoriji sta se tu spoprijela Foreman in Mohamed Ali. O tem srečanju so govorili in poročali mesece in mesece, polemikam ni hotelo biti ne konca ne kraja. Po dolgih letih je bilo srečanje za svetovni naslov na sporedu izven meja Združenih držav. Mlada republika Zaire je tako javnost opozorila na svoj obstoj, pridobiti pa si je seveda hotela tudi mednarodno priznanje. Poštna uprava seveda ni mogla mimo tega važnega dogodka: izšla je serija petih znamk, na katerih sta prikazana boksarja med dvobojem. Zbirka torej resda ni številna: znamke so pa skrbno izbrane in oblikovno zanimive. Tudi njihova cena je dostopna in jih je na tržišču, vsaj za enkrat, sorazmeroma lahko najti. # || T®, /' 60‘ : ...« f /l p” -m mmm Tokijske olimpijske igre leta 1964 (levo) in 1. afriške športne igre v Leopoldvillu leta 1965 (desno) Za Krasove predstavnice pa veljajo čisto nasprotne ugotovitve: po uvodnem nezasluženem porazu z dr žavnimi prvakinjami so ekipi CUS sredi Turina vrnile milo za drago in njihova zmagovita pot ni poznala več zastojev. Poleg tega je Kra-sov tabor razveselila prijetna vest, da je v zadnjem kolu CSI Milan proti vsakemu pričakovanju gladko porazil Turičanke. To pomeni, da Krasova dekleta trenutno trdno zasedajo prvo mesto na lestvici in (razen če ne pride do nezaželenega za-pletljaja) bi morala prepričljivo o-svojiti končno prvo mesto v svoji skupini, s pravico do dvoboja z zmagovalcem druge skupine za državni ekipni naslov. Vendar bi bil lahko vsak pretiran optimizem škodljiv. Ta edinstveni privilegirani položaj na lestvici je treba z vsemi napori ubraniti pred napadi ostalih ekip. Današnje srečanje bo zato važen mejnik, še posebno zaradi dejstva, ker ne bo v Krasovih vrstah nastopila odlična Sonja Miličeva, ki se mudi na obveznem smučarskem tečaju Visoke šole za telesno kulturo. Kljub tej težki odsotnosti pa so nespremenjene možnosti Krasa, da izbojuje v Parmi celoten izkepiček. Poleg standardnih igralk Vesna ver j eve in Žigo-nove bo tokrat nastopila Neva Re bula, ki tehnično nikakor ne zaosta ja za svojima klubskima soigralka ma in bi morala torej po predvide vanjih uspešno nadomestiti Miličevo. Osvojitev zmage bo verjetno težavnejša, kot bi bila sicer, vendar samozavestnim nastopom lahko krasovke strejo odpor vse prej kot nezadržnih emilijskih predstavnic. --bs— | DIJAŠKA SMUČARSKA TEKMOVANJA Dobre uvrstitve slovenskih dijakov na tekmovanjih na Nevejskem sedlu Najbolje sta se odrezala K. Ožbat (dve tretji mesti) in M. Dornik (tretje mesto v veleslalomu) V sredo so bila na Nevejskem sedlu dijaška smučarska tekmovanja za goriško pokrajino. Na tekmovanjih so nastopili tudi dijaki treh slovenskih višjih šol v Gorici, ki so želi precejšen uspeh. Poglejmo posamezne rezultate: FANTJE Veleslalom (starejši): 1. Alessandro Brancati (teh- nični zavod «Fermi» Gorica) 56”5 2. Roberto Bertolini (klasični licej (Gorica) 1’01” 3. Giulio Capparoni (realni licej Gorica) 1’01”3 6. Loris Nanut (slovenska trgovska šola) 1’12” Veleslalom (mladinci) : 1. Alessandro Gabrielli (teh- nični zavod «Galilei» Gorica) 1’02” 2. Bruno Gomišček (realni licej Gorica) 1’08” 3. Mauro Dornik (slovenska gimnazija) 1’09” 4. Rafael Butkovič (slovensko učiteljišče) 1T2” 9. Bojan Tomažič (slovenska gimnazija) 1’24” Slalom (starejši) : 1. Giulio Capparoni (realni licej Gorica) 54” 2. Raffaele Tito (klasični licej Gorica) 55” 3. Alessandro Brancati (teh- nični zavod «Fermi» Gorica) 57” Slalom (mladinci): 1. Paolo Del Neri (realni licej Tržič) 58” •ininiinHiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiimiuMiiiiimimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiuiiinfiii 2. Roberto Malfertheiner (r. licej Tržič) 60” 3. Giuliano Brancati (teh- nični zavod «Fermi» Gorica) 62” 4. Aleksander Ožbat (slovensko učiteljišče) 74” Tek (starejši) : 1. Armen Khatchikian (realni licej Gorica) 25,31” 2. Massimo Famea (tehnični zavod «Galilei» Gorica) 28’40” 3. Piero Fazari (tehnični zavod «Fermi» Gorica) 31’31” Tek (mladinci) : 1. Stefano Malagutti (realni licej Gorica) 24’38” V finalnem dvoboju kandidatinj za svetovno prvenstvo v Moskvi med Levitino in Aleksandrijo je stanje po osmih partijah 4,5:3,5 za Nano A-leksandrijo, ki je zmagala v sedmi in osmi partiji in tako prvič prevzela vodstvo. Brezkompromisna borba vsekakor preseneča številne ljubitelje šahovske igre, saj je bilo po treh remijih kar pet partij odločenih. Dvoboj v Moskvi poteka v senci priprav na finalni dvoboj Fischer -Karpov, kateri se bo odigral v Manili na Filipinih. Tako je namreč odločil predsednik svetovne šahovske federacije FIDE dr. Max Ewe, ki bo moral svojo odločitev zagovarjati na izrednem kongresu ta mesec v Bergamu na Nizozemskem. No vrnimo se k ženskemu finalu. V šesti partiji je Levitina izkoristila prednost belih figur in v sicilijanski obrambi premagala svojo nasprotnico. 6. partija Moskva 1975 LEVITINA - ALEKSANDRIJA Sicilijanka 1. ei e5. Aleksandrija se je prvič odločila za sicilijansko obrambo. V drugi in četrti partiji se je branila z Aljehi-novo obrambo. 2. S/3 Sc6 3. di edi 4. Sdi: Sf6 5. Sc3 d6 6. Lg5. Levitina ne želi Sozinove variante 6. Lc4. 6. ... e6 7. Dd2 a6. Druge možnosti so: 7. ... Le7 8. 0—0—0 Sd4: 9. Dd4: 0—0 10. f4 Da5 11. Lc4 ali 7. .. . h6 8. Lf6: (8. Lh4 Se4:) 8. . . . gf6 9. 0—0—0 a6 10. f4 Ld7 11. Kbl h5 12. Le2 Dc7 13. Thfl 0—0—0 v obeh primerih z obo-jestranimi možnostmi. 8. 0-0-0 Ld7 9. fi Le7 10. Sf3 b5 11. LfB: g}6 12. }5. V 17. partiji dvoboja Fischer -Spassky je bilo igrano 12. Ld3 Da5 13. Kbl b4 14. Se2 Dc5 15. f5 a5 16. Sf4 a4 17. Tel z ostro igro. 12. ... Db6 13. Kbl Tc8. Črna je pustila kralja v centru, saj misli, da je varen za svojimi kmeti. V partiji Mihajlčišin - Beljav-ski 1974 je bilo igrano 13. ... Dc5 14. Se2Lf8 15. fe6 fe6 16. Sf4 Lh6 17. Se6: z boljšo igro belega. 14. g3 V podobnih pozicijah je običajno plan belega pritisk na točko e6 in izzvati potezo e6-e5 in osvoji točko d5. črni pa stremi za proti igro na damskem krilu. 14. ... Sa5? Črna ne bi smela zapustiti točke e5 brez kontrole. Boljše bi bilo 14. ... b4 15. Se2 a5. 15. e5! Odlična poteza. Od močnega črnega centra bo ostalo bore malo. 15. ...fe5 16. Se5: Lf6? Po odigrani potezi je ’ črna pozicija zelo kritična. Boljše je 16. ... Sc4 17. Lc4:bc4 18. Sd7: Kd7: 19. fe6 fe6 20. Se4 Tb8 21. c3 Thf8 in črna bi še i-meia nekaj taktičnih možnosti. 17. Sd7:Kd7: 18. Se4 Le5 19. Sg5! ef5. Nevarno je 19. ... Ke7 20. fe6 fe6 21. Se6: Ke6: 22. Lh3+ Ke7 23. Dg5 + napadom. 20. Dd5 dobro je tudi 20. Sf7: The8 21. Dg5. 20. ...Kc7 21. Sf7:The8 22. Ld3 Kb8 23. Lf5: Tc5 24. Dd3. Levitina bi šla lahko tudi v ugodno končnico 24. Se5: Td5: 25. Sd7 + Kc7 26. Sb6: Tf5: 27. Sd5+. 24. ... Sc4 na 24. ... h5 je neprijetno za črnega 25. Thel. 25. Se5:Tce5: 26. Lh7: d5 27. Dd4 neoprezno odigrano, pravilno je 27. h4. 27. ... Df6? Aleksandrija je zamudila edinstveno možnost, da spelje partijo v širino remija. Neobhodno je bilo 27. . Dd4: 28. Td4: 28. Td4:Th5! 29. Lg6 Th2:. 28. Ld3 Se3 39. Tel Kb7 30. hi. Beli kmet je ob podpori figur ne-zadržan. 30. ... D}3 31. a4. Z akcijo na damskem krilu bela preprečuje črnemu kralju, da ima varno zatočišče za svojimi kmeti. 31. ... bai 32. Dai: Df6 33. h5 T5e6 34. h6 Tb6? Zadnja napaka, ki takoj odloči partijo. 35. Dd7+ Ka8 36. De8:+ Tb8 37. Db8:+ Kb8: 38. h7 Dh8 39. Tcel d4 40. Th6 Kb7 in ne da bi počakala odgovor Levitine je Aleksandrija podpisala predajo. Komentar: SILVO KOVAČ SMUČANJE Končno so na Kaninu postavili vlečnice Drugi ciklus že napovedanega smučarskega tečaja SPDT je, kot je znano, odpadel iz tehničnih razlogov. Tečaj, ki bi moral biti na kaninskih smučiščih nad Bovcem, je odpadel, ker je napovedana postavitev vlečnic (francoska tvrdka) bila odložena (objekta sta čakala na carinski prehod). Pod gondolsko žičnico je smuka krasna, vendar neprimerna za nespretne smučarje. Novico, da sta zdaj vlečnici na mestu, je razveselila vse: postavili so ju v Velikem grabnu in drugo nekoliko stran od koče. Smučišča na Kaninu so torej postala dostopna za vse, tudi za manj spretne, še posebno za otroke. SPDT bo seveda poskrbelo, da bo tečaj prav na Kaninu, tako da ne bedo naši smučarji prikrajšani za 2. del tečaja, saj je bila sezona že tako in tako skopa s snegom. Selma Temeljna telesnokulturna skupnost Cerknica prireja v nedeljo, 2. marca 1975 BLOŠKE SMUČARSKE TEKE Start in cilj tekov bo v Novi vasi in sicer: L BLOŠKI TEK na 30 kilometrov — start ob 9. uri II. TRIM TEK na 7 kilometrov — start ob 9.30 POGOJI : 1. Za Bloški tek se lahko prijavi vsakdo, ki je do 31. 12. 1974 dopolnil osemnajst let. Za Bloški TRIM tek pri prijavi ni omejitev, prijavi se lahko vsak, ki si želi rekreativnega smučanja. Posebej vabimo k prijavi šolska športna društva, ekipe TVD Partizan, tabornike in podobne množične organizacije. 2. Prireditelj ne bo ugotavljal telesne sposobnosti za teke, zato vsak prijavljeni nastopa na lastno odgovornost. 3. Vsakdo, ki bo sodeloval na tekih, bo dobil pred startom Bilten in tekmovalno šteinl-ko v trajno last, po prihodu na cilj pa še spominsko značko in topel obrok. 4. Nagrade: Moški tekmovalci so razporejeni v starostne razrede: — rojeni do leta 1954 — rojeni v letih od 1944 do 1953 — veterani rojeni v letih do vključno 1943 Za vsako kategorijo dobi pr-voplasirani zlato plaketo, drugi srebrno in tretji bronasto plaketo Moški smučar». Ženske nastopijo v eni skupini. Najboljše tri tekmovalke dobijo zlato, srebrno in bronasto plaketo. 5. Bloški tek je eden izmed tekov, ki se upoštevajo pri dodelitvi ZLATE TROFEJE VZDRŽLJIVOSTI, ki jo daje revija ANTENA. 6. Prijave pošljite na naslov: Temeljna telesnokulturna skupnost Cerknica, 61380 Cerknica p.p. 53 do vključno 26. februarja 1975 (datum poštnega žiga). Istočasno s prijavo vplačajte s splošno položnico na tekoči račun štev. 50160-646-175025 SDK Rakek tudi startnino in sicer za Bloški tek 50 din in za TRIM tek 20 din za posameznika. Odrezek položnice velja kot potrdilo o prijavi, za dvig startne številke. 7. Vsi udeleženci bodo zavarovani pri Zavarovalnici «SAVA» Ljubljana, PE Postojna. iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK v.!-.V. _ GORICA H 53 Ul H NARAVI SMO SE ODTUJILI Dandanes se je človek naravi močno odtujil in to ne velja samo za meščane, temveč tudi za tiste ljudi na podeželju, Predvsem ne smemo pričakovati, da bo takle nenavaden povratek idilična pustolovščina, kakršne smo vajeni gledati v filmih in na televiziji. Ker nas bo tiščalo cel kup neprijetnosti (mokrota v čevljih, lakota, strah za svojce, opraskane roke in ožuljene noge), bomo na vse pojave gledali predvsem iz praktične plati, ne pa iz estetske. Taborniške in planinske nam bodo veliko pomagale. Ne smemo pozabiti, da smo do sedaj večinoma samo ogledovali naravo, ne pa resnično živeli v njej. Kdo pa je že taboril pozimi ali kuril ogenj na snegu pri 20 stopinjah pod ničlo? Pri nas je malo ljudi s takimi izkušnjami. Računati moramo torej na veliko odvisnost od naravnih pogojev in zlasti od vremena. Nad nas bodo prišle nadloge, o katerih smo slišali in brali, nismo pa jih še doživeli. Lakota in mraz hudo vplivata na človeka. Zunanji videz se nam lahko spremeni v nekaj dneh. Seveda vse to in še hujše tegobe (bolezni in rane) nujno vplivajo na značaj ljudi, oziroma do izraza pri- de značaj posameznikov. Mnogi postanejo razdražljivi in jezljivi, nekateri apatični ali cinični. Pokažejo se nič kaj lepe lastnosti kot so nevoščljivost, požrešnost, sebičnost, hkrati pa takšni primeri tovarištva in požrtvovalnosti, ki jih v vsakdanjem življenju zlepa ne zasledimo. V hudih življenjskih pogojih odpade naš lepi zunanji videz, žal pogosto tudi lepo obnašanje. Če postanejo ljudje bolj robati, ni nič hudega; hudo pa je, če postanejo prostaški. Neverjetno je, kako hitro nekateri zamenjajo vljudnost s psovko, kletvico ali grdo besedo. Lahko se zgodi, da se človek znajde v nenormalni situaciji čisto sam. Človek je po svojem bistvu bitje, ki živi v skupnosti; tudi v normalnem življenju je vsak dan z ljudmi in med ljudmi. Nenadna osamitev pomeni zanj hudo psihično obremenitev. Samotarji so redki in vedno manj jih je, ki gredo sami na izlet v gore, smučat ali celo plezat. Če je človek sam, mora biti mnogo bolj pazljiv, saj ni nikogar, ki bi mu pomagal ali vsaj odhitel po pomoč. Ravno v naravi se zgodi, da je posameznik nemočen, skupina pa uspešna. Posameznik se bo skušal čimprej prebiti do drugih ljudi, ki mu lahko pomagajo. Milan Pahor 2. Stefano Ervini (tehnični zavod «Galilei» Gorica) 24'49” 3. Maurizio Samuele (tehnič- ni zavod «Galilei» Gorica) 28’55” DEKLETA Veleslalom (starejše) : 1. Marina Senni (realni licej Gorica) 1’92” 2. Alessandra Vuga («Arte» Gorica) 1’05” 3. Katarina Ožbat (slovensko učiteljišče) 1'09” Veleslalom (mladinke) : 1. Gisella Graziato (realni licej Gorica) rol” 2. Carla Tavasani (realni licej Gorica) 1T4” 3. Anna La Stella (tehnični zavod «Fermi» Gorica) 1'26” Slalom (starejše) : 1. Marina Senni (realni licej Gorica) 53” 2. Alessandra Vuga («Arte» Gorica) 55” 3. Katarina Ožbat (slovensko učiteljišče) 67” Slalom (mladinke) : 1. Silvana Senni (realni licej Gorica) 62” 2. Viviana Signorini (realni licej Gorica) 67” 3. Alessandra Valvo (realni licej Tržič) 71” Prva dva tekmovalca vsake kategorije se bosta lahko udeležila meddeželnih dijaških tekmovanj, ki bodo za moške 11. in 12. marca v Gortini d’Ampezzo ter 6. in 7. marca za ženske v kraju Levico Terme. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiikiiiiiiiiiiriiiiiiirniutiiiiniiii DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 23. februarja 1975 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Nabrežini Duino — Zarja * * * 15.00 v Bazovici Portuale — Juventina * * * 15.00 na Proseku Primorje — Vesna 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Vermeglianu Vermegliano — Mladost 15.00 v Štrandrežu Sovodnje — Staranzano * * * 13.15 na Opčinah Union — Breg * » • 11.00 na Proseku Olimpija — Sampvito * * * 9.00 na Proseku Pellicana — Primorec * * * 15.00 na Padričah Gaja — Barcola NARAŠČAJNIKI 12.00 v Križu Vesna — Montuzza * * * 8.30 v Naselju sv. Sergij* De Maceri — Union * * * 10.30 v Dolini Breg — Muggesana * * * 13.30 na Proseku Primorje — Primorec ZAČETNIKI 11.15 v Miljah Fortitudo — Breg SMUČANJE TROFEJA NADIŠKIH DOLIN 9.00 na Matajurju Nastopa tudi SPDT KOŠARKA FINALNI TURNIR PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA 10.30 v Dolini Bor — Libertà: Trst KADETI 8.00 v Trstu, Ul. della Valle Italsider — Kontovel NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, športna palača Libertà: TS — Kontovel * * * 11.30 v Trstu, športna palača Italsider — Polet DEČKI 12.30 v Trstu, športna palača Lloyd Adriatico — Kontovel ¥ * * 11.00 na Opčinah Polet — Juventus * * • 11.00 v Miljah CSI Milje — Bor A NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Parmi CSI — KRAS Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tei. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Uublian». Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali °9a r| 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se narol'a|Cc p |, oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Stran 10 23. februarja 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst VESTI Z ONSTRAN MEJE KINO KOPER: ob 10.00 ameriški — ČR-NOBRADA POŠAST; ob 16.00 in ob 18.00 francoski — BELMONDO VELIČASTNI; ob 20.00 ameriški — BILLY DVA KLOBUKA. IZOLA: ob 10.00 matineja — italijanski - PAZI, DA SE NE BOVA UJEZILA; ob 16.00 in 20.00 ameriški — ČR-NOBRADA POŠAST; ob 18.00 švedski — PREGREŠNI VIKAR. Po čl. 18. zakona o filmu ne dovolimo ogleda mladini do dopolnjenega 15. leta starosti. ŠKOFIJE: ob 16.30 in 19.30 angleški — ZADNJI DNEVI HITLERJA. PIRAN: ob 10.00 matineja — švedski — PIKA NOGAVIČKA ČEZ SEDEM MORIJ; ob 16.00, 18.00 in 20.00 italijanski - PAZI, DA SE NE BOVA UJEZILA. PORTOROŽ: ob 20.00 angleški --VOHUNKA DARLING LILI. (Cene vstopnic 8,— in 10,— din). TRGOVINE V nedeljo bosta v Kopru dežurali: Market AGRARIA v Župančičevi ulici in Delikatesa POSTOJNA v Kidričevi ulici. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba od 7. ure zjutraj v nedeljo do 7. ure zjutraj v ponedeljek. Slovenijales krepi gospodarsko sodelovanje z državami v razvoju Obojestransko koristno sodelovanje: les v zameno za ceste in letališča TRŽAŠKI DNEVNIK KOPER, 22. — že tri leta dovažajo ladje iz Afrike v koprsko luko velike količine tropskega lesa tako za potrebe domače lesno-predeloval-ne industrije, kakor tudi za izvoz. Tako se uresničujejo prizadevanja podjetja Slovenijales glede razširitve gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju. Podjetje je najelo v Centralni Afriki 400 tisoč hektarjev gozdnih površin, kjer pripravljajo hlodovino, ladje Splošne plovbe pa jo dovažajo v koprsko luko. V zameno za to, se je Slovenijales zavezala, da bo za tamkajšnje potrebe zgradila v tej republiki nekaj objektov lesnopredelovalne industrije in tudi nekaj infrastrukturnih objektov (predvsem ceste v pragozdu in letališča za pristajanje potniških letal). Doslej so zgradili 150 km cest v pragozdu in 1500 metrov letalskih stez. Vseka- ■iifiiiuiiraniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiuiiiiiiniiiiiiiiiinuiniiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiii «BENECANSKI KULTURNI DNEVI» V PODBONESCU Beneški Slovenci za časa avstrijskega cesarstva Predavatelj prof. dr. Melik iz Ljubljane govoril o obdobju od Napoleonovih vojn do prve svetovne vojne V petem predavanju Benečanskih kulturnih dni, ki je bilo v petek v Podbonescu, je dekan filozofske fakultete v Ljubljani prof. dr. Vasilij Melik obravnaval avstrijsko obdobje beneških Slovencev, to je obdobje, ki ga sami beneški Slovenci najmanj poznajo. Predavatelj je najprej orisal teritorialne spremembe v času Napoleonovih vojn, ki se nikoli niso ozirale na narodnostno mejo, ampak bolj na zgodovinske meje beneške republike, v času Ilirskih provinc pa so Francozi, ki so imeli radi naravne meje, postavili mejo med Ilirskimi provincami in Italskim kraljestvom kar na Sočo. Že Francija (in ne Avstrija, kot večkrat slišimo) je tudi ukinila soseske ter na njihovo mesto postavila 9 občin, s tem pa ureditev, ki z malenkostnimi spremembami traja še danes. Čas francoske oblasti je v splošnem ocenjen kot pozitiven, saj je pometel s fevdalizmom vendar je bil bolj ugoden za večja središča, saj Francozi niso kazali no benega zanimanja za krajevne posebnosti in tradicije. Tako so v Beneški Sloveniji ukinili domačo avtonomijo kot nekaj, kar bi lahko bilo škodljivo za centralistično urejeno nacionalno državo. Po zatonu Napoleonove zvezde je bila leta 1814 določena nova meja meč. Venetom in Avstrijskim primorjem. To je bila nekoliko poenostavljena stara meja Beneške republike, leta 1866 pa je ta meja med avstrijskimi deželami postala državna meja. Vendar je treba poudariti, da petdeset let življenja v isti državi ne pomeni tesnejše povezave med beneškimi in osrednjimi Slovenci, saj je bila notranja meja prav tako močna kot državna meja; to se je pokazalo v zadržanju beneških Slovencev leta 1848. Njihovo gibanje je bilo sicer različno od furlanskega, naslanjalo pa se je predvsem na staro avtonomijo iz časov Beneške republike. V nastajajoči Italiji pa so beneški Slovenci videli naslednika Beneške republike, medtem ko jim je Avstrija ostala nekaj tujega. Glede narodnostnega vprašanja ni Avstrija v Benečiji ukrepala rrav nič drugače, kot bi ukrepala italijanska nacionalna država. Vendar se po letu 1848 začnejo tesnejši kulturni stiki med osrednjo in Beneško Slovenijo. Predavatelj se je nato ustavil pri vprašanju plebiscita leta 1866, ki ga nikakor ne gre primerjati s plebisciti po prvi svetovni vojni, saj je bil izveden, ko jt bila meja že določena in ko je Italija že uvedla svojo oblast. Nasprotna propaganda ni bila mogoča, alternative ni bilo. Kot večina ostalih plebiscitov pri združevanju Italije je bil tudi ta plebiscit le potrditev že obstoječega stanja. Ob koncu je predavatelj omenil še demografski razvoj v tem času, pri čemer je poudaril, da je bil porast prebivalstva sicer manjši kot v Furlaniji in v Sloveniji, a je bil vendarle porast. Depopulacija Beneške Slovenije pa se je začela šele po prvi svetovni vojni. Po predavanju se je s pomočjo prevajalke dr. Maje Kokorovčeve razvila zanimiva diskusija. Dr. Pittioni je sprožil vprašanje, ali je bil Napoleonov model primeren tudi za Beneško Slovenijo, kar ja dalo predavatelju možnost, da je pokazal na vse pomanjkljivosti liberalne nacionalne države, ki je slonela na centralizmu in ni posvečala dovolj pozornosti interesom posameznih pokrajin. Ob vprašanju prof. Jusa je predavatelj podrobneje orisal še narodnostno politiko Avstrije, ki je razlikovala med že uveljavljenimi narodi in tistimi, ki so se šele začeli uveljavljati. Prof. Petricig , pa je sprožil vprašanje kulturne dejavnosti v Beneški Sloveniji in vpliva, ki ga je na razvoj le-te imelo avstrijsko obdobje, pri čemer je predavatelj pokazal, da ta razvoj ni bil toliko odvisen od teritorialnih sprememb, kolikor predvsem od razvoja celotnega’ slovenskega narodnega gibanja. Ob nekaterih drugih vprašanjih pa je predavatelj dal še nekaj podrobnejših pojasnil predvsem o-krog vprašanja plebiscita. Naj ob koncu še povemo, da je center «Nediža» ob predavanju napovedal, da bo tudi letos organiziral natečaj «Moja vas», ki pa bo zajel tudi odraslo mladino, obenem pa so članom in prijateljem sporočili, da si bo center v kratkem uredil lasten sedež v Špetru Slovenov. Živa Gruden kor gre za obojestransko koristno sodelovanje, saj ne gre samo za objekte, ampak tudi za zaposlovanje tamkajšnje delovne sile. V prihodnje se bo sodelovanje še razširilo in ima podjetje Emona med drugim v načrtu odkup zemljišč za ureditev kavnih plantaž. Razen s Centralno Afriko se bo sodelovanje razširilo tudi z Gano, Kamerunom, Slonokoščeno obalo in deloma s Kongom. DELA PRI GRADNJI BERNARDINA DOBRO NAPREDUJEJO PORTOROŽ, 22. — Dela pri izgradnji največjega slovenskega turističnega središča Bernardin dobro napredujejo., Z zemeljskimi izkopi so v glavnem že končali, zdaj pa polagajo temelje za najzahtevnejši objekt, to je za 14-nadstropni hotel Pečina. Vse je pripravljeno tudi za gradnjo hotela Pristan, za servisne objekte ter za ureditev kanalizacije^ V naselju Bernardin bodo postavili 14 večjih in manjših objektov, ki morajo biti zgrajeni do februarja prihodnjega leta. Rok je kratek, vendar si bodo pomagali s sodobnimi načini gradnje. Bernardin bo imel 616 ležišč, največja hotela Pečina in Pristan pa tudi pokrita bazena. Celotna naložba bo veljala 620 milijonov dinarjev. Gre za sredstva mednarodne banke za obnovo in razvoj in za domače kredite, ki jih je najelo podjetje Emona « DRUGI OKTOBER » V SKUPNOSTI JUGOSLOVANSKIH LADJEDELNIC IZOLA, 22. — Izolsko podjetje za popravljanje ladij Drugi oktober se namerava v kratkem vključiti v skupnost jugoslovanskih popravljal-nic ladij in s tem v skupnost sestavljenih organizacij Jugobrod. V tej skupnosti so ladjedelnice, ladijska motoma industrija in poprav-Ijalnice ladij. To je še en koraK pri povezovanju obalnega gospodarstva V širšem jugoslovanskem prostoru. Drugi oktober pričakuje od vključitve v Jugobrod tesnejše sodelovanje s sorodnimi podjetji v Jugosla viji in uspešnejše nastopanje na tujih tržiščih. L. O. Poslanec Belci o vohunski aferi V zvezi z afero o «političnem vohunstvu», v katero naj bi bila vpletena Krščanska demokracija in tržaška kvestura, je poslanec Belci podal izjavo, v kateri ugotavlja, da gre za politično špekulacijo, ki so jo napihnili desničarski krogi, da bi diskreditirali tržaško kvesturo. S tem v zvezi je Belci z ostalimi parlamentarci KD naše dežele Bologno, Armanijem, Bressani-jem, Fioretom, Maročcom in San-tuzom naslovil na notranjega ministra vprašanje o tej aferi. Obenem je izrekel priznanje deželnemu svetovalcu Viginiju, ki se je kljub slabemu zdravstvenemu stanju spontano predstavil namestniku državnega pravdnika, da bi prispeval k razčiščenju afere. Svetovalec Vigi-ni je namreč dokazal svojo nedolžnost, je dejal poslanec Belci, ter obenem predlagal takojšnjo prijavo sodišču zaradi obrekovanja vseh tistih, ki so ga po krivem obdolžili. Isto velja za družbo Autovie Venete, ki je od samega začetka demantirala obrekovalne vesti. Sedaj pričakujemo odgovor notranjega ministrstva ter sodne oblasti, je zaključil poslanec Belci, kajti javnost bo morala vedeti za dejanske odgovornosti pri vsej tej klavrni zadevi. Prvo zaslišanje «novoletnega» morilca Namestnik državnega pravdnika Coassin in preiskovalni sodnik Fermo sta včeraj prvič zaslišala 44-let-nega Umberta Zadnicha, ki je 1. januarja lani s kladivom ubil svojo 40-letno prijateljico Lidijo Bržano vo. Pred časom so ga ujeli v Milanu in šele včeraj so ga poslali v tržaške zapore. Kaže. da je Zad-nich priznal svoj zločin, zagovarjal pa se je, da je bil popolnoma pijan in da je med prepiranjem z Bržanovo izgubil vsakršno razsodnost. Palčič v galeriji «Corsia Stadio» Po svoji nedavni razstavi v ljubljanski Mestni galeriji, po razstavi v «Lamutovem salonu» v Kostanjevici na Krki, po razstavi v Mestni galeriji Piran ter potem ko je pred nedavnim ponesel večje število svojih novejših del na zelo zahtevno razstavo v Rim, se Klavdij Pal- čič predstavlja tudi s samostojno razstavo v Trstu in sicer po obilnih dveh letih. Od sinoči visi na stenah majhne, zato pa naglo se uveljavljajoče galerije «Corsia Stadion» kakih deset novejših Palčiče-vih del, barvnih grafik in risb, ki kot vedno obravnavajo njegovo običajno motiviko. Njegova razsodba bo v galeriji na Ulici Battisti 14 trajala do 6. marca in je občinstvu na ogled sleherni delovni dan od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. SPORT SPORT SPORI KOLESARSTVO NA DIRKI PO SARDINIJI PD VALENTIN VODNIK DOLINA S. DELMASSO bo predaval v sredo, 26. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih Filme o izletih Primorskega dnevnika Španijo, Tunizijo Makedonijo in Bazovica «Najdaljši dan» Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Ul. Donizetti 3 vabi v ponedeljek, 24. t.m., ob 20.15 na BENEŠKI VEČER G. župnik Pasqual Gujon bo predstavil svojo knjigo LJUDJE NADIŠKIH DOLIN Spremljalo ga bo še nekaj beneških narodnih in kulturnih delavcev. Lonjerski posestniki zemljišč na Hudem letu, ki jih uporablja Golf club, se zahvaljujejo Kmečki zvezi, ki jim je s svojim posegom odločilno pomagala v borbi za dosego pravičnih odškodnin za zemljišča, ki jih uporablja Golf club. BI SLI RADI Z NAŠIM IZLETOM V GRČIJO, PA VAM NI USPELO DOBITI MESTA NA LADJI? STE IMELI SREČO IN DOBILI MESTO, PA BI SI RADI PRIHRANILI PLAČILO? POGLEJTE SEZNAM NAGRAD EN NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK Za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975: brezplačno mesečnik DAN in žrebanje 40 nagrad PRVA NAGRADA: BARVNI TELEVIZOR PHILIPS GOYA, 22-PALČNI DRUGE NAGRADE: 2. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 3. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 4. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 5. Radijski sprejemnik Philips RB 130, 6. Zložljivo kolo Graziella, 7. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 8. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 9. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 10. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 11. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 12. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 13. Pribor orodja Black & Decker U 6500, 14. Pribor orodja Black & Decker U 6500, 15. Pribor orodja Black & Decker U 6500, 16 Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radij- skim sprejemnikom, 17. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom, 18. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom, 19. Roštilj za kamping, 20. Roštilj za kamping, 21. Zbirka Humor (5 knjig), 22. Leksikon Cankarjeve založbe, 23. Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 24. Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 25. Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 26. Knjiga: Ribe in raki v mednarodni kuhinji, 27. Pelaprat: Največji kuhar sveta, 28. Ti vražji fantje v letečih škatlah - 3 knjige 29 Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 30. Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 31. Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 32. Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki, 33. Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki, 34. Knjiga: V domačem vrtu, 35. Osebna tehtnica, 36. Osebna tehtnica, 37 Osebna tehtnica, 38. Električni sušilec Professional), 39. Električni sušilec Professional), 40. Električni sušilec Professional). SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Bertolt Brecht IZJEMA IN PRAVILO Igra za pouk (prvič v slovenščini) V nedeljo, 2. marca, ob 18. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH SPDT SMUČARSKI ODSEK vabi na «ČETRTI SMUČARSKI VEČER» Predaval bo Rasto Furlan, trener ekipe SPDT o temi HRANA, OGREVANJE IN OPREMA Na sporedu bosta tudi filma o treningih na Kaninu in Krvavcu. V petek, 28. februarja, ob 19. uri, v Ulici Geppa, štev. 9. las Termozeta (model las Termozeta (model las Termozeta (model JAVNI NATEČAJ ZA ENO VODILNO MESTO V SKERMOGRAFSKI SLUŽBI Pokrajinski protituberkulozni konzorcij v Trstu razpisuje javni natečaj z izpitom za eno vodilno mesto pri skermografski službi. Prošnje za sodelovanje pri natečaju morajo prispeti tajništvu konzorcija — Trg Sansovino štev. 3 — najkasneje do 12. ure dne 3. aprila 1975. Za pripustitev k natečaju se zahteva diploma medicinske fakultete, diploma o prestanem državnem habilitacijskem izpitu za izvajanje zdravniškega poklica, ki je bil položen vsaj 6 let pred razpisom natečaja, kot tudi diploma o specializaciji v radiologiji ali spričevalo o docenci v tej stroki. Najvišja dopustna starost za sodelovanje n anatečaju je 40 let na dan objave tega natečaja, razen z zakonom predvidenih izjem. Nadaljnja podrobnejša pojasnila se dobe na tajništvu sleherni delovni dan od 8. do 14. ure. Telefon: 793533 in 762747. Predsednik: dr. Michele Zanetti JAVNI NATEČAJ ZA VODILNO MESTO NA DISPANZERJU IN VODILNO MESTO V CENTRU ZA PLJUČNO FIZIOPATOLOGIJO Pokrajinski protituberkulozni konzorcij v Trstu razpisuje javni natečaj z izpitom za eno vodilno mesto za dispanzerske oddelke ter za eno vodilno mesto v Središče- za plučno fiziopatologijo. Prošnje za sodelovanje pri natečaju morajo prispeti tajništvu konzorcija — Trg Sansovino štev. 3 — najkasneje do 12. ure dne 3. aprila 1975. Za pripustitev k natečaju se zahteva diploma medicinske fakultete, diploma o prestanem državnem habilitacijskem izpitu za izvajanje zdravniškega poklica, ki je bil položen vsaj 6 let pred razpisom natečaja, kot tudi spričevalo o specializaciji v ftisiologiji ali spričevalo o docenci v isti stroki. Najvišja dopustna starost za sodelovanje n anatečaju je 40 let na dan objave tega natečaja, razen z zakonom predvidenih izjem. Nadaljnja podrobnejša pojasnila se dobe na tajništvu sleherni delovni dan od 8. do 14. ure. Telefon: 793533 in 762747. Predsednik: dr. Michele Zanetti Belgijec R. De Vlaeminck zmagovalec prve etape Vsa prva tri mesta so pripadla belgijskim kolesarjem BRACCIANO, 22. — Belgijec Roger De Vlaeminck je osvojil prvo etapo letošnje mednarodne kolesarske dirke po Sardiniji in je tako upravičil napovedi, po katerih je sodil prav on med najvidnejše favorite za končno zmago. De Vlaeminck je namreč letos pozimi izredno dosti tekmoval v ciklokrosu in je zato trenutno že v zelo dobri formi. Lestvica današnje prve etape: 1. Roger De Vlaeminck (Bel.) v 3.46’05”, s p.h. 36,877 km/h, nakar so sledili v času zmagovalca še: 2. Henry van Linden (Bel.) 3. Patrick Sercu (Bel.) 4. Marino Basso (It.) 5. Italo Zilioli (It.) 6. Bitossi (It.) 7. Polidori (It.) 8. Gavazzi (It.) 9. Antonini (It.) 10. Santambrogio (It.) 11. Šmit (Bel.) 12. Bergamo Marcello (It.) 13. Chinetti (It.) 14. Poppe (Bel.) in nato še 45 tekmovalcev v zmag. času. Najnevarnejši pobeg je sprožil 6 km pred ciljem Merckx, katerega so zasledovalci s težavo ujeli šele kilometer pred ciljem, kjer se glavnina zopet združila in nato skupno naskočila zadnje stotine metrov. SMUČANJE VISOKE TATRE, 22. — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v ženskem slalomu, za Veliko nagrado Slovaške, veljavnem za EP, so dosegli take rezultate: 1. Anna Dropova (ČSSR) 1’22”04 2. Konsett (Liecht.) 1’22”35 3. Gatta (It.) 1’23”40 4. Deufl (Av.) 1’23”46 5. Totschnig (Av.) 1’23”50 6. Sundberg (Šve.) in Pertuiset (Fr.) 1’24”16 8. Couttet (Fr.) 1’24"52 9. Solkner (Av.) 1’24”55 10. Eberle (Av.) 1’24”61 Lestvica za EP: 1. Mathis (Av.) 106 2. Elmer (Av.) 103 3. Solkner (Av.) 93 4. Berwien (ZRN) 92 5. Mathis (Av.) 90 6. Bauer (Av.) in Tisot (It.) 83 8. Rudigier (Av.) 74 9. Maier (ZRN) 56 10. Bracelli (It.) 54 m Izola — Avidabergs 3:1 (1:1) Izolski nogometaši so dosegli svoj največji mednarodni uspeh v zgodovini kluba. V prijateljski tekmi so premagali švedskega državnega prvaka s 3:1. Izolčani so zmagali predvsem zaradi izredne borbenosti. Strelca za domačo ekipo sta bila Dorko Gregorič (2) in Lovrečič. Naj povemo še to, da so švedski nogometaši že nekaj časa na pripravah v Jugoslaviji in so z ljubljansko Olimpijo igrali neodločeno 0:0. Pripravljajo se za srečanje z Barcellono v okviru tekmovanja za evropski pokal. V Izoli so nastopili s tremi državnimi reprezentanti in seveda tudi z nekaterimi rezervami. VATERPOLO BARCELONA, 22. — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Barceloni je ZRN igrala z Jugoslavijo neodločeno 5:5, Španija pa je presenetljivo premagala Italijo s 7:5. Lestvica je po dveh dneh taka: 1. Španija 4, 2. Jugoslavija 3, 3. ZRN 1 in 4. Italija brez točke. okrog dvajset novih članov in je sedaj vseh vpisanih članov 150. Govoril je nato o dolžnostih članov in poudaril, da moramo vsi skrbeti za napredek naše mladine, ker je športno življenje danes vse bolj potrebno, tako v družabnem kot telesnovzgoj-nem smislu. Poudaril je potrebo po slačilnici in sedežu, na katera društvo še čaka. V svojem obsežnem poročilu se je Stojan Lisjak dotaknil tudi zelo važnega problema, ki zadeva naš slovenski tisk in radio. Menil je, da se danes preveč piše o nogometu in vse premalo o drugem športnem delovanju in dodal: «Mladi se bodo približali svojemu listu le če bodo v njem dobili nekaj, ki zadeva njih društvo, njih okolje, njih uspehe ali neuspehe.» Enaka pripomba naj velja športnim oddajam slovenske tržaške radijske postaje. «U-pam», je končal svoje poročilo Stojan Lisjak, «da boste razumeli moje besede kot konstruktivno sodelovanje in kot demokratično izpoved predsednika malega, toda stoodstotno slovenskega športnega društva.» Sledilo Je tajniško poročilo Marjana Starca, ki je poudaril problem razsvetljave športnega igrišča, postavitev slačilnice in drugih perečih vprašanj. Zahvalil se je družini Cijak za naklonjenost in razumevanje ter zaželel, da bi mladi športniki dosegali se boljše športne uspehe, predvsem pa da bi postali res zgledni člani naše družbe. Dalje se je dotaknil tudi vprašanja odnosa do ZSŠDI, ki je vstopila v SKGZ. Namesto obolelega blagajnika je blagajniško poročilo podal tajnik in podčrtal predvsem zadovoljive prispevke domačega prebivalstva. Po poročilih se je razvila zanimiva diskusija, v katero so posegli mnogi prisotni, ki so se dotaknili vprašanj, obravnavanih v poročilih. Predsednik nadzornega odbora, Livio Albi, je nato predlagal razreš-nico staremu odboru. Občni zbor je z razrešnico odobril vse dosedanje delo izstopajočega odbora. Sledile so volitve članov v novi odbor, ki bo sestavljen na prvi seji, v četrtek, 27. t.m., na kateri si bodo izvlojeni člani porazdelili odgovornosti za tekoče leto. Predsednik občnega zbora Marjan Pertot se je vsem zahvalil za prisotnost in sodelovanje ter zaželel novemu odboru mnogo uspehov, in občni zbor zaključil. MLADINSKI NOGOMET Vesna in Breg še vedno na vrhu NARAŠČAJNIKI Zaradi silne burje je bilo Prei njo nedeljo odigranih le šest teke ■ V skupini A je Vesna presenetil vo premagala Opicino Šupercat : ki se je v prvenstvu za * prj. Pacco» izredno dobro izkazala. . hodnjič se bodo Križani n z Montuzzo. V skupini B je prvič okusil grenkobo poraza W,» je Libertas prehitel na lestvi • Chiarboli je v tem kolu končno ^ spelo osvojiti svojo prvo točko zgodovini društva. V skupini L 1 Bregu ponovno spodrsnilo s Cre . caffèjem, ki sodi med slabše enaj sterice te skupine. IZIDI SKUPINA B „ Rosandra - Lib. Sv. Marko n- ■' CGS - Chiarbola 0:0, Zaule Macori n.o., Union - Lib. Trst I- SKUPINA A c Lib. Rocol A - Fortitudo n.o;, * Giovanni - Triestina 0:2, OPlCLj. SC - Vesna 0:2, Montuzza - Aun sina 0:0. SKUPINA C Lib. Rocol B - Esperia Sv. Aloj- zij n.o., Ponziana Primorje Primorec - Giarizzole n.o., ure caffè - Breg 1:1. LESTVICE SKUPINA A , . Vesna 7, Opicina SC 5, Triestini; Lib. Rocol A, Montuzza in. S-, ;n vanni 4, Aurisina 2, Fortitudo Edera 0. SKUPINA B Lib. Trst 6. Lib. Sv. Marko, sandra in CGS 5, De Macon Domio in Zaule 2, Chiarbola 1- SKUPINA C in Breg 7, Giarizzole 6, P°nztall‘} .g. Lib. Rocol B 4, Primorec in M r gesana 3, Cremcaffè in Primo'! 2, Esperia Sv. Alojzij 1. ZAČETNIKI Prejšnjo nedeljo so bile odigr^ le tri tekme začetniškega P1^® stva. Najmlajši Brežani zaradi P . močne burje niso nastopili: Pr'"1.flI. njič se bodo spoprijeli s Fon1 dom (v Miljah). IZIDI SKUPINA A Triestina A - Lib. Sv. Marko SKUPINA B ie(. Cremcaffè - Fortitudo 2:1. MUS gesana - Esperia Pio XH 0:3. LESTVICI SKUPINA A T h Giarizzole 17, Triestina A in tJ ’ Rocol 16, CGS 15, Ponziana 13, stiana 9, Opicina SC in Lib. Marko 8, Inter S. Sergio 6. SKUPINA B . tt 22 Montuzza 24, Esperia Pio ’ Cremcaffè 18, Zaule 15, Fortitu 14, Rosandra 12, Muggesana Triestina B 5, Breg 4, Edera L Joio liiiiiliiuiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii V SKLOPU PRIZADEVANJ ZA RAZVOJ DOMAČEGA ŠPORTA SMUČANJE NAEBA, 22. — Mednarodno moško in žensko smučarsko tekmovanje za SP v Naebi na Japonskem so morali zaradi hudega snežnega meteža prenesti na jutrišnji dan. V prvenstvu naraščajnikov je včeraj Bor premagal Don Bosco z 79:62 in je tako na lestvici zasedel končno 2. mesto, za Kontove-lom. V prvenstvu kadetov je Bor odpravil Juventus s 73:65. Občni zbor ŠD Kontovel V Soščevi hiši je bil 20. februarja letos redni občni zbor ŠD Kontovel, ki se ga je udeležilo lepo število članov in športnikov. Občni zbor je odprl predsednik Stojan Lisjak in v krajšem nagovoru pozdravil prisotne ter zaželel uspešen potek zbora samega. Za predsednika občnega zbora je predlagal Marjana Pertota, za zapisnikarja Draga Štoko, v predsedstvo pa Ksenjo Majevski in Jano Ban. Prisotni so ta predlog sprejeli. Predsedniško poročilo je podal Stojan Lisjak, ki se je dotaknil v glavnem vseh problemov ŠD Kontovel. Najprej je z zadovoljstvom ugotovil, da je društvo pridobilo v letu 1974 Lepo sodelovanje med Krasom in zgoniško občinsko upravo Predstavniki ŠK Kras so skupno z zgoniškimi občinskimi možmi pretresli vrsto ključnih vprašanj V sklopu tesnega medsebojnega sodelovanja, ki je bilo vedno pozitivno in je že rodilo zaželene sadove, se je v preteklih dneh ožji odbor ŠK Kras sestal s predstavniki zgoniške občinske uprave, katerim je načeloval župan Guštin. Na dnevnem redu je bila seznanitev občinske uprave z vrsto problemov, s katerimi se dnevno ubadajo Krasovi športni voditelji: dejavnost in angažiranost se je v tem zadnjem obdobju še vidno stopnjevala po združitvi s športnim društvom Olimpija (in z razširitvijo društvene dejavnosti tudi na repen-tabrsko občino). To širše zaledje pa logično prinaša tudi nove organizacijske probleme. Razveseljivo je, da je v okrilju ŠK Kras trenutno zajeta praktično vsa mladina iz zgoniške in repentabrske občine (in to tudi najmlajši). Skrb odbornikov Krasa je tudi v tem, da bi omogočili slehernemu članu, tudi tistim, ki se tekmovalno ne ukvarjajo z nobeno športno panogo, določeno vrsto udejstvovanja. Ta dejavnost je lahko rekreativnega značaja (družabnost, šah, namizni tenis in podobno) ali kulturnega značaja (prebiranje revij in raznega čtiva), za kar pa so nujni primerni prostori. Zaradi oddaljenosti posameznih vasi zgoniške občine pa bi bilo nujno nuditi članstvu več decentraliziranih prostorov v posameznih vaseh, kjer bi se lahko zbirali. Eno izmed ključnih vprašanj, ki so ga Krasovi voditelji zastavili zastopnikom občinske uprave, se je vrtelo prav okoli problema prostorov Zgoniški sedež bi bilo treba smotrno preurediti v več funkcionalnih sob, predvsem pa bi bilo nujno najti v Briščikih in v Gabrovcu primeren prostor, kjer bi se mladina lahko sestajala. Neobhodno potreben je tudi najem in ureditev igrišča za nogometne treninge na jusarskem zemljišču v Gabrovcu. Predstavniki zgoniške občinske u~ prave so z veliko pozornostjo in z razumevanjem vzeli na znanje izvajanja Krasovih odbornikov. Po konstruktivni diskusiji so občinski možje zagotovili vso možno pomoč in padli so tudi konkretni predlogi čimprejšnjo in čimugodnejšo reši tev posameznih problemov. Na ko;' cu je bilo na obeh straneh izraži no zadovoljstvo nad takim tes ^ sodelovanjem in skupna je bila Ija, da bi v bodoče še prišlo do I dobnih sestankov, da bi s skupni,^ močmi omogočili zdravo rast na ga športa in mladine sploh. ATLETIKA Manj znani zahodnonemški atte Weinsenseel je postavil nov sve teku na rekord «indoor» v s časom 21”16. ODBOJKA, MOŠKA A LIGA ^ Petrarca - Are Linea MOŠKA C LIGA „ AGLI Montecchio - Kras (9, -9, -7, 16, 12) ŽENSKA C LIGA , Libertas Pordenon - Breg (7, 9, -10, 1) FILADELFIA, 22. - Cass^s Clay, svetovni prvak težke boK ^ ske kategorije je sklenil, da se v v roku štirih mesecev pome1-povratnem dvoboju z G. . rejvo-nom. Točnega datuma in kraja ^ boja ni povedal. Izjavil je ie, ^ srečanje ne bo v ZDA, amP811 «nekem antičnem okolju». MILAN, 22. - V nedeljo, 25-ja se bo odvijalo prvo v a sku; nega dela turnirja za itali!311,., 1/75. V ___ Urliti __ Torio0 nogometni pokal 1974/75. V A -a. pini se bosta v prvem kolu r^r-n0 la Napoli in Fiorentina ter 1 in Roma, v B skupini pa Bolog110 Juventus in Inter - Milan. „ obse- rečaM« OBVESTILA ŠK Kras prireja notranji ski šahovski turnir, ki bo gai štiri srečanja. Prvo sre bo v ponedeljek, 24. t.m., 01,jtll uri v gostilni Guštin v Zgon^J Vpisovanje pri Janku Grudnu . Samatorca 6/a, tel. 229-203. »P nina za celoten turnir 500 m’' “uSj denar’ SPDT obvešča, da ima polago izkaznice FISI za za vse starostne stanejo 3.000 lir. 9 lahko dostavite in ostale podatke. sezono je in Geppa rojstne