YESTHIK (jLA/|Lo socialistične*zy€z-£ DELOVNIH L7UDI T&ŽlA-E*OBC|hfE Leto VIII. TRZlC, 10. JUNIJA 1959 St. 10-11 OBČINSKA KONFERENCA ZKS Napredka ni moč zanikati — V^ea organizacijo ZK pa stojijo nove in še večje naloge in problemi - Več pozornosti tudi drobnim človekovim problemom Brez dvoma pomeni občinska konferenca ZKS naš velik poli-tično-gospodarski činitelj, ki daje smernice nadaljnjemu delu in razvoju naše občine. Letošnja konferenca, ki je bila 19. maja v domu »Partizan«, je nedvomno potekala v tej smeri. Že številna udeležba ter izredno živahna in plodna diskusija (po poročilu sekretarja) nam to potrjuje. Močan in lep pečat delu in vzdušju konference pa daje udeležba člana CK ZKS dr. Božidarja Lavriča, ki so ga Tržiča-ni, poleg Karla Ahačiča in Antona Ribnikarja, izvolili za svojega delegata na bližnjem Kongresu ZKS, in sekretarja OK ZKS tov. Franca Popita. Ce na kratko analiziramo in osvetlimo poročilo sekretarja občinskega komiteta tov. Zdrav-ka Tomazina, lahko rečemo, da se je zelo poglobil v delo in razvoj na vseh področjih dejavnosti v naši občini. V gospodarsko-politični problematiki poudarja, da je bilo doslej delo političnih organizacij usmerjeno preveč k reševanju raznih vprašanj v podjetjih, manj pa na splošne, skupne probleme v občini. V lanskem letu je negativno vplivalo prehajanje delovne sile iz podjetja v podjetje na splošno produktivnost, saj to slahi delovno disciplino in načrtno delo. Poleg tega nastajajo še večji stanovanjski problemi. Nadalje poudarja sekretar, da je zgrešeno mnenje, da je vprašanje gradnje komu-. nalnih naprav in podobno izključno stvar občinskega ljudskega odbora in njegovih institucij, marveč stvar vseh občanov. Tu se kažejo široke perspektive skupnega dela. — Za uspešen razvoj naše pestre industrije je treba sestaviti perspektivni načrt razvoja naše industrije. Ta vprašanja bo nedvomno uspešno pomagal reševati novoustanovljeni Klub gospodarstvenikov, ki se je pred kratkim osnoval v naši občini. Več pozornosti naj se posveti tudi uspešnemu delu veliki KZ, ki je osnovana iz petih prejšnjih KZ. Saj je jasno, da je s tem tesno povezana tudi prehrana našega občana. Kar zadeva razvoj go- stinstva, niti v enem pogledu ne moremo biti zadovoljni, s tem pa tudi ne s turističnim razvojem, ki ima sicer prav ugodne naravne pogoje. Močan porast našega šolstva brez nove šolske zgradbe v bodoče skoraj ne bomo mogli več reševati. Zadovoljimo pa so lahko z uspehi pri izobraževanju odraslih. Na torišču tega delovanja so posebno v BPT in PEKO ter v organizaciji LM doseženi kar zadovoljivi rezultati. Potreben pa bi bil stalni občinski center za izobraževanje odraslih. Nadalje je tovariš To-mažin obširno razpravljali o delu občinskega ljudskega odbora in med drugimi poudaril, da se nekateri organi premalo poglabljajo v probleme, ki se pojavljajo v praksi in ki spadajo na torišče njihovega dela. Kot povsod v zadnjih dneh je bila tudi tarifna politika oziroma tarifni pravilnik, ki postaja žo kar majhno strašilo raznih zasedanj, precej obširno analiziran. O tem lahko čitate na drugih straneh našega časopisa. Podrobno obravnava tov. To-mažin tudi probleme v kadrovski politiki, ki je nadvse pomemben činitelj dviga naše proizvodnje in s tem naše življenjske ravni. Prostor nam ne dopušča, da bi obširno posredovali poročilo tov. sekretarja o delu občinskega komiteta ZKS v naši občini. Sestankov, dela in konferenc je bilo dovolj. Naloge in problemi pa še bolj številni. Lahko rečemo, da je vloga občinskega komiteta ZK pri našem vsesplošnem razvoju in vsakodnevnim delom res pomembna in uspešna. Ce bi hotel zajeti vse delo in problematiko, s katero se ukvarja občinski komitet, bi moral nanizati vse dogodke, ki so se odigravali v okviru naše občine v času od zadnje konference. Prvi, ki se je priglasil k diskusiji, je bil dr. Božidar Lavrič, ki je razpravljal »O potovanju maršala Tita po deželah Azije in Afrike«. Zanimivo in pomembno razpravo so vsi delegati napeto spremljali. Dr. Lavrič je posebej poudaril, da naj bo skrb za delovnega človeka ne samo materialna, ampak tudi dušev- na. Naši ljudje naj bodo poleg strokovne sposobnosti tudi dobri zagovorniki naših socialističnih interesov, posebno v tujini. Tov. Stibelj je bil v diskusiji »O turizmu« mnenja, naj bi podjetja omogočila članom svojega kolektiva tudi dopust v planinskih krajih. Nadalje je grajal hlapčevski odnos naših ljudi do tujcev in prekupčevanj z njimi. — Tov. Zalokar, sekretar republiškega odbora tekstilcev, je govoril o vlogi sindikatov v današnjem obdobju. Vsekakor bo treba osnovnim organizacijam sindikatov nuditi več pomoči. Ko se je dotaknil sestavljanja novih tarifnih pravilnikov, je poudaril, naj se odločno gleda, da se bo nagrajevalo po učinku dela. Tov. M okorel je pri obravnavi problemov v našem šolstvu dejal, da se ne ocenjuje povsod enako. Tov. Tine Tomazin se je sicer pohvalno izrazil o interesu članov ZK do študija programa, vendar poudarja, da so v vrstah ZK ljudje, ki nimajo interesa ne do študija programa in ne do ostalih političnih vprašanj. Komunist ne more biti tisti, ki aktivno ne posega v razne probleme našega razvoja in sodeluje pri tem razvoju. V živahni diskusiji so sodelovali še tov. Marjan Markič, ki je razpravljal o kadrovsk ipolitiki ter pri tem dejal, da nekateri mojstri ali celo vodilne osebe namerno ustvarjajo slabe odnose med člani kolektiva. — M.-irkelj obravnava vprašanje storilnosti. — Peraič načenja komunalna vprašanja v zvezi s stanovanjsko stisko ter težave v podjetjih zaradi zastarelega strojnega parka. — Ivan Stucin je grajal slabo udeležbo članov ZK ob raznih slavnost- nih prireditvah — Janko Dobre obravnava probleme v kmetijstvu. — Hvalica opozori na lik komunista, ki nikakor ne sme biti preveč podvržen alkoholu. ■— Diskusijo je zaključil tovariš Franc Popit, ki je me ddrugim poudaril pomembnost konferenc, saj iz vseh poročil in razprav lahko povzamemo lep in pomemben program dela, ki se postavlja pred našo socialistično graditev. Pomembno je tudi, je dejal, da se je tržiška komuna začela usmerjati na dvig naše življenjske ravni. Razpravljal je tudi o vlogi komunistov pri reševanju gospodarskih problemov ter dejal, da bi morala v takem industrijskem središču proletarska zavest biti večja, kar bi se odražalo ob priliki raznih manifestacij. Nato je bil izvoljen 2fi članski občinski komite in 4 članski nadzorni odbor. Kot vidimo, je konferenca obravnavala vsa važna vprašanja, ki vplivajo na naše družbeno življenje ter s tem na življenjsko raven. Premalo je sicer konferenca obravnavala kulturno in športna vprašanja v naši občini, toda važno je, da z vso resnostjo prav vsi občani, s komunisti in občinskim komitetom na čelu, odpravljamo vsa nesoglasja in probleme, ki nastajajo pri našem vsakodnevnem delu. Gre za vse probleme, tudi za tiste, ki nas malo bodejo v oči, pa včasih zamežimo pred njimi, kakor tudi za vse tiste, ki dajejo pečat našem ekonomskem, političnim, kulturnim in športnim razvojem, hkrati pa probleme in naloge v naši ustvarjalnosti, ki dajejo videz naši občini. Izpolnjevanje plana v naši industriji Vrednostni plan so tržiška industrijska podjetja v prvem tro-mesečju 1959 razen z eno izjemo presegla. Od celoletnega plana je Bombažna predilnica in tkalnica v tromosečju dosegla povprečje 26.7%, tovarna obutve Peko 2(1.1%, tovarna usnja Runo 20.0 %, Tovarna pil Triglav 25.4%, LIP 35.3%, Tovarna lepenke 25 %, Tovarna kos in srpov 25.5%. Povprečno jo Ir-žiška industrija v 3 mesecih izpolnila vrednostni plan s 27,2%. Le eno manjše industrijsko podjetje, ki ima sezonsko prodajo, v tromepučju še ni doseglo plana, vendar izjavlja, da bo začelo s preurejevanjem omrežja v samem mostu, da bo končno tudi Tržič dobil primerno električno omrežje, ki bo omogočalo uporabo sodobnih električnih aparatov in bodo Tržičani imeli dober tok. Tudi cestna razsvetljava so bo takoj nato začela obnavljati in do občinskega praznika mora biti dovršena. Na občini so se odločili za tako imenovana živosro-brna svetlobna telesa, ker so dosedanji poizkusi z njimi dali ugodne rezultate, medtem ko fluorescenčno svetilke povzročajo precej več težkoč pri uporabi. ■Projekt za gradnjo vodovoda Zegnani studenec — Kovor je bil že v razpravi republiške revizijske komisije. Projektant inž. Marinko je pred nekaj dnevi že zakoličil traso vodovoda do Dunajca. Skrb vaščanov ho, da 'čimprej organizirajo izkop za polaganje vodovodnih cevi. Predsednik občinskega odbora, tov. Cerar je osebno v Anhovem posredoval, da bodo cevi dobavljene v dveh oziroma treh mesecih, torej mnogo pred običajnim rokom. Z gradnjo rezer-varjev pa bo začel ljudski odbor že v bližnjem času. Komunalno podjetje že gradi novo mostno tehtnico ob kolodvorski cesti. Po pogodbi mora biti tehtnica dograjena v juniju, nato se bo stara mostna tehtnica pred lekarno odstranila, kjer se bo takoj začelo graditi spomenik vojnim žrtvam. Za gradnjo javnega kopališča so pripravljalna dela dokončana. Ob-čimski ljudski, odbor upa, da bodo premagane še druge formalnostmi težave in da t>o vsaj bazen javnega kopališča zgrajen že letos. Z razširitvijo pokopališča iriso začeli zaradi formalnoslnih ovir. Tudi to delo bodo izvršili po naičrtu. V zvezi s tem bodo pripravljeni načrti, da se v doglcd-nem času zgradi na pokopališču mrliška veža. Adaptacija hotela »Pri pošti« vzbuja pri posameznih, premalo poučenih ljudeh, kritiko. Nadaljevanje del je doslej oviralo dejstvo, da projektant ni napravil načrtov oziroma, da niso urejeni odnosi med investitorjem in solastnico stavbe, Ivanko Elsner. Nastalo je vprašanje, ali naj se investitor izogne prostorov, ki so v posesti solastnice, ali pa naj jih odkupi. Ena kot druga rešitev pa je združena s stroški. /Podjetje »hotel Pošta« bo moralo urediti te odnose in poskrbeti za pospešeno izdelavo načrtov adaptacije. Gradbena dela na priključku šole v Krizah in napravi telovadnice v Krizah kot pri gradnji in opre- Sklenili bo ... Občinski ljudski odbor je sklenil uvedbo prisilne uprave v konfekcijskem podjetju i»Oblačila-No-vost« v Križah, ker so bili zato podani razlogi. Podjetje je nepremišljeno povočavalo zaloge gotovih izdelkov, na kar so nastopile težkoče z njihovo prodajo in je izplačevalo osebne dohodke, ne oziraje se na predpipe in uspeh podjetja. V podjetju tudi ni bilo discipline, direktor je zaradi bolezni izostal iz dela daljšo dobo in v podjetju ni imel namestnika in zaradi tu neopisamih razmer je prišlo tako daleč, da se je moralo uvesti 'prisilno upravo, ki bo poizkusila prodati zaloge, uvesti potreben red v podjetju, plačati obveznosti do družbeno skupnosti in ostalih ter nato začeli znova s pametnim gospodarstvom. Ce tega ne bo mogla doseči prisilna uprava, bo nujno moralo priti do likvidacije podjetja, česar pa na občini ne želijo. Organi upravljanja podjetja »Franc Stritih, državni tesarski mojster Tržič« so sklenili, da se podjetje s 1. majem pripoji k Gradbenemu podjetju Tržič, kar je sklendil tudi delavski svet tega podjetja. Obč. ljudski odbor je te sklepe na svoji seji potrdil. S to pripojitvijo bo pojačana enotnost gradbene operative v Tržiču, kar je v interesu bitrejiše graditve stanovanj in objektov. Preskrba prebivalstva z mesom V Tržiču zaenkrat ne primanjkuje nobene vrste mesa, toda Mesarsko podjetje stalno toži o težavah pri nabavi in visoki odkupni ceni živino ter napoveduje, da bo posebno govejega mesa primanjkovalo, ker kmetje zahtevajo previsoke cene in da bo položaj v poletju še težji, ker gre živina na pašo v planine, Svet za blagovni promet in upravni organ je o stanju preskrbe z mesom ponovno razpravljal in ugotovil, da trditve podjetja vsaj deloma ustrezajo resnici, toda podjetje ne stori dovolj, da bi odkupovalo razpoložljivo živino mi domačem področju, ampak hodi ponjo v najbolj oddaljene kraje, kar povzroča visoke; stroške. Znižanje takih stroškov bi onemogočilo napovedano izgubo podjetja. V tržiško občino hodijo nakupovat živino iz drugih občin, medtem ko tržiško podjetje posamezne klavne 'živali, ki jo lastnik i ponuja, ne odpelje. Seveda pa zaloge klavno živine na tržiškem področju ne zadostuje za potrebe Tržiča, toda del potreb bi se vendarle dal pokriti. Vsekakor bo podjetje z nabavo klavne živine imelo nekaj težav, toda z najskrb-nejšim usmerjanjem stroškov bo razne take neprijetnosti lahko premagati. mi strelske dvorane v Tržiču se nadaljujejo. Veliko skrb povzroča odgovornim organom preskrba materiala za asfaltiranje Kolodvorske in Cankarjeve ceste. Delovna ekipa s stroji je zagotovljena za čas koncem maja do začetka junija, toda nabava bitumen in porfirnega pe- Na zadnji seji je Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Tržič obšiimo razpravljal o tarifnih pravilnikih. 'Razpravi so prisostvovali povabljeni direktorji in ostali zastopniki večjih podjetij. Uvodoma so ugotovili, da so gospodarske organizacije pri sestavi pravilnikov previsoko določile tarifne postavke. V mnogih primerih so postavke zviševali na škodo skladov. V živahni razpravi so posamezniki utemeljevali visoko prekoračenje postavk, vsak s svojimi razlogi. Nekdo je dejal »da če so tarifne postavke nekoliko višje, bo pač ostanek dobička (čistega dohodka) podjetja zato nekoliko manjši, dejansko pa se osebni dohodki delavca končno ne spremenijo. Z novimi postavkami so vskladili norme, ki so večkrat bile nerealne in so jih zalo visoko prekoračili. Drugi predstavniki podjetij so dokazovali, da imajo kolektivi najtežje delovne pogoje, ali da so v drugem podjetju v istem kraju že iz prejšnjih let višje tarifne poslavke, kar bo znova povzročalo menjavo zaposlitev delavcev drugih tovarn. Zastopnik drugega podjetja je bil mnenja, da je težko najti merilo, kje je zasluga kolektiva za večji dohodek, ker je več podjetij zelo konjukturnih, kar se ne more smatrati za zaslugo podjetja. Nekdo je ugotavljal, da bi moral vsak delavec vsak dan sproti vedeti, koliko je zaslužil. Zbor proizvajalcev je poudarjal, da vsi indeksi v tarifnih pravđ I- Na zadnji seji je svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora sklenil, da v smislu »Republiške uredbe« poviša tarifo skočnin od dosedanjih 600 na 1300 din. Sicer se bo zaenkrat pobiralo le po 1000 din lin ob od tega zneska prejel bikorejec 000 din, ostanek pa bo šel v živinorejski sklad. Vaščani iz Leš se sicer skušajo upirati uvedbi pavšalnih skočnin, toda v tem primeru jim pretijo kazenske sankcije. ska povzroča težave, katere bo treba premagati. Zajemalnik javnega občinskega vodovoda so ogradili in zavarovali z odločnim jarkom. Izvršitev dela ni bila poceni, ter bo prebivalstvo moralo upoštevati prepoved uporabe ograjenega vodovodnega zemljišča. Ker vodovod za 6 blokov na zgornji Fabrki ni dajal dovolj vode, bodo zajeli nadaljnje studence v navedeni zajemalnik. nikih kažejo zvišanje in se niso upoštevala navodila in stališče sindikatov in bi se morali tarifni pravilniki sestaviti tako, da vplivajo na povečanje storilnosti dela. Delavec bo in mora vedeti, da je prejel večje prejemke zato, ker je dvignil storilnost. Predsednik Zbora je pojasnjeval, da je dvig storilnosti odvisen tudi od zmunjšanja izostankov od dela in pravilnega zaposlovanja delavcev. Podjetja ibi se morala držati postavljenega plana delovne sile. Tov. Lovro Cerar, predsednik občinskega ljudskega odbora, je mnenja, da se iz celotne razprave delavcev po podjetjih vidi, da se ni v zadostni! meri tolmačilo pomena tarifne politike. Končno se bo vse okrentilo tako, da je le občina kriva, 'če ne bodo tarifne postavke povsod visoko zvišane. Pripravljalna dela tarifnih pravilnikov so bila v mnogih primerih nepravilna. Opozoril je, da je treba delavslvu pojasniti, da nepremišljeno zviševanje postavk lahko povzroči dviganje con potrošniškega blaga, kar bo spet v škodo delavcem in se s tem standard ne bo izboljšal. Opozoril je, da zbor ni razpravljal o priporočilih sindikatov in OLO, ampak se vsi govori usmerjajo v zviševanje postavk. Tov. Cerar je poudaril, da naj se ne spreminjajo norme, če so realne iin naj delavec zasluži po dejanskem delu. Zbor proizvajalcev je nato sprejel ustrezne sklepe. S sklepom sveta za finance občinskega ljudskega odbora je določena primerna zomljarina, ki bo omogočila, da bodo lastniki živine lahko tudi letos poslali svojo živino na planinske p&Jflike. Niso lorej resnične napovedi, da letos ne bo nobene živine v planini, ker bo pašarina predraga. Pašarina bo primerna! 7JX vsakogar zmogljiva in le malenkostno višja kot prejšnja leta. OUfiAMOV Mfo VPgAVfflHIŠŽ Na tapeti so tarifni pravilniki Zanimalo bo živinorejce Delavnost v občinski kmetijski zadrugi Kaj je pokazal q njihov občni zbor ■ V petek, dne 8. maja je bil v sejni dvorani ObLO Tržič prvi redni letni občni zbor »Kmetijske zadruge Tržič«, ki je nastala iz združitve kmetijskih zadrug Leše, Kovor in Križe. Udeležba na občnem zboru je bila navidezno zelo velika, saj so zadružniki napolnili dvorano do zadnjega kotička, vendar bi po številu članstva udeležba bila lahko še večja. Občni zbor je ugotovil, da mora poleg vseh ostalih pomembnih gospodarskih problemov, ki so bili poplavljeni pred. zadrugo preteklo leto, oceniti tudi pravilnost združitve in nakazati slabosti in težave, ki so nastale. Predvsem pa se mora ugotoviti odločilne smernice za bodoče delo zadruge. V preteklem letu so nastale v poslovanju, zadruge spremembe, saj je zadruga izločila .nekmetijske dejavnosti v namenu, da se otrese vseh ovir, ki so prej otežkočale delo zadrug. V času sedmih mesecev po združitvi je dovolj dokazov, da je bila združitev utemeljena in izkušnje kažejo, da bi, se morale združiti že pred več leti. Zakasnitev združitve dokazuje onim, ki so ji nasprotovali, ter so hoteli za. vsako ceno združitev onemogočiti, kam so prišli. Četudi je združitev bila nujna in potizivna, je vendar imela v sebi neke slabosti, ki so se kasneje pojavile, predvsem v izkazani izgubi prejšnjih KZ Kovor in KZ Leše. KZ Križe je. v letu 1058 dosegla nad 2,212.000 din 'čistega dobička, torej za 229,516 din več kot v prejšnjem letu. Po oddvojilvi nekmetijskih dejavnosti od zadruge so se ji s 1. oktobrom 1958 pripojile KZ Kovor in KZ Leše. Ti dve zadrugi pa sta svoje poslovanje do 1. 10. 1958 zaključile z 'izgubo in sicer KZ Kovor 343.214 din in KZ Leše 1,386.379 din. KZ Križe je torej ob združitvi prevzela te Izgube skupno 1,729.493 din, kar se je poravnalo iz dohodka KZ Križe in deloma iz njenega rezervnega sklada. Občni zbor je ugotovil, da »o napravile izgubo zadruge v času, ko so izvrševale posle trgovine, ki je delno krila stroške uprave in da bi KZ Leše in KZ Kovor po izločitvi trgovinskih dejavnosti iz zadrug prišle v še večje težave. Vzroke visoke izgube v KZ Leše je pripisali v precejšnji meni računovodstvu le zadruge, ki ni bilo kos svoji nalogi. Zaradi kritja izgub priključenih zadrug je KZ Tržič skoraj izčrpala' svoje sklade in zaenkrat ne more ugoditi v določnih primerih ■željam članstva. KZ Križe je predvideni bruto promet v glavnem dosegla, v celoti ga ni mogla doseči, ker je bil plan zelo visok in 80 se nekmetijske dejavnosti izločilo iz zadruge tri mesece pred koncem leta. Plan. pa je plonel v precejšnji meri na nekmetijski dejavnosti. Ker KZ Kovor in KZ Leše nista imele gospodarskega načrta, se o izvršitvi njihovih planov ni moglo razpravljati. Gospodarski načrt KZ Tržič za leto 1959 predvideva 55 milijonov dinarjev realizacije. Letošnji gospodarski načrt v glavnem sloni na proizvodnih postavkah. Zadru- ga se vedno bolj vključuje v samo kmetijsko proizvodnjo po raznih oblikah zadružnega sodelovanja odnosno kooperacije na zemljiščih svojih članov in tudi v neposredno proizvodnjo na zemljiščih SLP. Občni zbor je ugotovil, da je naloga zadruge predvsem ta, da se doseže čim večji pridelek s najmanjšimi proizvodnimi stroški, kar je osnovni namen kooperacije. Od take oblike dela mora izhajati splošno-družbena korist in večja korist posameznega proizvajalca te zadruge. Začetne oblike tega sodelovanja bo zadruga razvijala, izpopolnjevala in stalno tudi površinsko večala. Le v tej obliki je možen razvoj kmetijstva v tržiški občini. Na občine m zboru so ugotovili nekoliko številk v zvezi s površino posameznih kultur in predvidenim ter sprejetim planom kooperacije na eni strani ter doseženimi površinami v tem sodelovanju na drugi strani: Na področju zadruge je 426 ha njiv in je na tej površini od 51 ha posejanih površin s pšenico v kooperaciji z itilijansimti vrstami pšenice 14,30 ha. Na njivskih površinah se sadi 94 ha kroni,pirja, postavljen je bil plan 8 ha semenskega krompirja, doseženo 5,93 ha. Plan jedilnega krompirja je bil na 20 ha, toda dosežen le s 2,35 ha. Plan pri jedilnem krompirju ni bil dosežen ilz razloga 'že itak visoke proizvodnja in posamezniki ne računajo na še boljše uspehe. Večina še vedno računa na možnost ugodne prodaje kot v preteklih letih. Vse pa kaže, da se bo tržišče uredilo in bodo proizvajalci sami začeli 'čutiti potrebo za prodajo svojih tržnih viškov preko zadruge. Skupna površina travnikov znaša 45 ha. Sklenjen je bil plan pogodbenega sodelovanja za 35 ha in se je plan dosegel s 47 ha. Prav pri travnikih bi bila največja potreba dvignili količinsko in kvalitetno proizvodnjo krme, ker od nje zavisi napredek živinoreje. Na področju zadruge so številne travniške površine, katere bi bilo možno spremeni ti v sadovnjake. Občni zbor je ugotavljal potrebo, da bodo morali zadružniki in kmetovalci posvetiti poleg živinoreje največ pozornosti načrtni obnovi sadovnjakov. Zadruga planira v letošnjem letu 17 ha novih sadovnjakov in 4 ha jagodičevja in upa, da bo plan v jesenski sezoni lahko dosegla. Na področju zadruge je 161 hektarov sadovnjakov, ki so v mnogih primerih prestari, dotrajani in zanemarjeni, ki za sadni trg :z leta v leto manj pomenijo in se zadruga zaveda, da je v, obnovi sadjarstva njeno delo. Zadruga ima tacaš v kooperaciji H ha novih sadovnjakov, katerih pravilna nega in vzgoja je zagotovljena: Navedene številke kažejo, da je še do<5'.: njivske in travniške površine, kjer bi, bilo možno un nujno dvigniti proizvodnjo. Prepričevanje in dokazovanje posameznim proizvajalcem za napredne oblike proizvodnjo in usposabljanje zadruge same za naloge bo njeno glavno delo v bodoče. Zadruga ima na razpolago sposoben strokovni in finančni kadei in močno zadružno mehanizacijo. Ker se mehanizacija šele uveljavlja v ■tržiškem kmetijstvu, v prvem letu še ni bila rentabilna. Predvideva se, da bo napravil traktor s svojimi priključki v tekočem letu približno 1000 delovnih ur, kar je seveda premalo za rentabilnost. Za začetek seveda ne more biti drugače. Delovna ura traktorja -za posamezne priključke bi se morala računati od 1000 do 2000 din iz razloga, ker se nekaterih priključkov proizvajalci ne poslužujejo v dovoljni meri. Dejansko pa zadruga računa delovno uro le od 800 do 1000 din, vsled česar se že vnaprej predvideva izgubil pri traktorju in priključkih na 316.000 din. S tem, da zadruga sama iz svojih sredstev plačuje razliko za višjo ceno delovne ure traktorja, dajo koristmlkom lepo pomoč. Zadruga bo morala izgubo kriti iz drugih virov. Problem pa bo treba rešiti na ta način, da se privabi čim širši krog kmetovalcev v uporabi strojnih uslug. Pni večji uporabi traktorja se bodo usluge pocenile. ■KZ Tržič je z združitvijo prevzela nedograjeno stavbo v Ko-vorju in bo dograditev stala še milijone, toda za zadrugo samo poslopje ni potrebno. Zadruga upa, Organi delavskega samoupravi Janja razpravljajo rodno o izvrševanju svojega plana in o tarifnih pravilnikih. V Bombažni predilnici in tkalnici je direktor inž. Franc Žitnik seznanil delavski svet s problematiko vsakega posameznega obrata. V predilnici je plan za 4 mesece izvršen s 97.86 % napram letu 1958, ko je biito izvršeno 101.3%. Glavni vzrok nedoseiganja plana leži v visokem procentu izostankov, Ta je znašal za leto 1958 za to obdobje 8,5 %, letos pa 14.8 %. V zvezi z izostanki so bili storjeni nekateri ukrepi. V tkalnici je položaj podoben onemu v predilnici. Plan po metrih je bil dosežen za razdobje 4 mesecev s 99.4 "/o, in votkih s 97,4 %. Poudarja pa se znaten popravek tkalnice v aprilu. V belilnici pe je plan v 4 mesecih izvršil s 104.3 %. Karakteristično za ta obrat je majhen procent izostankov. Zato bo podjetje izostankom v predilnici in tkalnici posvečalo posebno pozornost, in če bi šlo tako naprej, kot doslej, bi to zavrlo normalno proizvodnjo. Odpraviti bo treba tudi nekatere druge drobne napake. Direktor je poročal, da je realizacija na zadovoljivi višini. Kaže se malenkosten padec v aprilu, ki se pričakuje tudi za maj in junij. Napake so predvsem pri odpremi blaga, kar da bo poslopje prevzela stanovanjska uprava ObLO Tržič. Tudi zadružna stavba v Lešaih ni potrebna združeni zadrugi, ker so v njej le trgovinski prostori podjetja Ljubelj in pa malo stanovanje, ki ga koristi tudi to podjetje, Občni zbor se je bavil tudi z vprašanjem izkoriščanja planinskih pašnikov, ki se zaradi dokaj visoke zemljarine po predvidevanjih letos ne bodo koristili, ker se živinorejci branijo plačati povečano pašnino. Zadruga je že posredovala pri Občinskem ljudskem odboru za ugodno Tešitev tega vprašanja. Končno je občni zbor tudi ugotovil, da se bo moralo v bodoče posvetiti več pozornosti odkupu lesa, živine in kmetijskih pridelkov sploh, kakor tudi preskrbi članptva z reprodukcijskim materialom. Načeloma pa bo zadruga stimulirala predvsem one, ki bodo sodelovali v zadružnem delu in pogodbene proizvajalce. Sekretar občinskega komiteta in tajnik Okrajne zadružno zveze sta v razpravi pojasnila potrebo napredka v kmetijstvu in nakazala nekatere najpomembnejše ugotovitve in smernice iz govora podpredsednika tov. Edvarda Kardelja. bo treba nemudoma popraviti. Direktor je tudi opozoril na ležave pri izvozu. Direktor inž. Žitnik je seznanil delavski svet z nadurnim delom. Vsekakor bo treba tendenco za omejitev nadurnega dela še zaostriti. Stremeti se mora za tem, da se čimveč dela opravi v rednem času. V istem podjetju je delavski svet poslušal tudi obrazložitev računovodje o novem tarifnem pravilniku, Po prejetih navodilih bo treba spremeniti del pripravljalnega postopka in tarifnega pravilnika. Ker znaša sklenjeno povečanje tarifnih postavk več kot 10%, ni pričakovati, da bodo predlagani tarifni pravilnik pristojni organi odobrili. Delavski svet je sklenil, da naj odstotek povečanja tarifnih postavk znaša 9.66 % s povprečno tarifno postavko za 1959 61.30 din. V podjetju so organizirali tudi zanimivo anketo: koliko je delavstvo seznanjeno s sklepi organov delavskega samoupravljanja. Anketa je pokazala, da je le 10 do 20% kolektiva informirano o sklepih. Zato je delavski svet »ilenil, da bodo sklepe prejeli vsi člani delavskega samoupravljanja in bodo morali poleg uprave ter političnega aktiva tolmačiti vsak sklep kolektivu. VANDALIZEM Z ogromnimi stroški je občin ljudski odbor v Tržiču zgradil nekaj javnih nasadov, toda otroci teptajo po njih, brcajo žogo, lomijo dragoceno okrasno grmovje in drevje ter uničujejo cvetlične nasade. Vsega tega starši nočejo videti in ne svarijo otrok. V Tržiču je več kot, dovolj otroških igrišč in posebno opremljeno igrišče za otroke je ljudski odbor zgradil na gradu. Obnova cvetličnih nasadov terja velike stroške in traja po več ikilet, preden se nadomesti starejše okrasno grmovje in drevje. S svojo brezbrižnostjo povzročajo starši veliko škodo ljudskemu premoženju in nikdar ne bo Tržič tako lep, kot so drugi kraji, če starši ne bodo poučevali otrok, da je treba čuvati javne nasade. Občinski ljudski odbor bo zasledoval otroke, ki uničujejo nasade in bodo starši strogo kaznovani ter bodo morali povrniti škodo. Iz delovnih kolektivov Stran 4 TRZlSKI VESTNIH. St. 10-11 Konferenca ZKS v BPT Podrobna analiza vseh vprašanj kaže pomembnost dela ZK v tovarni — Ivanka Žmga delegat ma kongresu ZKS V času množičnih proslav v čast 40-letnice KPJ in SKOJ je bila tudi tovarniška konferenca ZKS zadnjo nedeljo v aprilu v dvorani statistike Bombažne predilnice in tkalnice. 2e številna udeležba članov in članic ZK v BPT je kazala, da bo konferenca uspešna ter nadvse pomembna za nadaljnje delo in razvoj tovarniškega komiteja BPT ter vseh članov, kakor tudi vsega kolektiva pri raizvoju našega socialističnega družbenega sistema. Nemogočo je nadrobno popisati izčrpno, takorekoč v vseh detajlih analizirano zunanje-1 in notranjepolitično (v zvozi z delom in problemi v tovarni) poročilo sekretarja tov. Tribušona. Vendar mimo njega ni moč liti, Ze ko je v zuna-nje-političnern poročilu dejal: »Čemu nas blatijo po kongresu VKP(b) SZ, češ, da mi vodimo rc-vizloinist.ično politiko, ko je vendar jasno, da .nekateri sami hodijo po poli, ki smo jo mi že p.rebred!i ter uvajajo oblike, ki smo jih pri nas že zdavnaj uvedli ter jih pri tem proglašujejo za svoje. To prav gotovo ni nič drugega, kakor odraz njihove miselne, ponekod pa Bombažna predilnica in tkalnica je ena izmed najstarejših tekstilnih industrij, saj bo prihodnje leto proslavljala 75-Ietnico svojega obstoja. Kljub temu, da ima v svojih obratih še precej star strojni park, se kolektiv podjetja nenehno bori in zalaga za zadane proizvodne naloge. Predvsem je treba poudariti veliko skrb samoupravnih organov podjetja, ki v tesni povezavi s političnimi organizacijami in upravo podjetja rešujejo vse nastale probleme v polno zadovoljstvo svojega kolektiva. Proizvodnja tovarne je po osvoboditvi stalno naraščala. Podjetje bo v lotu 1059 proizvedlo 3260 ton enotnitne in 515 ton sukane preje. Od te proizvedeno količine bo za svoje tkalnice porabilo 52 %, z ostalim predivom pa bo zalagalo ostala podjetja v državi. Plan predilnice se je od lota 1956 povečal za 400 ton prejo brez kakršnih koli povečav strojne kapacitete. Beljenih, barvanih in surovih tkanin bo podjetje proizvedlo v letošnjem letu 12,700.000 kvadratnih metrov, kar je za 2,300.000 kvadratnih metrov več kot v letu 1956. Te količine tvorijo že kar precejšnjo vrednost v območju tekstilne industrije v državi. V lanskem in letošnjem letu si Je kolektiv postavil precejšnje naloge v izboljšanju reorganizacije in obnove podjetja. V obratih so bile uvedene tehnične norme, ki so v skladu z izvrševanjem plana., glavna skrb pa je osredotočena na dvig storilnosti, ki je v zadnjem času v stalnem porastu. Tako je proti letu 1958 proizvodnja narastla v obratu predilnice za 2,2 %, v obratu oiplemeniinice pa kar za 16,2% seveda z delno rekonstrukcijo obrata. Delavski svet podjetja je sprejel nov tarifni pravilnik, po katerem je določeno, da dohodki rastejo njihove gospodarske revščine«, je bilo vsem jasno, da je to res edeu izmed lo.gičn.ih sklepov, oz. povodov te gonje proti nam. Nadalje se je tov. Tribušon dotaknil vseh problemov v tovarni, posebno problematike proizvodnje in doseganja načrta pri istem številu zaposlenih, tarifne politike, rekonstrukcije tkalnice in predilnice, vzgoje kadrov, finančnega poslovanja, družbenega standarda, odnosa do komune itd. Zal je treba ugotoviti, da je štev. članov ZK glede na zaposlenost v BPT še vedno premajhno, čeprav se kaže v zadnjem času lep napredek. Od 1600 članov kolektiva je samo 141 članov ZK. Tudi razprav je bilo precej, in izražena so bila nekatera pomembna mnenja za nadaljnje delovanje tovarne. Tako je direktor tov. Žitnik posebno poudaril, da je treba čimbolj skrbeti za to, da se poveča efektivni delovnik, od sedanjih 6 čim bliže teoretični številki 8 delovnih ur. Nekateri diskutanti so se zavzemali za to, da bi morali tudi mojstri imeli več družbeno poiitičnega vpogleda ter bolj podrobno poznati delovanje tovarne ter vse ostalo, kar je v zvezi z delom v njihovem oddelku. Tudi .tolmačenje raznih uredb in pravil delavcem mora postati točnejše in jasnejše, da ne bi prišlo do takih vzporedno z večjo produktivnostjo dela. To je bistvena značilnost ki jo vsebuje novi tarifni pravilnik, namreč formiranje osebnih dohodkov v obratih s plačevanjem po enoti proizvoda. Po .normi je delalo v letu 1958 — 49,2 % delavcev, novi pravilnik o normah pa zajema kar 90% delavcev osnovnih obratov. Pri uveljavitvi in sprejemanju novega pravilnika o normah je kolektiv vodila želja in misel, da bi bil ta čim realnejši, to je, da bi 100% izvrševanje no.e deset gospodinj zaradi majhnih prostorov, ki jih center poseduje. Poleg tega bodo v naslednjih mesecih tudi še redni gospodinjski tečaji in sicer štirje šestteden-ski za pošolsko mladino, za tovarniška dekleta in mlade žene. S tem pa seveda še daleč ni izčrpan program dela Iržiškega gospodinjskega centra. V maju bo center odprl tudi stalno družinsko svetovalnico. Marsikatera žena zadeva v svoji družini na številne težave in center ji bo skušal pomagati z nasveti, kako naj ravna. Družinska svetovalnica bo odprta ob sredah od 17. do 19. ure. Začela bo z delom 20. maja. Ker pa marsikatera žena morda osebno težko razloži svoje težavo, naj jih napiše, v sredo odda in prihodnjo sredo bo dobila odgovor. Zaupnost je seveda nujno potrebna in zato sigurna I Pa tudi zaupen pomenek v sredo na večer bo morila pomagal preko marsikatere težave! Zato, žene, pridite in se poslužujte družinske svetovalnicol Centru za pospeševanje gospodinjstva stoji ob strani društvo za napredek gospodinjstva, ki daje to in ono iniciativo, organizira in pomaga centru z nasveti. Prostori centra so prav prijetno urejeni. Kuhinja je sodobna, opremljena ne le s posodo in priborom, orodjem take in drugačne vrste, marveč tudi s sodobnimi gospodinjskimi aparati, ki delo znatno olajšujejo. Sicer pa — gospodinje, pridite in poglejtel Center bo s svojim delom tudi v bodoče nudil kar največ pomoči tržiškim ženam,,,pa naj bo to z nasveti ali z načrtnim vzgojnim delom, da se naše žene čimbolj vsestransko izobrazijo in izpopolnijo. Korist od tega bodo imele ne le gospodinje same, marveč tudi njihove družine in vsa naša skupnost. Zato ne pozabite: v Tržiču imamo center za pospeševanje gospodinjstva v Partizanski ulici 11, ki vam je lahko v znatno pomoč pri vsakem delu. Poslužujte se uslug, ki vam jih center nudil Tečaj za mlade gasilce v BPT Obiskal sem Tita YI Stran 6 TRZlSKI VESTNIK SPOMINI NA NAŠO BORBO ZA OSVOBODITEV Življenje in delo skojevcev Marjan Markič - Boris Pot, ki jo je napravil Miloš Sova kot spremljevalec treh angleških pilotov, ki so v jeseni 1944 morali pristati v Bohinju (Nadaljevanje) V Predjarai smo čakali en dan na posebno zvezo, katera bi nas morala prepeljati preko proge in glavne ceste, Naslednjega dne smo proti večeru krenili, vendar smo imeli smolo. Ze takoj pri glavni cesti Postojna — Trst smo padli v zasedo, ter smo se morali umakniti nazaj proiti Predjami. Imeli smo srečo, saj so naš švabi spustili čisto blizu, vendar ni bil nihče ranjen. Čeravno so bili angleški piloti zelo utrujeni, so se vendar držali nas, ko je zaropotalo in smo skupno prav hitro v pravem času odnesli zdravo kožo. V Predjami smo naslednjega dne morali zopet hajkati proti Podkraju, kjer se je v tej smeri pojavila močna švabska patrola. Tako smo šele proti večeru zopet krenili proti glavni cesti in železnici, ki smo jo srečno prekoračili. Menda je bila ta sreča največ odvisna od dežja, ki je neusmiljeno padal. Po večurni hoji po vodi smo prišli v vas blizu, Pivke, kjer smo se v neki hiši za silo osušili in odpočili. Težka in naporna pot nas je potem še čakala preko bivše jugo-slovensko - italijanske meje do Otoka pri Cerknici. Pot preko Planino je bila zelo težka in smo morali hoditi zelo počasi, saj so bili angleški piloti že čisto pri kraju svojih moči. Po celodnevni hoji smo prispeli v Otok, kjer smo potem s pomočjo kurirjev organizirali voz, da nas je neki naš človek peljal do Šmarate, od tam pa potem drugi do vrha nad Čabrom. Za silo so se spočili in iz Cabra krenili ob reki, Čabrci do reke Kolpe, potem pa ob Kolpi do Sta- Delo v Kot drugod, so tudi v Jugoslaviji preganjali komuniste in vse, ki so delali z njimi ter skušali odvračati delavstvo v skupni borbi za boljše življenje. Tudi komunisti so do 1. maja 1940 delali brez hujših preganjanj. Sam delavski praznik so v Tržiču zelo svečano proslavili in posuli po mestu vse polno listkov. Takrat pa se je začelo preganjanje. Skupina 6 komunistov je takrat stanovala v mali sobici pri gostilničarki Leopoldi Smit. Imeli so skrivni vhod, toda policisti so jih s svojimi pomagači odkrili. Naredili so preiskavo, toda v sobi slučajno niso takrat imeli, nobenega gradiva,' zaradi katerega bi jih lahko aretirali. Policaji so odšli, a nihče med njimi ni bil prepričan, da se spet vrnejo. Komunistov je veliko in, če bi pri katerem našli komunistične brošure, bi iskali naprej. Bili so pripravljeni. Niso se motili. Tovariša, ki je hranil ves glavni material v škarpi, kjer je bilo treba samo odmakniti skalo, so aretirali in prisilili, da je vse izdal. Kmalu so se policisti vrnili in odpeljali najprej k zasliševanju 3 tovariše na zasliševalni urad v Kranj. — Ko so zasliševali prvega, sta policista stražila druga dva. Zelo pa se jima je mudilo v Tržič, zato sta se dogovorila, da bodo na aretirance pazili na zasliševal- rega trga ob Kolpi, kjer smo 2 dni počivali. Naslednjega dne smo napravili zadnjo etapo do Črnomlja in od tam do Glavnega štaba NOV in POS, kjer smo s sprejemnim pismom predali angleške pilote. Oni »o nas nato, t. j. 26. 12. 1944 povabili v štab angleške misije, kjer smo ostali kot gosti. Nepopisno zahvaljovanjo in presenečenje smo doživeli, ko so spet po 1 mesecu spregovorili v svojem jeziku s svojimi ljudmi. Niso mogli verjeti, da je to sploh mogoče, da imajo partizani take zveze, in da se da laka naporna in dolga pot prehoditi. Ko smo naslednjega dne bili skupaj, smo jim pokazali zemljevid in ocrtali maršuto, ki so jo naredili v 20 dneh, nam tega sploh niso mogli verjeli. S piloti smo se tudi potem slikali in izmenjali naslove, vendar teh danes jaz ne posedujem in se tudi ne morem spomniti njih imen, Oni so zemljevid in Slike spravili za spomin in ko smo se od njih poslovili, smo vsi dobili popolnoma nove angleške uniforme in cigarete. Kmalu nato, ko so na Krasincu pristali prvi avioni so odleteli ti piloti v Bari, od tam pa nazaj v Anglijo. Za moja dva tovariša, od katerih sem se nato tudi jaz poslovil, danes ne vem, kje sta, niti ne vem, ali sta srečno dočakala konec vojne. Vse to, kar sem doživel in kar smo se lahko menili z Angleži, me je vedno vleklo, da bi postal aviatičar. Sam sem si predstavljal ta rod vojske čisto drugače, kot pa sem to doživel, ko sem končal 2-lotno »Vazduhoplovno šolo«. Prišel sem do zaključka, da je lepo biti aviatičar — vendar zelo težko. nem uradu. Policaja sta odšla na vlak. V tem času so zasliševali še drugega tovariša. Ko sta ostala dva opazila, da sta policaja odšla, sta smuknila skozi vrata na cesto in jo mahnila do Savskega mostu. Od tam pa proti Kokri, jo prebredla in nadaljevala pot proti Primskovem, kjer sta se zglus.il a pri tamkajšnjih komunistih, jih opozorila na nevarnost in se z izposojenimi kolesi odpeljala v Križe. Tudi tu sta opozorila komuniste na preiskavo, ti pa so jih napotili k nekemu kmetu na Veternem, da jima bo nudil zavetje. Pri njem sta se skrivala na seniku precej časa — dokler jima niso tovariši postavili bivak, kamor so jima nosili hrano, največ kmetje iz Veternega. Tu sta ostala toliko časa, dokler jima tovariši niso priskrbeli lažnih dokumentov s pomočjo tajnice v Radovljici. — Gaberc Franc je z n j trni odšel v Zagreb, drugi pa v Ljubljano. Tu je začel z novim delom, a so ga prepoznali in kaznovali. Tudi tov. Jazbec je zopet začel širiti komunistično propagando in je kmalu izvedel, kako ga povsod iščejo. Prijeli so ga in obsodili na 6 mesecev strogega zapora. — Presedel je kazen, a volje do dela mu to ni moglo zlomiti, tako kot mu tudi ni nobeno nasilje moglo zlomiti. Pričela se je vojna. Stair sem bil šele 13 let, ko sem po pripovedovanju o vseh grozotah, ki so jih počeli Nemci, že vedel, zakaj beže ljudje v gozdove. Na poti v Tržič sem spoznal prvoga partizana. Bil je to Jože Jainežič, takratni sekretar občinskega komiteja v Tržiču. Izročil mi je pismo za mojo mater Pavlo Markič - Stegma,rjevo, ki je z njim sodeloval«, Pozneje ga nisem nikdar več srečal. Pripovedovali so mi, da je bi.1 odločen in pogumen borec. Padel je 5. avgusta 1941 pod Storilcem. Leta 1943 sera postal član organizacije USAO.I in sem prvič pričel tudi sam pomagati partizanom. 1. maja 1944 sem bil sprejet v 9KO.I. Sekretar je bil tov. Peter Sitar, ki je dobival navodila za delo od tov. Rajka Malija, sekretarja OK SKOJ Tržič. Naša grupa je zbirala sanitetni material in hrano, obveščala partizane o pre- Kot mnogo mladih ljudi, je tudi Gladek-Hrovatič Anica postala skojevka in kurirka. Delo kurirjev pa je bilo često združeno z nevarnostmi in težavami. V gozdovih pod Ljubeljem so ta čas že močno pokale puške in partizanom je bilo treba prenesti pismo. Kurirka Anica si je napolnila cekar s krompirjem, zvila pismo in ga všila v usnjene ročaje. Ogrnjena v volneno" ruto je krenila na pot. Sneg ji je škripal pod čevlji. Prešla je gozdn.i samoto in zapazila Nemce. Ni se jim mogla izogniti. Mir, ki so ga motili preje le njeni koraki, je presekal rezki »Haltl«. Nemec s kljukastim nosom jo je vprašal, kam je namenjena. Odgovorila mu je, da nese stricu krompir. Niso verjeli. Sezuli so ji čevlje in prerezali podplate, misleč, da Me rimnogimi, ki niso marali okupatorja, je bila tudi skojevka Slavka Zerjal. Ze leta 1941 je sledila klicu KPJ in OF ter aktivno sodelovala v odboru OF rajona Tržič. Toda okupator je kmalu zasu-mil, da so nekje ljudje, ki vodijo boj proti njemu. Leta 1943 je odkril delo odbora in aretiral celotno skupino. Slavka pa je pobegnila v gozdove. Poslana je bila na rajonski komitet KP Poljane; ki je imel svoj bunker v gozdovih Martinjega vrha. Tam je skupno s tovarišem Vojkom delala na terenu in pomagala pridobivati nove člane za OF in borbo proti okupatorju. Nekega Jože Rojen je bil leta. 1916 v Križah. Ze pred vojno je bil velik komunist in tudi sam organizator KP, ob pričetku vojne pa tudi OP. Mnogi so vedeli, da zbira napredno komunistično gradivo in ga rešuje mod zaivodnimi domačini. Ob prihodu Nemcev je bil izdan. Začeli so ga iskati in zato je že 12. maja 1941. leta odšel v partizane. Tri tedne je bil kot partizan sam v Uderi borštu. Nato se je priklju- miku nemških oboroženih sil, podirala telefonske drogove, nastar-Ijala na cesto ježe, trosila letake OF, razširjala partizansko literaturo in drugo. Ob sprejemu v SKOJ sem dobil ime Boris. Kmalu so belogardisti aretirali našega sekretarja. Na njegovo mesto so zdaj izbrali mene. Vsi .smo vedeli, kako nevarno je, če bi Nemci odkrili našo organizacijo, ne samo za nas, temveč tudi za partizane. 8. septembra pa sem tudi jaz odšel v partizane. Poslali so me na okrajni komite SKOJ za Tržič, ki je imel takrat svoj bunker pod vrhom Kraške gore in Tolstega vrha. Od tu pa sem oktobra bil poslan v zaščitni bataljon oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko. Tu sem ostal vse do osvoboditve in prišel s prvimi partizani v osvobojeni .kralj. ima tam kaj skrito. Sleči je morala nogavice in jopico. Ničesar niso našli. Izbuljili so oči in se zagledali v cekar. Iztresli so ves krompir in pregledali vsakega zase. Nič! Dvignili so papir, ki je ležal na dnu cekarja. Zopet nič! Na ročaje niso pomislili. — Polni suma, čeprav niso ničesar našli, so ji rekli, da lahko odide naprej. Srečno je prenesla pismo do mladega, a odločnega komandirja. S stiskom roke se ji je zahvalil. Ze dalj časa so njegovi ljudje stradali in kmalu je prijetno zadišalo po pečenem krompirju. Vrnila se je domov, srečna in zadovoljna, da je v redu opravila nalogo in po prestani nevarnosti jo je prevzela neskončna utrujenost. dne je partizanom uspelo, da so se prebili skozi obroč. Slavka pa se je v zadnjem trenutku spomnila, da so v bunkerju ostali spisi, katerih ne smejo dobiti Nemci v roke. Vedela je, da bi iz njih spoznali mnogo ljudi, ki so pomagali partizanom. Zato se je vrnila ponje. Takrat pa je zaropotala brzostrelka. Slavka se je zrušila, še preden je dosegla bunker. Žalostno vest o njeni smrti je sporočil tov. Vojko njeni materi, ki je svojo edino hčerko nad vse ljubila. Tolažila jo je zavest, da je njena Slavka umrla nesebično in prav junaške smrti! Slutili D ali B Fink čil drugim partizanom in sodeloval v bitki na Dražgošah, kjer se jo srečno rešil. Skupaj z drugimi partizani se je odlikoval v borbi v Škof ji Loki, kjer je padlo zelo veliko Nemčav, Postal je 'komisar. Z drugimi partizani se je leta 1942 vrnil v Uden boršt in tam dočakal tisti strašni dan — 16. aipril.' Skupaj s tovariši se je junaško bOril in padel; do smrti zvest svojemu narodu in KPJ. Srečanje skojevke z Nemci Skojevka Slavka Žerjal St. lo-n Stran 7 Š-P-O-R-T Ponoven poraz prvaka Tržič : Partizan 2:0 Igrišče Tržiča. Srečanje XV. kola nogometnega prvenstva Gorenjske. Tržič : Partizan 2:0 (2:0) Tržič: A. Markič, M. Zupan, Custoie, Dornik, Štuein, Zaletel, M. Markič, Eler, Bahun, Mežek, Puškarevič. Partizan: Porenta, Hribernik I., Pehar II., A. Pretnar, Božič, Trdina, Pehar I., Božnar, Jazbec, Hribernik II., Kržišnik. Vreme oblačno, teren primeren za igro. Gledalcev: 800. Glavni sodnik: Konic (Bled), mejna: Grbec (Golnik) in Srda-novič (Radovljica). Strelec: v 14. in 42. minuti Bahun. Točno ob napovedanem času — 15. uri sta pritekli na igrišče po dvodstvom sodnikov Konica, Grbeca in Srdanovlča ter kapetanov Puškarevlća in Božnar j a enajstorici Tržiča in Partizana iz Škofje Loke. Domačini so nastopili v rumeno-rdečih, gostje pa v belo-plavih dresih. Na pobudo starešinske uprave »Zveze tabornikov Slovenije« so se tudi v Tržiču začeli pripravljati na ustanovitev taborniške organizacije. Pripravljalni odbor so sestavljali starejši ljudje, ki so že v času stare Jugoslavije sodelovali v takratni organizaciji »Skavt«. Sam pripravljani odbor je temeljito preštudiral statut taborniške organizacije in prišel do zaključka, da pkliičemo zastopnike vseh organizacij in ljubitelje narave, ter da se pogovorimo o ustanovitvi taborniške organizacije. 29. aprila 1952 je bil sklican sestanek, na katerem smo se dokončno dogovorili, da ustanovimo taborniško organizacijo v Tržiču. Same priprave za ustanovni občni zbor tabornikov so potekale zelo dobro, tako da smo že v juniju sklicali prvi ustanovni občni zbor. Ustanovni občni zbor je potekal v najlepšem redu ter ob precejšnji udeležbi članov, prijateljev in zastopnikov organizacij ter društev. 2e istega leta smo, razvili 11. novembra 1952 svoj prapor, kateremu je kumoval tov. Boris Ziherl. Še pred razvitjem samega prapora je bila akademija, v kateri so sodelovali sami taborniki. Ze po obisku se je dalo slutiti, da bo taborniška organzaclija v Tržiču dobro uspevala. Ker nismo imeli materialnih sredstev, da bi si nabavili osnovnih predstov, to je šotorov, nismo mogli prirediti v prvem letu svojega obstoja samostojno taborjenje, Toda že leta 1954 smo prvič v zgodovini Tržiča postavili svoj tabor v Poreču. Naslednje leto je bil tabor zopet v Poreču, potem v Sel-cah, nato na Visokem in nazacl- Začetni udarec so izvedli gostje, vendar je žogo že po uvodnem udarcu Jazbeca, ki je podal Božnarju, prešla do krilske vrste Tržiča in seveda po pričakovanju trenutek kasneje že do desnega krila Markiča, toda strel jo vratar Porenta zanesljivo prestregel. Oster tempo, ki sta ga diktirali oziroma pospeševali obe moštvi, se je očitno stopnjeval v igri v polju. Bliskoviti napadi — odlični obrambi sta pomenili pravzaprav usodni zapreki, v neugodnem nasprotju vse do odločilne 14. minute . .... Pre dvrati Partizana je po zelo učinkoviti in hitri akciji domačinov nastala gneča. Zoga je letela od igralca do igralca, vendar ni bilo me dodličnimi napadalci Tržiča strelca, ki bi uspešno realiziral ter Izkoristil rahlo terensko premoč. Tedaj je žoga priletela po tleh do Mežeka, ki je kratko podal Bahunu in že je vladala okrog prizorišča najpomembnejšega letošnjega nogometnega dogodka v Tržiču ne- nje v Bohinju. Starejši ljudje, ki so delali v pripravljalnem odboru, kasneje v rodovi upravi, so počasi začeti izstopati iz organizacije. Od pripravljalnega odbora je ostal samo še eden član. Toda dobili smo nove moči in sedaj upamo, da bomo vrzel, ,ki je nastala takrat, kmalu zamašili. Letos bomo kar najlepše praznovali svojo 7-lelnico obstoja. Kakor vsako leto, smo tudi letos pripravili svoj taborniški teden, kateri se že izvaja in ob lepi udeležbi tudi uspeva. Letos, 20. aprila ob praznovanju 40. obletnice ZKJ smo organizirali izlet vseh tabornikov v Tržiču k spomeniku prvih padlih partizanov pod Sloižičem. Tega izleta se je udeležilo lepo število tabornikov. Na mcistu smo spletli vence in .položili na ostale spomenike padlih partizanov, na poti do Tržiča. Tako so taborniki dostojno praznovali 40. obletnico ZKJ, Upamo in želimo! da bomo v svojem delu še uspevali in da bomo vsako leto praznovali svojo obletnico obstoja še z večjimi uspehi. Rezultati tekmovanj Bogat program tekmovanj v čast 40-.letraice KPJ tri SKOJ ter hkrati tudi sedem let svojega uspešnega delovanja so izvedli tudi naši taborniki. V odbojki je vod Gorskega sonca po ogorčeni borbi zmagal nad Bistrim studencem s 3:2. V orientacijskem teku jo vod Tigra slavil premočno zmago, saj jo od 200 možnih točk nabral kar 192 točk. V šahu pa se je najbolje izkazal rod Bistrega studenca. popisna in nepozabna radost. — Številni gledalci, ki stalno in nenehno spremljajo potek posameznih kol prvenstva, ter seveda v izraziti meri svojega edinega vidnejšega zastopnika v elitni družbi najkvalitetnejših nogometnih moštev Gorenjske, so vzvalovili ob minimalnem vodstvu domačinov — 1:0. V 42. minuti je Puškarevič prodrl po levem krilu in podal v sredino prostemu Bahunu, ki je najprej preigral desnega krilca gostov ter streljal mimo presenečenega vratarja v levi spodnji kot, ter s tem postavil zaključni izid srečanja — 2:0 v korist Tržiča. V splošnem' pogledu je bila igra ostra in zanimiva, vendar je v kvaliteti nekoliko zaostala, oziroma ni nudila lepega nogometa, ker je seveda razumljivo z ozirom na značilno pomembnost srečanja. Med najsolidnej-še posameznike v zmagovitem moštvu sodijo nedvomno levi branilec Čustoič, srednji krilec Nedavno je bil pri Občinskem ljudskem odboru. Tržič konstituiran štab z namenom, da zbira sredstva za izgradnjo enostavnih športnih objektov, ki po dostopni širšim množicam. Ta akcija se bo usmerila predvsem za dokončno izgradnjo že obstoječih športnih objektov. Na zadnji seji štaba je bilo določeno, da se uredi nogometno igrišče, igrišče ob domu »Partizana«, drsaliSča in igrišča, ob blokih na Cankarjevi cesti, postavitev žičnice na Novino, ter zgraditev manjših športnih igrišč ob okoliških šolah. Akcijski program bo zajel oblike nabiralne akcije, to je liste, ki .jih je mogoče doseči preko ljudskih odborov s predpisi - prispevki v kinematografih in pri posameznih prireditvah in pa tiste, ki so osnovani na prostovoljni bazi —■ bloki — zalepki, materialna sredstva, (gradbeni material, usluge, prevozu, storitve) itd. Za izvrševanje nekvalificiranih del pri izgradnji telesno vzgojnih objektov (izkop terena) je treba izkoristiti možnost organiziranja delovnih brigad — mladina, množične organizacije, JLA. Delo štaba bo predvsem osredotočeno na prostovoljne oblike, ker je tu največ možnosti za učinkovitost akcije. Če pogledamo, da je športna dejavnost pri nas dokaj šibka, da je stanje športnih objektov in naprav izredno slabo, da je s tem propadanjem objektov povzročena velika gospodarska jkoda, je .dolžnost .nas vseh, da se to stanje hitro reši. V zvezi z navedenimi potrebami je štab da) v prodajo zalepke za na pisemske ali druge ovitke po ceni 20 din za ■komad, ti izdatki za nalepke bremenijo .poslovne stroške podjetja. Po zagotovitvi, okrajnega štaba se s tem organi finančne kontrole strinjajo. Nadalje so dani v prodajo posebni bloki po 100 listov komad 10 din, ki jih odkupujejo podjetja in jih potem svojim odjemalcem v poslovalnicah nudijo v odkup. Apeliramo na vse občane, naj pridno segajo po blokih in prispevajo teh 10 dinarjev za Izgradnjo športnih objektov. Vedeli moramo, da vsa finančna sredstva, zbrana v naši občini, tudi pri nas ostanejo, in če bo ta akvija zajela veliko ljudi, bo storjen korak naprej — to bo finiš Stucin, do izključitve desna zveza Eler in okvirni napad Bahun-Mežek-Puškarevič. Toda vzlic pohvalam, k ismo jih izrekli posameznikom, v celotnem moštvu ni bilo izrazito slabega mesta! Pri gostih sta bila najvidnejša igralca vsekakor srednji krilec Božič in leva zveza Hribernik. Sodnik Konic z Bleda je vzlic stalnemu razburjanju in ob neokusnih opazkah nekaterih gledalcev zapustil z avtoritativnim vodstvom srečanja ugoden vtis. Edino pripombo bi imel zlasti ob ukrepu izključitve igralca domačinov, Elerja, ki je bila nedvomno preostra ter dejstvo, da je dopuščal izredno ostro igro. Srečanje si je ob ugodnem, oblačnem vremenu ogledalo rekordno število gledalcev — po najboljši oceni bi jih prisodili vsekakor okrog 800. Ogromen obisk predstavlja za letošnje nogometne prireditvi v Tržiču posebnost in hkrati radost. Ivan Virnlk za našo mladino, ki potrebuje dela in volje ustvarjati objekte športno udejstvovanje. Prav .posebno velja apel gospodarskim organizacijam, uipraivam in organom samoupravljanja v podjetjih, da po svoji možnosti podprejo to akcijo z odkupovanjem zalepfcov in blokov, ali pa z dotacijami iz skladov. V tem primeru mi treba varčevati, fizkulturnik je porok, da bo s svojo vzdržnostjo In spretnostjo mnogo doprinesel k dvigu storilnosti Potrebno je, da šolpka mladina krepi že v ra,zvojni dobi svoje telo, da dobi sleherna šola telova-dišče. Vse to je nujno, če hočemo imeti zdrav rod! Zato, gospodarske organizacije, podprite lo akvijo, ki se bo v bližnji bodočnosti izdatno amortizirala. Delo slaba ni osredotočeno samo na to akcijo. V načrtu ima loterijo v večjem obsegu, za občinski praznik bo izdelan prospekt z opisom delovanja športnih dru-čtev po vojni dobri. Vsa sredstva, ki jih bo štab zbral, se bodo stokala na tekočem računu pri KB Tržič Za malerialno-finančno poslovanje je zadolžen tov. Andrej Zepič, predsednik štaba je dolgoletni športni delavec tov. Janko Lončar. Če bodo člani štaba delali v smeri te akcije, jo močno popularizirali in pravilno prikazovali njen pomen in jim priskočili na pomoč še drugi merodajnli činitelji, bo prav gotovo akcija dosegla svoj namen, ni ka Šo TEKOČI TRAK V XII. in XIII. kolu rokometnega prvenstva Gorenjske so bili neposredno pred zaključnim kolom, ki bo odločal o naslovu prvaka, doseženi naslednji izidi: Storžič : Mladost I 10:23 Planika : Partizan (Tržič) 0:5 Sava : Partizan (Kropa) 5:0 Iskra : Mladost II 29': 13 Mladost : Planika 5:0 Partizan (Tržič) : Mladost II 20:8 Sava : Iskra 13:14 Storžič : Kropa 5:0 Na lestvici vodi Mladost z 22 točkami pred Partizanom (Tržič) 18 itd. Iskrasi je z nedvomno nepričakovano zmago nad favoriziranim tržiškim Partizanom znatno izboljšala svoj položaj na prvenstveni tabeli. Izid: 15:10 v korist Iskre. Taborniki so proslavili 31 3576 Stran 8 TRŽ1ŠK1 VESTNIK St. 10-11 Mednarodne dirke RoUomei • • za nagrado Primorske Mladost. prvak Gorenjske V organizacijski pripravi AMD Koper so bile v nedeljo, 10. maja v Portorožu tradicionalne mednarodne cestno-hitrostne dirke za »Nagrado Primorske«, ki so se jih udeležili tudi nekateri naši najboljši vozači, na čelu z državnim prvakom Leonom Pin-tarjem, ing. Boškom Snajder-jem, Stjepanom Šantovcem, Edom Čudnom in drugimi ter gostje iz Italije. — Tekmovalna proga je bila odlično pripravljena, tod azaradi izredne kratkosti so morali nastopajoči vozači prevoziti več krogov, ki bi po najboljših vmesnih časih dokončno potrdil plasma najsolid-nejših udeležencev. V kategoriji solo motorjev do 50 ccm si je Viljem Romih, član Tržič s časom 10:20,0 in povpreč-nh hitrostjo 63,3 kmn auro priboril najvišje mesto vzlic izredni konkurenci. Tudi Matevž Lu-kanc je uspešno opravil svoj spomladanski izpit, saj je v kategoriji avtomobilov do 700 ccm zasedel drugo mesto za favoriziranim Hrvatom Šantovcem. — Organizacija prireditve je bila po ocenah strokovnjakov in jav- Presenečenje V okviru ocensko tekmovalnega prvenstva Slovenije je bila na progah Ljubljana—Hotovl.je, Hotovlje—Cerkno, Spodnja Idrija—Ziri-—Hotovlje in Hotovlje —Skofja Loka—Ljubljana prva dirka za omenjeno ocenjevanje po točkovnem sistemu. Dolžina proge — 142 km govori jasno o izredni težavnosti ocensko terenskih prireditev, saj so bili tudi doseženi izidi posameznih tekmovalcev zadovoljivi v primerjavi s težavnim premagovanjem značilnih zaprek. Člani AMD Tržič — Janez Ste-fe, ing. Anton Mali in Stanko Stepančič so v kategorijSkih razredih motorjev in avtomobilov različnih znamk zasedli v zaključni razvrstitvi vidna mesta, ki opozarjajo na možnost smotrnega razvoja ocensko-terenskih dirk v Tržiču. IZIDI — motorji: Kosmač — Tomos 50 ccm (Radovljica); Kozel - Tomos 175 ccm (Ptuj); Motvoz — Tomos 50 ccm (Ravne); Stepančič — Rumi 125 ccm (Tržič); Svagan — Tomos 175 ccm (Gornja Radgona); Stefe — Ho-rex 175 ccm (Tržič). — Avtomobili: Flis — Opel (Ravne); ing. Mali — Zastava 600 (Tržič); Cankar— Zastava 600 (Kranj). OPOZORILO »SAPov« celovški avtobus vozi v času od 31. maja do 30. avgusta t. 1. vsako nedeljo in četrtek na Ljubelj in preko meje. Iz Tržiča gre ob 13.30 uri, pri gostišču je obl3.50 uri. Izpred gostišča odhaja ob 17.55 uri in prispe v Tržič ob 18.15 uri.. S tem dosedanje posebne nedeljske avtobusne vožnje na Ljubelj niso več potrebne in jih Turistično društvo Tržič ukinja. nosti, ki je prisostvovala dirkam nekoliko pornankijiva. IZIDI: 50 ccm: Viljem Romih, Tomos (Tržič) — 16:20,0; Franc Gleščič, Pegaso (Nova Gorica) — 16:26,4; Janez Burkeljc, Tomos (Koper) — 16:55,2. — 125 ccm: Josip Radenič, Puch (Zagreb) — 14:12,4; Anton Mladovao, Mival (Nova Gorica) — 14:37,3; Stane Stepančič, KTM (Tržič) - 14:39,0. — Avtomobili: Stjepan Santa-vec, Zastava 600 (Zagreb) — 15 minut 14,4; Matevž Lukanc, Zastava 600 (Tržič) — 15:33,0; San-dro Brabetz, Fiat 600 (Udine) — 16:12,4. TRETJE MESTO MATEVŽA LUKANCA V sodelovanju s SK Triglav iz Kranja je SD Jezersko pripravilo oh priliki društvenega jubileja — 30-lel.nice obstoja — na smučiščih nad Češko kočo meddirulštveni) veleslalom na 1600 m dolgi progi z višinsko razliko 400 m in 36 vrat-ci. Med članicami je po pričakovanju zmagala Slavica Zupančič (Triglav) prod klubsko lovarišico Barbko Jamni k in Vido Kod.ro vo (Ljubelj). Pr.i članih, ki jih je nastopilo 34, je zmagal prvak Slovenije, član kranjskega Triglava Janez Šumi s .časom 1:18,8 pred Jam-nikom (Triglav) 1:22,0, Matevžem Lukancem (Ljubelj) 1:22,6, No-graškom (Enotnost) in Vinkom Svabom (Ljubelj). Domačin, državni mladinski ireprezenUint Stane Franlar je dosegel med svojimi vrstniki nahitrejši čas — 1:32,3. Sledita: Vogrinc (Branik) in Teran (Ljubelj). Favorit tekmovanja Ludvik Dornik se zaradi padca ni plasiral. Progo je odlično tresiral zvezni trener Marijan Meigušar, medtem ko so bile snežne razmere ugodne. Organizacija je bila po splošnem mnenju vzorna. Ob zaključku prireditve so v Domu na Jezerskem podelili najuspešnejšim posameznikom okusne nagrade. SMUČARJI NA PRVIH MESTIH AVTO-MOTO KROSA V čast 40-letnice KPJ je tukajšnje Avto-moto društvo skupno z Zvezo borcev organiziralo spomladanski kros pod geslom: »Spoznavaj domovino in kraje iz NOV«, ki se ga je na progi Tržič — Draižgo-še preko Jamnifca udeležilo 37 mo-tooiikUstov in avl:omobiiisto>v. Zmagal je nekdanji plamiški rekorder Albin Novšak (Topolino) brez kazenskih točk, pred smučarskim tekačem Milanom Česnom (Java), Janezom štefetom (llorex), Krajcarjem .(Fiat) Ud. (Delegacija ZB in Avto-moto društva pa je na, spomenik padlim pri znameniti bitki v Dražgošah položila venec. Tov. Karel Kravcar je kot udeleženec te borbe pripovedoval o o krvavih dogodkih, ki so se razvrstili pred njegovimi očmi. OBVESTILO Odprl sem tapetniško delavnico v Tržiču, Koroška 30, ter se priporočam za naročila. JOŽE peiiarc V rejo sprejmem otroka, starega šest tednov. Naslov v pisarni Turističnega društva. Preteklo nedeljo je bilo na sporedu, zaključnega dela prvenstva Gorenjske v rokometu zadnje kolo, ki je z ozirom na predhodni plasman posameznih moštev potekal v enakomernem tonu. Moštvo kranjske Mladosti si je z zaključno zmago nad drugim moštvom klubskih kolegov in znatnimnaskokom štirih točk zasluženo priborilo prvo mesto, ter hkrati pravico do nastopa v elitni družbi najboljših rokometnih ekip Slovenije, seveda v primeru najsolid.nejših izidov kvalifikacijskega turnirja za vstop v I. republiško ligo. Mladost je v teku celotnega prvenstva pokazala najsolldnejšo formo, saj je bila poražena le enkrat, in sicer na uvodnem startu v srečanju s tr-žiškim Partizanom. Preseneča odlična uvrstitev tovarniškega moštva industrije elektrotehničnega materiala »Iskra«, ki zavzema z 22 točkami drugo mesto. Partizan iz Tržiča je v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva nedvomno razočaral, saj ni pokazal v najboljšem pričako- PI.A.NIKA : TRŽIČ 6:2 (3:1) Mnogo razburjenja je bilo okoli razveljavitve nogometne tekme med .Planiko in Tržičem (3:1). Domnevalo se je marsikaj I Navsezadnje pa, verjemimo nekaterim m-erodajnim činiteljem, ki pravijo, da je sodnik Sredanovič res kršil pravila nogometne igre. To nam potrjuje dejstvo, da je dobil le-ta sodnik 2-tnesečni suspens. Preprostemu človeku se čudno sliši le, da Planiki niso pustili po izgubljeni, pravzaprav ponovljeni, tekmi z »Borcem« iz Škofje Loke ki nato ni imela kaj iskati v novi tekmi s Tržičem) umakniti protest. »Borec« je lako napravil uslugo le svojemu mestnemu rivalu »Partizanu«, kateremu so v primeru zmage v ponovljeni tikanj .»Planike« nad Tržičem zrasle peruti v evenluelnem uspehu v nadaljnjem tekmovanju. Temu primeren je bil tudi obisk v ponovljeni tekmi 3. junija na igrišču »Triglava« v Kranju. Kot je razvidno že iz naslova, se je tekma nadvse ugodno končala za Tržič. Temno senco na vso to zadevo pa meče dejstvo, da sekretar gorenjske nogometne pod-zveze tov. Novak, ni prišel na igrišče z dokumentacijo v zvezi / razveljavitvijo prve tekme, čeprav mi je osebno trdno obljubil, da bo uro pred pr'ičetkom tekme zanesljivo na igrišču z vso dokumentacijo. Zakaj ni prišel mi ni znano!? Kar zadeva potek ponovno odigrane tekme lahko rečem samo to, da to kar se je dogajalo na igrišču v nobenem pogledu ni bila enakopravna borba. Naše moštvo vanju ničesar, razen zmag nad najslabšimi moštvi z lestvice: Planike (brez igre, ker je Planika odstopila od naadljnjega tekmovanja), nadalje Partizana iz Krope, golniškega Storžiča, drugega moštva Mladosti. Sava si je z osvojitvijo 15 točk preskrbela mesto na č etrtem mestu, medtem ko je Storžič zasedel peto, Mladost II. šesto in Partizan (Kropa) sedmo mesto. Vzlic odstopu Planik eje tekmovalna komisija gorenjske rokometne pod-zveze upoštevala vse verificirane izide in na omenjeni način sestavila popolno lestvico letošnjega prvenstva Gorenjske. Mladost I. 14 14 13 0 1 339:120 26 Iskra 14 11 0 3 206:150 22 Partizan (T) 14 10 0 4 214:144 20 Sava 14 7 1 6 176:155 15 Storžič 14 5 1 8 130:226 11 Mladost II. 14 4 1 9 135:231 9 Partizan (K) 14 3 1 10 134:240 7 Planika 14 1 0 13 50:118 2 i. V. je popolnoma nadigralo moštvo Planike. Z malo sreč? in več borbenosti proti koncu igre bi bil rezultat dvoštevtlčenl Tržiča,ni so v 6 minutah dosegli po Marklču, Mežku in Bahunu 3 gole (od 19 do 25 m). Po krivdi obrambe, ki ji. premlačno intervenirala je domačin Zelenika znižal na 3:1. Drugi polčas je bil še bolj podoben igri »mačke z mišjo«. Na lep predlo* žek Markiča je Ivanovski dosegel v 51. minuti z glavo krasen zadetek. Le dve minuti pozneje jo Bahun povišal na 5:1. Uspavana obramba gostov jo nato dovolila Gušteju, da je znižal na 5:2. Serijo golov je zaključil Bahun v 67, minuti in postavil konični rezultat 6:21 V moštvu Tržiča, ki so igrali v sestavu: Markič I, Zupan, Čustoič, Ivanovski, Štucin, Za.iet.elj, Markič II, Dorniik, Bahun, Tišler, Mcžek; ise je posebno .odlikoval Blagoje Ivanovski, ki je bil obenem tudi daleko najboljši mož na Igrišču; Kot običajno jo bil Bahun z ostrimi streli posebno nevaren za domačo obrambo. Sicer pa izrazito slabih mest v gostujočem moštvu ni bilo. Saša TRŽIČ : BOHINJ 9:0 V okviru XIII. kola nogometnega prvenstva Gorenjske je Tržič na domačem terenu pred okrog 400 gledalci zanesljivo premagal zadnje plasirano moštvo na lestvici — Bohinj z rezultatom 9:0 (4:0). Strelci: Bahun 5, Eler 2, Markič in Mežek po 1. Srečanje je odlično vodil Gros iz Kranja. • • Nogomet •• Po velikem viharja - Veliko športno slavio v Križah V dneh od 22. do 24. maja je bila metropola Gorenjsko — Kranj prizorišče tradicionalnega mladinskega festivala »Bratstvo-enolnosl« na katerem je sodelovalo po ocenah strokovnjakov preko 1000 mladincev in mladink iz 12 jugoslovanskih mest in sicer iz Bito-Ija, Prištine, Niša, Suboticc, Slavonskega Biroda, Bosanskega Samca, Reke, Gornje Radgone, Jesenic, Tržiča, Škofje Loke in Kranja. Pripravljalni odbor OK LMS je pripravil v okviru festivala vrsto zanimivih kullurno-umelnikih, športnih n zabavnih prireditev z glavnim namenom, da nudi mladini iz vseh delov naše države v času njenega bivanja na Gorenjskem čim udobnejše in zdravo razvedrilo. Sprejemu gostov na železniški postaji je sledila pred centralnim poslopjem Srednje tehnične tekstilne šole na Primskovem revija združenih mladinskih pevskih zborov Gorenjske, nadalje privlačne knllurno-umolniške prireditve v Prešernovem gledališču, na Primskovem in v Slražišču »Pesmi in plesi iz Slovenije«, »Glasbeno-ba-letni večer«, ki ga je spremljala tudi ekipa RTV Ljubljana, »Večer popularnih melodij in narodnih plesov«, »Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov«, »Nastop folklornih in instrumentalnih skupin«. Program športnih prireditev je obsegal nap lope v atletiki, nogometu, rokometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, šahu, streljanju in tenisu. Ob zaključku V. mladinskega festivala »Bratstvo-enotnast« je bih v nedeljo 24. maja svečan defile s slavnostnim zborovanjem pred 1. gimnazijo v Kranju. V mimohodu je sodelovalo po ocenitvi približno 10.000 mladine, zastopanih v številnih panogah gospodarstva, industrijo, obrti, znanosti, umetnosti, športa, organizacij ljudske tehnike, tabornikov, planincev, telesno-vzgojnih delavcev, sanitete, predvojaške vzgoje, gasilskih di listov, organizacij AMZ, pionirjev in cicibanov. Neposredno po odhodu zadnjega dela defileja in razporedu sodelujočih, pripomniti moramo, da je v deiileju sodelovalo tudi 1500 Tržičanov, je otvori! slavnostno zborovanje pred gimnazijo »Staneta Žagarja« predsednik okr. komiteja ljudsko mladine Slovenije Zdravko Krvina, ki je v uvodnem nagovoru pozdravil zlasti, goste: člana CK ZKJ Borisa Ziherla, organizacijskega sekretarja GO SZDL Franca Kimovca - Žigo, podpredsednika zveze sindikatov LRS Leopolda Kresela, predsednika Ol.O Kranj Vinka Hafnerja, predsednika CK LMS Toneta Kropuška, sekretarja CK LMS Staneta Kranjca in druge. Po nagovoru Zdravita Krvine je stopil pred mikrofon sekretar CK ZKS Franc Popit, ki je med drugim dejal: »Prepričan sem, da smo v sedanjih neposredni)) stikih čutili, da pmo člani veliko socialistične skupnosti, ki igra zgodovinsko vlogo v razvoju človeške družbe. Čutili simo veliko hvaležnost do človeka, ki je znal nacionalno, kulturno in gospodarsko raznolikost povezati v trdno državno tvorbo — FLR.I. Maršalu Titu smo za to vlogo globoko hvaležni in nrn k njegovemu rojstnemu dnevu kličemo — naj živi še mnogo let tovariš Tito«. Telesno vzgojno društvo »Partizan« Križe si je že na občnem zboru zadalo nalogo, da v času od 25. do 31. maja priredi mla- Kuni Franc Popil in kumica Purgarjeva mama izročala prapor Po govoru sekretarja CK LMS Staneta Kranjca so neposredno pred zaključkom oprednjih svečanosti prebrali pozdravno pismo predsedniku republike Josipu Bro-zu - Titu za njegov 67. rojstni dan, ki ga je 30.000 glava množica pozdravila z dolgotrajnimi ovacijami in vzkliki k .nadaljnji krepitvi in prijateljstvu mod mladino Jugoslavije, zbrano na V. tradicionalnem festivalu »Bratstvo-enostnost« v Kranju. Ivan V i mik REZULTATI TEKMOVANJ v času »Mladinsko športnega tedna« v Krizah 1. ODBOJKA: člani: Garnizor JLA Križe : SD Golnik 3:0 2. ROKOMET: člani: TVD »Partizan« Križe : SD Golnik 12:2; SD Golnik : Garnizon JLA Križe 16:6; pionirji: TVD »Partizan« Križe : SD Golnik 13:12; člani TVD »Partizan« Tržič : TVD »Partizan« Križe 27:12. ■ 3. NAMIZNI TENIS: člani: Garnizon JLA Križe : S DGolnik 5:0; TVD »Partizan« Križe : SD Golnik 5:0; TVD »Partizan« Križe : Garnizon JLA Križe 5:2. 4. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO: Ekipa SD Golnik 298 točk; Garnizon JLA Krže 256 točk; SD Golnik 246 točk; TVD »Partizan« Tržič 242 točk; TVD »Partizan« Križe 237 točk; ekipa predvojaške vzgoje Tržič 217 točk; TVD »Partizan« Duplje 138 točk; TVD »Partizan« Križe 136 točk; pionirji: ekipa Golnik 154 točk; ekipa TVD »Partizan« Križe 130 točk. OBVESTILO Ravnateljstvo Glasbene šole obvešča, da bo vpisovanje vseh gojencev od 2. do 20. junija mod uradnimi urami v pisarni glasbene šole, vsak dan od 8. do 10.30 ure in popoldne od 14.30 do 17.30 ure. Vpisnina je ft)0 dinarjev. dinski športni teden. Skrbno in točno pripravljen program je bil v celoti izveden. Od 25. do 29.. maja so se v Križah vrstila vsakodnevna tekmovanja, na katerih so sodelovala sosednja društva in pripadniki garnizona JLA Križe. Tako so bile odigrane 4 rokometne tekme, 3 namizno teniški turnirji, odbojka, nadvse množično pa je bilo streljanje z zračno puško, katerega s ej eudeležilo 10 ekip. Glavna svečanost se je pričela v soboto, 30. maja. Predsednik ObLO Tržič tov. Lovro Cerar je otvoril novourejeno telovadnico društvu »Partizan« s Križev. Na to se je vršila žalna svečanost ob spomeniku padlih borcev in talcev. V nedeljo, 31. maja pa je zavladalo v Krizah veliko praznično razpoloženje. Ze v zgodnjih jutranjih ura hso iz vse Gorenjske prihajali nastopajoči športniki. Točno ob napovedanem času se je začela zaključna svečanost, na kateri je sekretar OK ZKS tov. Franc Popit izročil društvu nov prapor, na kar so sledili številni nastopi telovadcev iz vse Gorenjske s prostimi vajami. Pole gnjih so nastopali telovadci s parternimi vajami, veliko navdušenje pa so napravili s svojim nastopom telovadci na orodju. Kot zadnja točka je bil nastop 172 pripadnikov društva »Križe«, ki so s kombinirano prosto vajo prikazali svojo množičnost in .izvežbanost. Za ta uspeli nastop so bili deležni polnega navdušenja gledalcev, saj je bilo pri nastopu navzočih preko 5000 gledalcev. Pri vseh nastopih je sodelovala godba Doma JLA iz Ljubljane, ki je s svojim aktivnim posegom v program napravila tega še pestrejšega. Za tako uspeli nastop gre vse priznanje vodstvu »Partizana«, predvsem pa vaditeljskemu odboru in pa prebivalstvu Križev, ki so tako svečano okrasili vas in nesebično pomagali pri organizaciji proslave. Mladina Križev si je s svojim delom v društvu in pa s pridobitvijo novo urejene telovadnice ustvarila trdne temelje za nadaljnji razvoj telesne kulture na vasi. Društvo bo v letošnjem letu sodelovalo še na sterilnih drugih proslavah, predvsem ob proslavi 100-lctnice šole v Križali in pa na Zveznem zlelu »Partizana«. Kristl KokalJ DROBNE VESTI JUBILEJ lfi. maja je praznovala 90-lelni-co svojega življenja Ivanu Perč iz Fabrike (Proleiarska). Rojena je bila v Tržiču. Starše je izgubila že v mladih letih, potem je služila do svoje poroke in si nato izbrala moža domačina iz Podbrezij. Ker je bil njen mož zaposlen v Bombažni predolnioi in tkalnici, je dobil stanovanje na Fabriki, kjer Ivana Perč še danes stanuje pri svoji najmlajši hčerki. Mož ji je umrl že pred 22. leti. Zelo je še prisebna, še vsaik dan bere, plete in pestuje pvoje pravnuke. Vsi, ki mo imajo radi, želimo naši mami, da bi dočakala še vsaj toliko, da bi jih imela 100 let. PRODA SE Prodam dobro ohranjen, bel, globok otroški voziček. Kavar — Štelo Grela. KINO Ravnateljsitvo KINO ---- 9. do 10. junija: italijanski film KOLESAR.IEVA SMRT. 11. do 12. junija: mehiški barvni film SERENADA V MEHIKI. 13. do 15. junija: amer. barvni film PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE. 16. do 17. junija: italijan. film HRABROST. ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo drago mamo KATARINO ROTAR na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetja na grob in vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali nami, se najlepše zahvaljujemo. Se posebno zahvalo smo dolžni dr. Robiču za njegovo hitro zdravniško pripravljenost in vsem sosedom, ki so nam v tej težki uri priskočili v pomoč. Sin Ivan z družino . ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so mojega dobrega moža FRANCA KLEMENCA spremili na zadnji poli in mu darovali vence in cvetje. Iskreno se zahvaljujem tudi tov. dr. Robiču za zdravljenje pokojnega. Enako se zahvaljujem godbi in pevcem .n vsem ki so mi izrazili sožalje. Zena Ivann Klemene Usnjen ctui s šolskimi potrebščinami je bil izgubljen v soboto, 25. aprila, pred mestnim domom. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi v pisarni Turističnega društva. MXJYG VOZNI REDI z veljavnostjo od 1. junija 1959 dalje AVTOBUSNI VOZNI RED TRŽIČ—KRANJ—LJUBLJANA TRZIC odhod 5.1« 5.50 6.10 6.30 6.45 7.20 8.15 9.00 10.15 * 11.30 12.45 13.00 13.30 14.30 15.30 16.30 18.30 19.S« Kranj 5.45 6.20 6.45 7.05 7.20 7.55 8.50 9.35 10.50 12.05 13.20 13.35 14.05 15.05 16.05 17.05 19.05 20.0« LJUBLJANA prihod 6.20 6.55 7.20 7.40 7.55 8.30 9.25 10.10 11.25 12.40 13.55 14.10 14.49 15.40 16.40 17.40 19.40 20.4* LJUBLJANA odti. 6.00 7.00 8.30 9.30 10.40 11.00 11.45 12.00 12.45 13.25 15.00 16.00 17.10 18.00 18.30 19.00 20.30 1 22.00 2 24.00 Kranj 6.40 7.10 9.10 10.10 11.20 11.40 12.25 12.40 13.20 14.00 15.40 16.40 17.50 18.40 19.10 19.40 21.10 22 49 0.40 TRZIC prih. 7.10 8.10 9.40 10.40 11.50 12.10 13.00 13.10 13.50 14.30 16.10 17.10 18.20 19.10 19.40 20.10 21.40 23.10 1.11 i vozi ob delavnikih razen ob sobotah S vozi ob sobotah * vozi čez Mavčiče 5.1« ».45 «.20 7.20 7.55 8.30 9.00 9.35 10.10 11.00 11.30 12.10 13.00 13.35 14.10 Ob nedeljah in drž. praznikih 15.00 17.30 18.30 19.30 ¥ LJUBLJANA ▲ 8.10 10.10 12.10 14.10 6.10 18.10 19.10 20.10 1.1« 15.35 18.05 19.05 20.05 j Kranj T 7.40 9.40 11.40 13.40 15.40 17.40 18.40 19.40 0.40 18.10 18.40 19.40 20.40 y TRZIC 7.00 9.00 11.00 13.00 15.00 17.00 18.00 19.00 24.0» TRŽIČ—KOVOR—KRANJ—LJUBLJANA Vozi samo ob delavnikih * 5.00 6.20 14.20 21.40 22.20 odhod TTRZIC prihod 5.35 13.35 14.55 21.35 22.55 5.10 6.30 14.30 21.50 22.30 Kovor 5.25 13.25 14.45 21.25 22.45 5.20 6.40 14.40 22.00 22.40 Podbrezjc 5.15 18.15 14.35 21.15 22.35 8.35 6.55 14.55 22.15 22.55 Kranj 5.00 13.00 14.20 21.00 22.20 fi.ia — — — — prihod LJUBLJANA odhod — 12.25 — — — * ne vozi ob sobotah, pač pa ob nedeljah TRŽIČ—LEŠE Vozi samo ob delavnikih 5.00 13.00 S.15 13.15 14.20 22.20 odh. TRZIC prih. 5.35 14.35 22.35 prih. LESE odh. 5.20 TRŽIČ—PODLJUBELJ Vozi samo ob delavnikih 13.35 13.20 14.55 14.40 «,»> 13.00 6.1!» 13.15 14.20 22.2(1 14.35 22.35 prih odh. PODLJUBEL TRŽIČ 5.35 5.20 7.45 7.30 TRŽIČ—GORICE Vozi samo ob delavnikih 14.20 22 14.45 22 prih. odhod GORICE TRŽIČ odhod prihod 13.35 13.20 5.40 5.15 22.55 22.40 15.15 15.00 21.35 21.10 BLED—TRŽIČ— —CELOVEC Od 4. junija do 3. septembra 1959 11.35 odh. BLED prih. 19.10 12.20 Naklo 18.25 12.30 Tržič 18.15 12.50 Ljubelj (gostišče) 17.15 14.30 prih. CELOVEC odh. 16.00 Vozi vsak četrtek BLED—TRŽIČ Od 31. maja do 30. avgusta 195S 11.35 odh. BLED prih. 191« 12.20 Naklo 18.25 12.30 prih. TRZIC odh. 18.15 Vozi vsako nedeljo LJUBLJANA—TRŽIČ— —CELOVEC Od 31. maja do 30. avgusta 1959 prihod LJUBLJANA 19.4« Kranj 19.00 Tržič 18.3« Ljublje (gostišče) CELOVEC odhod 11.00 11.40 12.30 12.50 14.30 prihod 17.25 16.0« odhod 9.00 9.30 9.54 19.30 20.00 20.25 TRŽIČ—BEGUNJE—BLED Ob nedeljah otl 7. junija do 27. septembra 1959 odhod TRZIC prihod Begunje prihod BLED odhod 8.45 8.14 7.50 19.2» 18.54 18.3« ŽELEZNIŠKI VOZNI RED TRŽIČ—KRANJ—LJUBLJANA 4.50 6.02 10.45 15.00 18.20 5.Z0 6.30 11.15 15.28 18.50 • XI 6.44 11.29 15.43 19.09 0.3« 7.35 12.22 16.33 20-08 TRZIC Kranj Kranj LJUBLJANA 5.52 5.22 5.17 4.29 7.46 7.15 + 13.30 13.00 1450 14.20 6.34 5.36 7.14 6.31 15+ 12.51 11.53 16.41 16.10 15.36 14.34 20.5B 20.25 20.12 19.15 TRŽIČ—POREČ— —VRSAR—ROVINJ Vozi vsak dan od 31. maja do 15. septembra 1959 4.30 odh. TRZIC prih. 22.3« 5.30 Ljubljana 21.3« 8.20 Koper 18.40 10.10 Poreč 17.00 10.50 Vrsar 16.00 11.40 prih. ROVINJ odh. 15.00 Do Vrsarja vozi samo v ponedeljek in sredo; do Rovinja vozi samo v torek in četrtek. »Tržiški vcsfcnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu — Izdaja ga občinski odbor SZDL v Tržiču — Urejuje ga uredniški odbor (zanj odgovarja Mirko Brejc) — Tiska tiskarna »-Gorenjski tisk« v Kranju — Uprava je v pisarni Turističnega društva — Naslov uprave: Tržič, Cesta JLA 3 — Telefon uprave: 255 —- Celotna naročnina 360 din, polletna 180 din — Posamezna številka 15 dim Številka tekočega računa pri Komunalni banki 607-705-3-189