225. številka. Trst, v torek 1. oktobra 1901 Tečaj XXVI .Zdlnoat Iz enkrat na dan. r*zun a*delj ta pr »n;ko*. r>h 4- ari rvpćer. ^troAaiat tnaAt : t.h jelo leto........h kron za pol leta ......... 1! n m *etrt leta ........ € „ 7.u =»n meoec ........ 3 kroni ••r ^ćnino « plačevati naprej. Na lh-■»s Ar«i prAr.tirt- nhr-i^ninp aurava ne rira _ o >akarnah ▼ Trstu prodajajo pena iftne Številne po 6 itotink DTČ./; i erja — brez nevarnosti. Oni dan pa se je pripetil naslednji slučaj, ki se dostaje neposredno velikonemške diplomacije in posredno — našega minister-skega predsednika. Ko so na Nemškem izvedeli, da car Nikolaj II. na svojem potu v Francijo obišče tudi cesarja Viljelma II. pri Gdansku, priobčile so »St. Peterburgske Vedomosti« jako znamenit članek, v katerem je bilo povdar-jano. da so se razmere izpremenile v toliko, da m"rejo biti v prijaznih odoošajih Rusija, Nemčija in Francija, in so še po sebe pohvalile tudi »esarja Viljelma II. Nato se je bila odzvala takoj Kolnisehe Zeitunp«, katera ne stoji daleč od nemške vlade za vnanje posle. Ta jako vplivni nemški list je sprejel s hva-ležn >tj<> laskave besede » Peterburgskih Ve-dom- -tij«, zajedno pa pripomnil, da ruski lifti, in med njimi še pose h e tudi »Peterb. Ved.«, niso veelej tako prijazno pisali o Nemčiji, kakor pišejo sedaj. In kaj so na to odgovorile novine, katerih lastnik je knez Uchtomskij ! Najprej ponavljajo »Pet. Ved.« trditev, da ne nemška diplomacija, ne cesar Viljelm II. se nista nikakor toliko zagrešila nasproti Rusiji, da bi z ruske strani mogli izražati nezaupane aH neprijaznost. Potem pa pov-dar-ajo, da pa »germa t* izem je v Nemčiji toli mogoče*, da na nunsko diplomacijo vpliva toliko, da postaja nerarcn ne le občemu mira, temre* tudi i a pred rsem trdnemu obstanka organizma Nemčije same. »V Nemčiji je ravno tak<5 dobro znano, kakor v Rusiji, v čem » l>stajejo pangermanska stremljenja in delovanja, in do kolike mere se zan.majo vsi dobri sosedje nemškega naroda za to stremljenje, in koliko morajo kritično vesti se nasproti istemu gibanju. »Pojave pangermanskih projektov in tia-črtov, ki so se nedavno vršile T Avstro-Offr-ski. katera je v soseski in zavezana z Nemčijo, — kažejo najbolj, v koliko se morajo ti načrti razločevati od duha cesarske nemške politike in od programa Seroliuskega kabineta. Saj je vendar Avstro-Ogrska prvi člen trozveze, kateri posjtešuje Nemčijo nahlitnjem I 'stoka . . . »Tako je torej očitno, da druge nacijo-nalne in kulturne načrte nemških patrijotov Sili eeneris (posebne vrsti) presi 71 j a duh ve-lenapušne in nevarne samozavesti. in ti načrti »e radi tega morajo kazati v nasprotju k aspiracijam vitežkega prijatelja Avstro-Ogrske in k programu politike, ki jo pripoznava ta prijatelj. Peterburški list piše še dalje, na kakih načelih bi se morala voditi mednarodna in politika velikih sosedov, a podane vrstice zadoščajo, da razumemo, kaj je hotel organ , L'chtomskega povedati. Ta organ je imel toliko poguma, da je obsodil, česar se v vladnih krogih Avstro-Ogrske bojć izreči. List kar naravnost pov-darja, tla se pangermanska politika svoje rrste velike neniških patrijotov kaže v navskrižju s politiko nemške diplomacije in cesarja Viljelma, in da ta politika more postati nevarna Nemčiji sami in naravnost nemški zaveznici, A v stro-Ogrski. L.ist se čudi v svojem diplomatiškem stilu, kako bi velikonem-ška politika mogla dopuščati pojave takih programov in takih del velikonemških in avstrijskih nemških šovinistov, ki delujejo neposredno proti Avstro-Ogrski ? List daje dovolj jasno razumeti, da bi velikonemška diplomacija morala zatreti take pojave, ker grozč Nemčiji sam', Avstro-Ogrski in občemu miru. »Peterb. Vedomosti« kažejo na to, kako da ravno avstro-ogrski monarh podpira Nemčijo na bližnjem V stoku. Ko bi on zapazil, da Nemčija dopušča ruvanje proti Av~tro-< grški, bi se gotovo rnoral njej odtegniti in to bi v resnici škodovalo Nemčiji. Zajedno treba paziti na opomnjo, da pangermanizem utegne v Nemčiji narasti do tolike moči, da bi ga nemška diplomacija ne mogla več brzdati, ako ga ne potisne v primerne meje. S tem je velikoneinški politiki dana dovolj velika lekcija, in grof Bulow je imel vzroka za premišljevanje o njenem pomenu. Peterburški list potem še izrečno pov-darja, da te lekcije ni podelil toliko v interesu Rusije, katera da se nič ne boji vsega tega pangermanizma, kolikor pa v interesu Avstro-Osrske, s katero živi Rusija v prijateljskih odnošajih. Takd torej ! V istem času, ko so »Pe-terburške Vedomosti« branile Avstro-Ogrsko proti pangermanizmu in posredno proti politiki velikonemški, so bili začeli — v plačilo — po »Pester Llovdu« in drugod, udrihati ravno po — Rusiji ! Kolika zaslepljenost in hudobija ! No, kje pa je lekcija za ministerskega predsednika pl. Korberja ? Kako vprašanje! Ali je mogel dobiti ta državnik večo lekcijo, nego je ta, da mora prijateljski ruski dnevnik svariti pred pangermanskimi programi in načrti v Velikonemčiji in pred jednakimi v Avstro-Ogrski ? Ako je v teh programih posredna nevarnost celo za Velikonemčijo, koliko veča je za A.estro-Ogrsko, proti kateri avstrijska pangermanska propaganda neposredno deluje s svojo silo in posredno s denarno in moralno podporo pangermanshe propagande v Nemčiji ! In te nevarnosti pl. Korber ne vidi ali pa jo radi svoje notranje politike prezira ? Kaka more biti ta notranja politika, da se klanja cel<5 pred tisto nevarnostjo, katera ne grozi le pojedinim notranjim narodom, temveč cel<5 celotam velesil in evropskemu miru ?! Lekcija je občutna, in če se sedaj sliši, da pl. Korber ima vse druge naloge pred očmi, le ne točke, da bi rešenje narodnostnega vprašanja spravil na dnevni red, bo državi le na korist, če zares odstopi. In to rajši prej nego poslej. Državnik, ki nima poguma, da bi dobil pooblaščenje za brezpogojno rešenje narodnostnega vprašanja in da bi s tem na prvem mestu zadel pangermansko propagando : tak voditelj naše notranje politike ne odgovarja i.iteresom Avstro-Ogrske, ne nadaljnjim potrebam občega evropskega miru. Tpsilon. Nekaj spominov. Izlika 12 življenja slovenskega profesoija in pisatelja.) (K. Glaser.) (Dalje.) Poprejšnji deželni nadzornik na Primorskem, eedaj v Gradcu v pokoju živeči dvorni svetnik, dr. Gnad, mi je letos pravil v Gradcu, da je on sam prosil ministersvo, naj ga od-veže nadzorovanja slovenskega poduka na gimnazijah na Primorskem. Vlada je tej želji ustregla in je 1886. 1. vitezu Klodiču poverila nadzorstvo; ta je za šolsko leto 18^7/8 predlagal 4, in >.a 1888/9 8 tečajev, kar je naučno ministerstvo tudi potrdilo. V tej dobi sem na jesen 1889 na Dunaju rigoroziral z glavnim rigorozom iz etaroindščine in primerjalnega indoevropskega ali azijskega jezikoslovja. V začetku devetdesetih let minolega stoletja se je navadno v zimskih mesecih proti meni začelo javljati oslabljenje črevesja*), čemur se nihče ne bo Čudil, če se premisli, da sem sredi decembra 1872. 1. na Ptuju zopet prestal hud slučaj vnetja slepega črevesa. Abnormalni tržaški klima in pečevita okolica za takega slabotinca ni bila ; zato sem se potegoval za profesuro indologije v Lvovu in v Zagrebu (1884, 1886), za gimnazijsko ravnateljstvo v Celju, Celovcu in v Mariboru, za profesorsko mesto v Celju in Kranju. Da-si sem si torej želel najpoprej VBeuči-liščno mesto, bi bil vendar tudi zadovoljen s kakim ravnateljskim mestom po Gregorčičevem nasvetu : »Z uzori se nikar ne boric. S sedanjim deželnim nadzornikom v Dalmac'ji, g. M. Zavadlalom in tedanjim profesorjem na celjski gimnaziji, sva hotela menjati ; moji prošnji na ministerstvo je bilo priloženo zdravniško spričevalo od g. dr. Strasserja, da potrebujem drug klima. Mislilo se je takrat v Trstu med mojimi znanci, da prosim za ravnateljstvo na novi gimnaziji v Celju. Tega mnenja je bil tudi tadanji državni poslanec gosp. vitez Nabergoj ; ta plemeniti mož je, nenaprosen od mene, rekel državnemu poslancu g. Robiču, da naj štajerski državni poslanci podpirajo mojo prošnjo, a gospod Robic se je temu odločne postavil po robu ter rekel : »G laser naj lepri Vas ostane«. Po odhodu iz Šlezije sem bil na občnem zboru društva »AVeidenauer Jjesekasiuo« dne 21. marcija soglasno izvoljen častnim členom, kar je bržkone unicum na slovenski zemlji, da bi Nemci takozvanega slovenskega Hetzerja imenovali častnim členom. Nemci so torej obžalovali o d h o d S 1 o v e n c a iz Šlezije in slovenski o d licnjak se brani istega kakor ravnatelja na celjski gimnaziji!! Ker omenjena prošnja, poduprta z zdravniškim spričevalom, ni imela nobenega vspeha, sem prosil za avdijenco pred cesarjem, da bi se pritožil o postopanju ministerstva nasproti meni. Dotično prošnjo je gosp. dr. Dečko prečital v stanovanju g. Drag. Hribarja v Celju, prošnjo sem po ministerstvu /.a uk in bogočastj dobil nazaj — nerešeno. Ko sem se tako mnogo let zastonj trudil po službeni poti svojim šibkim močem dobiti primernišo službo, in ker sem za na- *) Obžalujem, da moram te svoje osebnosti pripovedovati tukaj, pa treba jih je znati, da se razume moj abnormalni položaj. Pis«. P O D M H T E K Pepelčica. Sj.i-.. Ksaver Sandor Gjalski: prevedel Radi. Nek< č sem se sprehajal po nemškem mestu N., še precej velikem z visokimi ozkimi hišami š jasi » streh iu z polutemnimi kratkimi ulicami, kjer je nt ga skoro na vsak korak srečavala srednji vek, in odpovsodi so gledali ostanki onih davnih dob z vso svojo temno tajnostjo, s svojo večno slutnjo in finim čutom tajnostnih delov sveta, s svojo p«et.čno bajko in s svojim »minneliedum«. In bil s«m na nekem trgu okoli velike gotske »-erkve, na kateri so bile stene že popoln« ma črne, a tanek in šiljast zvonik, lahek kakor dih in molitev vroče pobožnosti, je popolnoma hlepel in hrepenel k nebu, — iz višin in kotov so gledale raznovrstne kamenite oLlike najlantastičnih prikazni iz bajk in sanj severnega prebivalca. A hiše na trgu s> bile isto tako temne, šiljaste, stare — stare, tako stare, da se ti je zdelo, kakor pa je čas zastal in se še vedno drži datuma Velikonočne nedelje iz »anno domini« 1111 ali 1213. Cesto mi je bilo, kakor da pričakujem, da iz one visoke, popolnoma ozke hiše z 1 dvema oknoma in štirimi nadstropji pride plavolasa (irethen z molkom in molitvenikom v roki, da se s sramožljivimi koraki napoti k božjemu hramu. Iz moje domišljije me je zdramil j>ogled na drugo stran trga, kjer sem zagledal pred prodajalniško izložbo velik naval in gručo ljudi. Bilo je očito, da se ljudstvo silno zanima za nekaj in gleda radovedno. Tudi mene je premagala radovednost. Tudi jaz sem krenil k izložbi. Prej nego sem prišel tja, se je gruča ljudij že razpršila, da sem mogel pristopiti popolnoma blizu izložbe. In tudi jaz sem bil — kakor vsi drugi — popolnoma očaran, da sem ostal kakor pribit na mestu, skoro z velikim čutom, da bi bilo najlepše ves dan tako gledati in ne oditi več. A čim dalje sem gledal, tem čud-nejse mi je bilo vse : nekaj se mi je začelo svitati v duši, da je naposled izginil vsaki dvom in iz globine srcil je vskipel začuden in srečen: »Ah« ! To je bilo kakor sijajen žarek iz domovine, — bil je spomin ravno iz domačih kotov in domačih logov, basen njihova, šepet pripovedek njihovih. V izložbi je bila razstavljena slika. Predstavljala je junakinjo obče arijske bajke »pepelčica«, v kuhinji poleg hladnega nočnega cgnjišča, s skledo polno graha, katerega jej pomaga č:stiti cel trop vilam*) podobnih bitij. Ne-le da je odsevala iz slike vsa velika, vsa bajna moč, ki jo ima stara prvobitna bajka, vsa ona elementarna poezija najprvih človeških sanj, temveč tudi pepelčica sama na sebi je bila krasna. Bilo je prekrasno lice! Pod gostimi razpuščenimi plavimi lasmi, lepimi in jasnimi kakor zrelo klasje ali kakor združeni žarki daljne zvezde, in pod milim ozkim čelom sti z ljubkim, nedolžnim — nekoliko melanhoničnim pogledom gledali v svet, debeli rujavi očesi pod dolgimi — kakor s solzami orošenimi trepalnicami temne barve. Bela polt je le nadahneno rdeča, a drobni ustnici, rdeči kakor črešnja, sti na pol odprti in hrepeniti kakor po daljnji misli, a pu!čati, da se nekoliko vidi vrsta prekrasnih drobnih zobcev. Izpod kratke, zakrpane modre suknjice gleda divna, mala bosa noga. Prekrasen pojav— prekrasno lice ! Prvi hip se me je popolnoma polastila jedino le ta velele-pota — no, gledajočemu sliko se mi je zdelo bolj in bolj, kakor da sem že videl to lice v svojem življenju — in videl živo. Tako poznan — tako mil in drag mi je bil ta pogled iz očes, ono držanje sklenjenih rok, ono zamišljeno — v daljavo zamišljeno lice ! Da, da — takoj sem se spomnil vsega. Saj — to je bila slika naše nepozabne male Vanke, ali kakor jo je vse v vsem okraju imenovalo — »malo pepelčico«. In pred mojo dušo se je razkrila vsa njena zgodovina, in meje v daljnem tujem svetu prenesla z duhom in srcem na drago rojstno zemljo! * * (Pride še.) *) Božanstvena bitja v slovanski mitologiji. rodno reč delal že <><1 1870. I., sem si mislil, naj t>i me pa moji ožji rojaki rešili neugodnega kiimata in zadnjih petih let profesorske službe s tem. da hi me izvolili državnim poslancem na Štajerskem. V tem slučaju hi mi ne bilo treba prosjačiti pri državnih poslancih in državnim |H>slaneem ne pri minister-stvu. Gle.ie zmožnosti, mislim, da sem jedna-ko vrsten vsakemu poslancu štajarskih Slovencev. Zdaj hoste, gos[>odje čitatelji, slišali silno čudne reči, značilne za nase slovenske razmere. Ohrnil sem se hil naj poprej do nekega bivšega stanovskega tovariša na ptujski gimnaziji, živečega takrat v pokoju v Mari-rihoru. Razložil sem mu bil svoj položaj in svoje korake za z l »olj sanje svojega položaja z ozimna na svoje telesne moči in ga poprosil, naj bi oh priliki prihodnjih državnozbor-skih volitev tamošnjim voditelj ni m krogom objavil moje želje. Odgovoril je: »Izbij si vse te misli iz glave ;za to so določeni drugi g o s p o d j e. Zakaj pa si šel is Ptuja v Kranj ? B I e i h e z u H a u s u n d n a h r e d i e, h r e d 1 i c h«. To sicer ni bil ofioijelen elaa voditeljskih krogov, pa značilno je, da prefesorju ni niti do tega, da hi profesorski stan hil zastopan v naši delegaciji na Dunaju n da se slovenski narodnjak postavlja na stran, če je iz idejalnih nagibov zapustil svoj ožji domači kraj. Na to sem se ohrnil do tistega gospoda župnika, ki je sprožil kandidaturo državnega poslanca Robiča, mojega izkušenega prijatelja in soseda iz lembaške fare. Dotični gospod je prišel enkrat poslušat v Trst, kako buči morje adrijansko. O tej priliki sera mu izjavil svoje želja. Odgovoril je na kratko : »Ostani v Trstu za š k o f ac. Pripetilo se je sicer v protestantovski dobi, da je odvetnik Pe*er Pavel Vergerij, porojen 1498. leta v Kopra, postal škof v Modrušu in potem v Kopru samem ; pa zdaj ni več takih časov, da bi človek postal tako naglo škof. Kaj bi rekel na to dr. Peter Tomasiu?! (Pride še.) kakor viši duhovnik v Somlx«ru in pozneje kakor škof v Temešvaru pozabil pravočasno uložiti denarje, ki jih je bil dobil od cerkvenih ohčin za cerkveni narodni fond srbski, da pa je, ko je preiskava začela, pokril vse pri manjkajoče denarje. Na tej podlagi je odbor narodnega eerkvenega kongresa proglasil patrijarha Brankoviča nekrivim, a srbski škofovski sinod je škofa Gabrijela Zrae-ianovica radi te tožbe suspendiral in odredil proti njemu preiskavo. Proti tema sklepoma je škof Zmejanovič uložil rekurz na krono, in sedaj, po dveh letih, sta rečena dva sklepa uničena. Po takem patrijarh Brankovid ni smatran brez krivde, a škof Zmejanovič ni obremenjen na nobeno stran. Govorica, da krivda pada na oba, je torej le tendencijozna izmišljotina. Saj škofa Zrnejanoviča ni nikdo ! obdolžil poneverjenja, pač pa in jedino le je bil obdolžen patri j ah Brankovih. Civilno postopanje bilo bi sedaj brez pomena, o kriminalnem postopanju pa zopet ne more biti govor«, j ker po ogrskem kazenskem zakonu v tem slučaju zastaranje izključuje vsako ka- srečne prilike, nego je bila ta ; ker v vsem kulturnem svetu se sveto ceni mrtve in pred veličanstvom smrti nehuje vsako sovražtvo. V tej dvorani so se spominjali že pokojniki, ki so bili odločni pristaši vaše stranke, al: mi nismo nikoli odrekali tributa, ki jim je pristojal. Seveda, mi smo barbari in nismo še dospeli do one stopinje olike, na kateri se nahajate vi. Ako ste že hoteli pokazati svoje sovraštvo tudi preko groba, morali bi bili ostati doma, ne da bi vam bilo potrebno storiti kakega sklepa, kakor to delate tudi v dneh 18. avg. in 4- oktobra! Ali seveda, to se razume, proti gotovim osebam nimate poguma, da bi javno prirejali demonstracije... Ob tej gorki ali zasluženi lekciji je nastal pravi vihar, ki se je pripravljal že ves čas med Rvbafevim govorom. Galerija in laški svetovalci so tekmovali med seboj, kdo da se bolj izkaže v podlosti in surovosti. — Okoli dr. Rvhafa, ki je stal mirno na svojem mestu, ne meuć se za divjo tolpo, zbrali so se laški svetovalci, ki so ga obsipali z žalje- zensko postopanje. Sedaj je torej le vprašanje, nji in mu žugali s pestmi. Najbolj so se iz-kake posledice bo izvajal patrijarh Brankovic kazali na temu pobalinskem Činu svet. Za- iz najvišega sklepa, ki je zanj in le zanj kakor rečeno — najneugodneji ? ! ! netti, Cumar, Banelli in Zanolla. Dvorana je bila bolj podobna kaki me- Vojna V jasni Afriki. Angležki ofi- nažeriji, nego zbornici, cijel ni krogi oporekajo vesti, da lord Kitche- ! Svet. Rascovich je predlagal, naj se dr. ner odstopi od vrtmega poveljnistva v južni Rvbaf izključi iz zbornice: »Ali naj gre ven Afriki. Vesti poročajo, da dobi Kitchener jali Pa pojdemo mi !« Rvbaf se s tem ni polnomočje ukreniti v južni Afriki vse, kar ^ l,rav motiti in Je mirno nasv°- se mu zdi koristno. Angležki optimisti me- jem mestu, na kar so vsi laski svetovalci za- aijo, da Kitchener, ako dobi polnomočje, v pustili dvorano. Cele pol ure so rabili potem treh tednih popolnoma premaga Bure. (No, 8iavni potomci nekdanjih Rimljanov, predno 30 ! Op. stavca.) — Vojna se je sedaj že «> se odločili, kaj jim je storiti na Rybafev popolnoma prenesla v Kaplandijo in Buri se govor. In po polurnem posvetovanji so storili zbirajo v okrožju glavnega mesta Kapstalta. najslabši sklep, ki je bil sploh mogoč: skle- Angleži so v jako slabem j»oložaju; zadnje nib so poslati v boj starega obnemoglega Zida Mojzesa Luzzatta. Ta predpotopni Zid, dni so jim Buri odvzeli dve trdnjavi. Politični pregled. V TRSTU, dne 1. oktobra liKJl Dogodki na Češkem. V nedeljo so se zbrali v Pragi — kakor naznanja že sinoćnja brzojavka — zaupni možje staro- in mladočeške stranke :n so odobrili sklenjeni kompromis za predstoječe volitve v deželni zbor. Shoda staročeških zaupnikov se je udeležilo 120 mož. Predsedoval je dr. Rieger, ki je povdarjal v svojem nagovoru, da je češko vprašanje postalo internacionalno. Pozdravljal je ujedinjenje vseh čeških strank proti agresivnemu nemštvu. O pogajanjih z Mladočehi je poročal dr. Sedlak, ki je izvajal, da treba kompromis — da si ni ugoden za Staročehe — odobriti iz ozirov na namen, da se ustvari češka falanga proti nemški povodnji. Shoda mladočeških zaupnikov se je udeležilo 7<>0 glav. Tudi na tem shodu so jk»v-darjali hranitelji kompromisa, da je skrajni čas, da se (ehi nehajo pobijati med seboj in da skupno nastopijo proti skupnemu sovražniku. Par govornikov se je sicer oglasilo proti kompromisu, vendar je bil isti ▼sprejet z vsemi proti jednemu glasu. Dr. Herold je izrekel svoje obžalovanje, da se sporazumljeuje ni doseglo tudi z agrarci. No, vendar da je doseglo vsaj toliko, da tudi ti pristopijo k skupnemu klubu državnopravnih strank v deželnem zl»oru. Afera patrijarha Srankovića sili zopet na dnevni red. O tem čitamo v dunajski »Information« (v dopisu iz Karlovca): Svoječa^ne tožbe proti patrijarhu Brankovicu so dobile svojo konečno rešitev s tem. dasta uničena sklepa škofovskega sinoda srbskega in -kl^p cerkvenega kongresa srbskega. Stvar je hkratu l »pel {»ostala aktuvelna. l'mestno Ik> tore;, ako to afero nekoliko osvežilno v spon" inu. Pred dvemi leti je srbski škof Gabrijel Zmejanovič v Vršecu — in sicer v interesu srbske cerkve, kakor tudi v obraml»o škofovskega sinoda srbskega — uložil na škofovski sinod tožbo proti patrijarhu Juriju Brankoviću radi |>oneverjenja denarjev cerkvene občine. V tej tožbi se je škof Zmejanovič skliceval na date, ki so mu jih dali : e len členov četrtletnega shoda škofovske dijeceze temišvarske, potem knjigovodja cerkveno-na rod nega fonda srbskega in pa neki nrbski novinar. Za preiskavo te kočljive stvari je srh ki škofovski sinod v Karlovcu delegiral odbor srbskega narodnega cerkvenega kongresa. Preiskava je konstatirala, da je patrijarh Branković svojedobno, Tržaške vesti. V svitu d\atisočletne kulture. Sinoči ob 7. uri zvečer je imel mestni svet tržaški javno sejo, Prečital in odobril se je zapisnik zadnje seje, na kar je svet. Combi priporočal piedlog, naj bi se pri sv. Ani, na novi progi istrske železnice, otvorila postaja. Zupan dr. Sandrinelli je otvoril razpravo o prošnji administrativnega sveta mestne plinarne, naj bi se letna podpora povišala za pol milijona kron. Predno so prešli v razpravo, je dobil besedo svet. dr. R v b a r, ki je govoril nekako tako-lc : Jako čudno se mi vidi, da se nam ni ki je s častno besedo in pod prisego trdil nekaj, kar ste na soduiji ovrgli dve klasični priči, ki je na sodniji izjavil sam, da je telesno in duševno obnemogel, ta pravi tip obnemogle in propadajoče laške stranke bil je izbran, da pojde v ogenj proti neustrašenemu nasprotniku dru. Rvharu. Ko so se laški svetovalci privlekli zopet v dvorano, vstal je *a Mojzes Luzzatto, ter je izjavil, da si dosedaj še nikdo v zbornici ni upal dvigniti tako visoko zastave antisemitizma in je pozval dra. Rvbara, naj prekliče, kar je govoril. Dr. Rvbaf je rekel na to: »Ćudim se, da so se moglo moje besede razumeti napačno, ko nisem vendar žalil ni kosem ničesar sporočilo o sklepu mestne delegacije Sar- 8e & <*a sem demine.ral ; no glede udeležbe na pogrebu pokojnega škofa P«'vejte mi» v 5em sem deounmral, da Šterka. Ne vem, da-li se to ni zgodilo, ker « bo moSo5e opravičiti. Sicer je pa ab- se gospoda sramujejo svojega sklepa, ali iz Cement,- l . i i ir » ram — dejstva...« Tu se je dvignil svet. Za- kakega druzega vzroka. Ker se je pa ze vse J j & ,, i -i * ti " „»„^ netti in ie od dr. Rvbaf« na surov način mescanstvo bavilo s tem sklepom mestne de- J i i j- j i- * i- ~ zahteval, da prekliče vse, kar je rekel, legacije, bodi dovoljeno tudi nam, mestnim " > i > J , j - s - • Dr. Rvbđf je izjavil, da ne prekliče niti svetovalcem, da izrečemo svoje mnenje o tem. j j » i - Pokojni škof je prosil v svoji oporoki vse na kar 80 se okoli !,iPoma svoje vernike odpuščenja, ako je komu kaj zbrali ;>Uaakl »>*stl ^ žalega zakrivil. Te prošnje pa niso uslišali gospodje, ki sestavljajo mestno delegacijo. Oni niso hoteli odpustiti iu so s tem svojim postopanjem do- netti, Cumar, Bernardino, Ravasini, Zanolla. Bratos, Banelli in drugi vredni predstavitelji dedne brutture ter skušali se silo iztirati tir. Rvhafa iz dvorane. Dr. Rvbaf, komur je kazali, da njih Bog ni naš Bog, in Bog od- Prisko5il na *>orno6 tU(,i svet' Vatove*' 9e ->e puscenja in ljubezni, temveč Bog Izraelcev, l,ranil a Bog jeze in osvete. slednjič so njega in Vatovca pogumni laški »junaki« (nad 30 jih « „ , - ... • r/:A; , . je bilo) z brahijalno silo iztirali iz dvo Govori se pac, da so oni štirje Židi, ki J ' J rane ob divjaškem kriku zbesnele sede v delegaciji, glasovali za to, da naj bi j se udeležili pogreba in da je samo 6 krščan-skih členov delegacije glasovalo za vz-držanje. Sicer pa ne smete misliti, da smo tako najivni, tla ne bi vedeli, da ne bi se bil nobeden ud progressa ali pokojne demokratike upal protiviti, ako bi pravi vladarji v občini (Židje! Op. ur.) v resnici hoteli, da bi se bila občina udeležila pogreba. Zupan je tu opozoril govornika, naj bo objektiven. Svet. dr. Rvbaf mu je odgovoril na to, da ne more vzeti stvari drugače, nego so jo vzeli njegovi nasprotniki v mestnem svetu ter je nadaljeval: Seveda ne mislim govoriti o p>stopanju gospoda župana, ker je, kakor vedno, tudi v tem slučaju pokazal svojo plemenitost. Sicer pa ni niti možno razumeti, kak namen je imela ta, več nego otročja demonstracija. Ako je bila ista naperjena proti pokojnemu škofu, mora priznati vsakdo, da za truplo pokojnega škola ta demonstracija ni imela nobenega učinka ; ako je pa bila ta demonstracija naperjena proti nam, zastopnikom slovenske narodnosti, v tem slučaju m^rein vas zagotoviti, da niste mogli v ta namen izbrati bolj ne- rale- ill s tem je bil zopet dovršen jeden velekulturen čin laške gospode..... »Kocka je padla«. Pod tem naslovom priobčuje današnji laški list *Avanti« krasen članek, ki primerno opisuje divjaško postopanje laške požidovljeue gos{>6de v sinočni seji mestnega sveta in hvali možat io odločen nastop dičnega našega zastopnika, gosp. dr. Rvhafa. Zal nam je, da ne moremo radi pretesnega prostora že danes prinesti doslovnega prevoda tega lepega članka. Opozarjamo pa naše čitatelje, tla ga prinesemo jutri v čim večim obsegu. Deželni zbor tržaški je vsled reskripta c. k. namestništva od 28. septembra t. 1. št. 2239 Pr. zaključen, kar je deželni glavar pismeno dal na zuanje vsem poslancem z dopisom od 1. septembra 1901. št. 5/D. No, delovanje tega deželnega zbora ni bilo posebno trudapolno, kajti v zadnjem zasedanju se je zbral v jedno, ali cel6 v dve seji . . . Nemške marke v rokah avstrijskih socijalnih demokratov. Prejeli smo in objavljamo: Gospod urednik! Gotovo ste prezrli važen dokument, ki je prišel na dan na soc. demokratiškem shodu v Ljubeku iu ki meče temne sence na avstrijske socijalne demokrate. Dovolite torej, da jaz seznanim slovensko javnost s tem, po mojem menenju, važnem pojavom. Zveza nemških socijalnih demokratov razpolaga z velikimi glavnicami, katere vpo-rabljajo za agitacijske svrhe tudi izven blažene pruske carevine. O podporah soc. de-mokratiškemu novinstvu nisem v poročilih o navedenem zborovanju zasledil natančnih sledi, koliko podpor so dobivali v Avstriji izhajajoči listi — pač pa so pisali dunajski nemški listi o tem, da je v izdatke všteta tudi svota, (če se ne motim) 40.000 mark, ki so jo stavili nemški s o d r u g i na razpolago avstrijskim sodrugotn o priliki zadnjih d r ž a v n o z b o r s k i h volitev!! Gospod Kristan se je nekoč raztogotil v svojem listu, ker ste mu predbacivali, da živi od delavskih »flik«, češ, da delavci nimajo kapitalistov, h katerim bi se mogli zatekati o volitvah itd. ter da morajo vse žrtvovati iz svojega. Škoda, da gospod Kristan ni povedal o tej priliki koliko je prejel o priliki svoje in sodruga Kopača kandidature iz one nemške zakladnice.... Navadna hvaležnost bi ga naj navela k temu, da se zahvali pruskim sodrugom, ker so njega in Kopača tako nesebično podpirali, ko sta šla iskat si — blamaže. Ako pa se g. Kristan upa trditi, da ni dobil ničesar, potem ga pa obžalujem, ker to dejstvo bi dokazovalo, da Blovenske, oziroma jugoslovanske socijalne demokrate v nemških krogih smatrajo za manjvredne — mi-norum gentium. Torej, jasen odgovor bi bil potreben, gospod Kristan ! Ali in koliko Hte dobili od onih večkrat desettisoč pruskih mark v svrho, da na slovenski zemlji strmoglavite narodnega kandidata in da — pripomorete našemu narodnemu nasprotniku do zmage "? Pa prosimo Vas, da ne skočite zopet na kako stransko stezico, da se v svojem odgovoru ne oprimeta krčevito zopet kake osebne malenkosti, da tako uidete glavnemu vprašanju, ki se glasi: S o - 1 i avstrijski socijalni d e m o k r a t j e ali niso plačani tudi po nemških markah?! To bi ne smelo biti ! Pišejo nam : Nekemu sv. Ivančanu, ki pa je, revež, vrhu tega še kolikor toliko nezaveden — so na redarstvenem uradu uročili neko popisno polo, na kateri je stalo, zraven druzega, napisano tudi: Frazione F i m i g u a no L »calit t (I i ir -diella !!! Poreče se, tla so to tiskovine izdane po tuk. magistratu in da pri tem nima redarstvo nobene krivde, toda mi nahajamo krivdo že v tem, da ta ces. kr. oblast razširja take — po Kalabriji dišeče nentvore! To bi vsakako — ne smelo hiti. Metla. Razsodba višeira sodišča v pravdi Giberti-JIauroner. Včeraj je bila uročena strankam razsodba višega sodišča v pravdi Giberti-Mauroner, izdana na podlagi razprave, ki se je vršila dne 21. t. m. pred tukajšnjim višjim sodiščem pod predsedništvom podpredsednika višjega sodišča dra. Pflugla s sodelovanjem viših svetnikov Canevari, Fleischer, Jakopič in pl. Gironcoli. Na razpravi so bili zastopani : tužiteljica po odvetniku dr. Gustavu Gregorinu, toženec .Leopold Mauroner po odvetniku dr. Reiserju in Terezija Stangle po dru. Daurantu. Razsodba višega sodišča je na apelacijo vseh treh strank sicer odbila ničnostne razloge zastopnika Leopolda Maurouerja, izrekši s tem, da je v formalnem oziru prva instanciju postopala popolnoma pravilno, je pa odbila tožbe glede toženca Leopolda Mauroner, s katero je zahtevala tožiteljica ničnost izreče-nja polnoletnosti in ničnost, oziroma razrešite v pogodbe o dosmrtnih dohodicih (vitalicija), sklenjene dne 27. junija 1896 mej tožiteljico in Leopoldom Maurocer. Glede toženke Terezije Stengle je sodišče odbilo njeno apelacijo, vsled česar je potrjena razsodba prvih sodnikov, s katero je bilo izrečeno, da je daritev na njeno korist za slučaj smrti tožiteljice Eme Giberti preklicana radi nehvaležnosti. Na podlagi te razsodbe je tožiteljica Ema Mauroner - Giberti obsojeua, povrniti Leopoldu Mauroner v 14 dneh pravdne stroške v znesku 1201 K 94 st. in apelacijske stroške v znesku (597 K 06 st. in razven tega tri četrtinke pristojbine prve razsodbe, dočim so apelacijski stroški tožiteljice in toženke Terezije Stengle medsebojno pobotani. Iz obširne motivacije višjeso lue razsodbe naj slede le glavne točke. Izručenje polnoletnosti ne more se uničiti in tudi ne izreči Urez učinka z razsodbo sodnika v pravdnem postopanju. To »e more zgoditi z novo «*Il«»čbo sodnika v nesfiornem postopanju v zmislu $ 21 drž. zak. § 18 c. patenta od 9. -"S 1854 št. 'Ji)* izključuje, da bi se moglo v spornem postopanju razsoditi o brezj>ogojni odločbi sodnika v nespornih stvareh razun v izjemnih slučajih, navedenih v 2. oddelku ravno omenjenega ij, kateri tukaj ne obstajajo. Prvi zahtev torej, kakor je bil stavljen, oziroma kateri je bil v skrčeni obliki sprejet od razsodbe prvih sodnikov, ni bil dopusten ter se je morala v tem obziru sprejeti a|>elac;ja I^oj»olda Mauroner. II. Pogodba inej tožiteljieo in tožencem se zato ne izpodbijati radi ničnosti izrečenja polnoletnosti, temveč k večerna iz drugih rmziogov. Višje sodišče pa se ni moglo prepričati, da se je I>eojM>ld Mauroner okoristil na neizkušenosti tožiteljice, katera neizkušenost sama na sebi ne razveljavlja pogodbe, ako se jmmisli, da na strani tožiteljice ni manjkala resna volja. Tožiteljiea je dobro vedela, kaj de:a ter je skozi 4 leta sprejemala nepogojno ra?9ečni dohodek. Ni dokazano, da e tožiteljiea bila na katerikoli način zapeljana od Leopolda Mauronerja ter da je bila prisiljena z uepravičnim in neutemeljenim strahom. III. Tožiteljiea je izpodbijala pogodbo tudi radi tega, ker da je bila v zmoti, toliko glede glavne stvari, kakor glede bistvene lastnosti iste. Zmota v glavni stvari da obstoji v nerazmerju mej tem, kar je tožiljica dala in mej tem, kar je prejela, dočim da je bil njen namen doseči s pogodbo večji dohodek nego bi ga imela od svoje glavnice. Letni dohodek od 4S00 K po trditvi tožiteljice ne odgo»arja žrtvi, storjeni s tem, da je tožiteljiea odstopila tožencu kapital 53.000 gld.-106.000 K, češ, da bi tožiteljiea lahko dobivala. ako bi naložila svoj kapital popolnoma varno, še večji dohodek, ne da bi zgubila kapital, Proti temu omenja višjesodna razsodba, da ne sme pozabiti na koristi, katere je dosegla tožiteljiea s tem, da una stalno rento, da nima nobenih stroškov zato, ker je Leopold Mauroner prevzel celo osebni davek, ki znaša 24u K na leto, tako, da je efektivni letni dohodek večji nego oni, ki bi ga dajala zavarovalna društva »Riunione Adriatica di Sicurtil« in >Assicurazioni Generali«. Ne da se torej govoriti o nerazuaerju mej dajatvo in protidajatvo. Na vsaki način pa se ne da iz tega razloga izjx>dbijati jw>godba, ker je pri pogodbah na siečo izključen pravni pripomoček radi prikratbe nad |>olovieo prave vrednosti. Sicer je tudi izključeno z ozirom na navedbe ad II., da je bila tožiteljiea v zmoti ali pa da jo je tožeoec celo pripravil v zmoto s krivimi navedbami ter da je vsaj morala vedeti za njeno zmoto. Zmota gledč bistvene lastnosti stvari t. j. glede pupilarne varnosti tudi ni obstajala. Kes je, da je tožiteljiea v svojem p smu od dne 23. I. l*96t naslovljenem na odvetnika dra. Veneziana, zahtevala tako varnost, a 1 i končana pogodba ne govorio t e m. JSieer nevarnost, ako ne odgovarja dogovoru mej strankami, ne daje še pravice do razrešitve pogodbe, ampak le pravico, da se zahteva dopolnjenje take varnosti. IV. Tožiteljiea je izpodbijala pogodbo tudi radi tega, ker da ista pravzaprav ni pogodba na sreči.; dočim je ona žrtvovala vso svojo glavnico, ni toženec Leopold Mauroner ničesar riskiral, ker p a<5uje le navadne [obresti, kar bi tožiteljiea lahko dosegla sama, o čemer bi ostala lastnica izročenega premoženja. V tem oziru, pravi višje sodišče, zadostuje, ako sklicuje se na gori navedeno. Nestalnost visokosti obresti v teku ča-a, stroški in nevarnosti, spojene z upravljanjem premoženja, in negotovost dolgosti človeškega življenja, neglede na toliko drugih slučajnosti, ustvarjajo brez dvoma ri-ziko, toliko za prvo, kolikor za drugo pogodbeno stranko. V. Tožiteljiea izj»odbija konično pogodbo radi neizpolnjenja pogoja, sprejetega v členu o. pogodbe same, da je namreč Leopold Mauroner obvezan držati zavarovane svoje hiše, dane v varnost, proti požaru tekom vsepa življenja tožiteljice za sveto, ki ne sme biti manjša od lOO.(MK) gld. iu to sicer v i z o g i h i h razrešitve pogodbe : n popolne odškodnine. Prvi sodniki so smatrali ta razlog razrešitve kakor obstoječ, ker ni bil docela izrinjen ta pogoj. Ali vsled izpolnjenja tegra pogoja ni imela tožiteljiea pravice zahtevati razrešitve pogodbe, ampak le pravico, zahtevati natančno izpolnjeno v i z o g i b pogodbe. Če je pa res, da stavbe niso imele realne vrednosti 200.000 kron (in zares, glasom sodne cenitve predstavljajo vse nepremakljive vine s£ stavbami vredi komaj največjo vrednost 176.451 kron), mora se smatrati gori omenjen* pogoj, hakor da ni pristavljen (§ 897. in 698. o. drž. zak.), in to radi tega, ker ni mogoče izvesti ta |x>goj, ker je dokazauo, da zavarovalna drušiva ne odškodujejo v slučaju požara več nego resnično vrednost, tudi ako je stavba zavarovana za večjo vrednost. žiteljico opravičeno, ker je bila daritev, četudi ne uničena, vendar preklicana, vsled česar je opravičena razsodba, da plača Terezija Stengle četrtinko pristojbine razsodl>e, doČim ima plačati tožiteljiea tri četrtinke iste pristojbine. Glede apelacijskih stroškov se je moralo tudi izreči, da so pobotani, ker so bile brezuspešne apelacije obeh teh strank. »Rokovujači« se bodo predstavljali dne 1. novembra v Skednju! Vabljeni so torej vsi gg. diletantje, da pridejo v sredo dne 2. t. m. na posvetovanje v »Podp. in bralno društvo«. Stadion št. 19 ob 8. uri in pol točno. Prosimo, da pridejo vsi, kar jih ni šlo v — brata Benedikt in Maksimiljan S. iz Trsta. Aretiranca sta začasno izpuščena na svobodo. — 25-letna Marija Colarioh stanujoča v Starem mestu in neka druga tudi tam stanujoča ženska sta si včeraj posegle tako globoko v lase, da ste bili obe primorani iskati si zdravniške pomoči. Uzrok je bil baje: ljubček..... N e z v e sto b a. Včeraj so aretirali ;\7 letnega natakarija Humberta T. iz Kopra, ker je poneveril svojemu gospodarju 7o kron in 48 sot. Humberta so odveli v ulico Ta m gor. Begunec. Policijski oficijal Titz in njegovi agenti, so aretirali sinoči 22-letnega Ameriko! Kako si župnik KaTalicli pridobiva I vojaškega begunca Frana B. iz Trsta, ki je udinje za svoja društva! Kdor ne pozna pred osmimi dnevi pobegnil iz vojašnice v razmer v Skednju, se bo morda čudil, kako P«UU- Izročen je vojaški oblasti. (Opomba uredništva: § 698. o. drž. zak. res si tamošnji župnik in zaveznik mestnih libe- Tatvini. Nepoznani poštenjak je določuje mej drugim, da pri testamentih ralcev dobiva toliko udinj za svoja društva! ukradel včeraj, 35 letnemu Gianpoltriniju velja razvezen nemogoč pogoj, kakor da ni No, tu hočemo podati nekoliko pojasnil! stanujoči v ulici Ponziana, srebrno uro z ve- pri stavljen, ter določuje na dalje § 897. o. Predno pa začnemo, konstatujemo, da so rižico vredno 16 kron. Gianpoltrini je stvar drž. zak., da glede pogojev veljajo tudi pri imena iu h. št. onih oseb, ki so v zvezi s naznanil policiji. pogodbah ista določila, kakor pri testameutih; slučaji, katere hočem navesti tu, na razpo- ^ čeraj je trgovec Milan \\ inkler, sta- a sledeči vj 898. o. drž. zak. izrecno določuje, lago v našem uredništvu. »»joči na trgu Sv. Ivana, ovadil na policiji, da dogovori s takimi pogoji, k a- Neka žena je imela opravka pri gosp. »o mu nepoznani in nepovabljeni pošten- teri se imajo v poslednji volji za župniku. Rila je prijazno vsprejeta. Po od- >ki odnesli izl)red "je&OVe Pr°d»j»lnio« nepri stavljene, so n e v e l j a v n i. - Iz pravijenem posluje hotela, posloviti se. Ali nek° ŽeleZDO stojal°- tega bi sledilo, da so nemogoči razvezni po- pr;jazni gospod župnik je ni odpustil kar »ražbe premičnin, goji pri poslednjih voljah neveljavni, tako da tako> ainpak za6el jej je razkladati pomen oktobra ob 10' un Pr«dPoludn« *e l,<,:1° val«d obstoji v veljavi oporoka, dočim pri pogod- novoustanovljenih bratovščin ter jo je potem Daredhe tuk' C' kr' okrajneSa *Ki,s6a ZH OI" bah ,h,stane v takem slučaju neveljaven ves jel 8trastno nagovarjati kakor krščansko ma- v,lne 8tvan vrš,le 8ledeC'e dn**» "renal5nin: dogovor kakor tak.) V sredo, dne 2. ______- j o i i Katinara 67, prešič : L >njer 8, krava; ulica ter, naj se vpise v njegova društva. Kekel * 1 ' . . Iz prej omenjenih razlogov izreka višje jCj da kdor se ne vpiše v njegova društva, oprema v zalogi, jestvine ,n po sodišče, da je izpodbijanje vprašavne pogodbe je — brezverec, da tako mater on nebihištvo; ulica Ft>3Col° 2 B> ,,išaa oprava; neutemeljeno ne le iz razlogov ad II., nego mogel 8matrati za mater krščanskih otrok!!! ulica Media 36' hišna °',rava ; ulica CuuuUs Radi 7, hišna oprava ; Greta, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer , .. „ ' , cb 7. uri ejutrai 19.-- ob 2. uri popoludne vednosti svojega moza 3e ona ne vpise v ka- J . „ i . . i j- j n , . i , 27.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 767.8. korsuje si oodi društvo. Odgovor na tako J J , , i -j- • • u-i * i — Danes plima ob 10.1 predp. in ob 11.0 krepko, decidirano izjavo zene je bil ta, da » 11 . „ , . . . , . . t »pop.; oseka ob 4.9 predp >ludne in ob 4 37 je sel tja — in zeno zapisal v bratovščino:! * 1 > 1 1 Ozirom na spremembo ad III. je brez Torej jo je vpisal proti njeni izrečni• P°P°lwdne- tudi iz razJogov ad III—V. Kad. tega ni Ali vzljc VtJemu temu olJlo5nemU nagovar dolžan Leopold Mauroner vrniti izročeno mu janju ae je žeua krepko branila, češ, da brez glavnico ter ni dolžan dati zahtevano polno oškodnino, pač pa je dolžna tožiteljiea, povrniti mu vso pravdne stroške. VI. fK>mena apelacija Mauronerja proti točki VI. razsodbe. Ali toženec Leopold Mauroner izpodbija tudi prepisanje zneska 20.000 gld. darovanega Tereziji Stengle na ime tožiteljice, to pa neopravičeno, kakor se razvidi kasneje. VII. volji !! Istotako je vpisal sina te žene, ne da bi bil poslednji privolil v to. Sedaj pa čujte nadalje, ljudje božji ! Go- . . X Od gospoda na d župana I v. spod župnik je vpisal v bratovščino sv. Aloj- . . - fx ■ f. 1 J 1. . J M a h n i c a v D e k a u i zija vse učence, ki zahajajo v slovenske od- , j , . ,. J , J J _ sletleei dopis s prošnjo ali pozivom delke, ne da bi vprašal stariše za dovoljenje! Vesti iz ostale Primorske. p a n a ■imo prejeli Učence je povabil v župni dvorec na shod!! sledeči ga priobčimo. (Dalje.) doli da Tožiteljiea je tudi zahtevala, da se ob- ^ . .... . .. . v . _ ..' . . O tej priliki so morali plačati po 10 nove. sodi I erezijo Stengle iz istih razlogov kakor Leopolda Mauronerja, kar je razsodba prvih vstopnine. 8. Občinski zbor ni za časa mojega žu-panovanja nikdar sklepal koliko naj znaša potnina v Koper, oziroma v Trst — (točka sodnikov odbda v točki V II. in proti čemur , . . , . ... .. ... , .. Kavalich ade in udinje, za svoja »pobožna« je uložila tožiteljiea apelacijo. .... ... ... ., . ... ,, . , društva. A vse to z jedinim m notoričnim Kazlogi, iz katerih je bila odbita tožba ».-,..., , , namenom, da bi ljudi odvrnil od narodne or- Takw, dragi čitaielji, fabricira župnik a ■ . i \ • : i „ _ . J ' 1 b. interpelacije) — m ni res, da sem si za proti Mauronerju, veljajo tem bolj proti Tereziji Stengle, glede katere ni dokazano, da bi obstajal kak dogovor mej njo in Mauro-nerjein. Radi tega je apelacija tožiteljice v tem oziru neopravičena. Glede točke V. razsodbe prvih sodnikov, proti kateri se je pritožila Terezija Sfcengle, se mora pritrditi menenju prvih sodnikov, da obdolženje od strani Terezije Stengle na javni kazenski razpravi v tre- ganizacije, kolikor jo je v Skednju, čemur bi bila seveda neizogibna posledica ta — in to je glavni cilj vsega »verskega« delovanja župnikovega, da bi bil okraj na milost in nemilost izročen italijanskim — liberalcem. To protislovensko delo opravlja sedaj tem raje, ker ve, da se s takim delovanjem le priporoča eminencam v Goriči!! A potem ima še krivoverski »Primorski list« drzno čelo, da piše o vnetem verskem delovanja župnika notku, ko ne je imela tožiteljiea zaslišati ka- ... . . . ii.ii- Kavaliclia. oluzba, služba zistemu, slepo su- kor priča, storjeno z besedami : »la dira tante bugie« (govorila bo toliko laži), ne gledč, da zenjstvo mogotcem v mestu — altro che »versko delovanje« ! In mirnim srcem lahko trdimo, da ima gospod župnik le malo ali pa nič takih udov in udinj, ki bi se bili vpisali iz lastnega prepričanja, brez pritiska in resnično l€ iz zgolj verskega čutstvovanja. Ve- potnine v Koper računi! več kot po 6 kron, kar pa je najminimalnejda svota, ker sama vozni na iz Dekani v Koper in nazaj stane toliko in še več, posebno če mora kočijaž čakati. 9. Svota 79 gold. 46 novč., katero je plačal Anton Piciga — (točka 7. interpelacije) — vložena je v hranilnico v Trstu in vkujižena mej dohodke bratovščin (konfra-terue), kamor spada ; a da se je vknji/.enje te svote zakasnilo, kriv je edino le bivši obč. tajnik Bubnič, kateri je vsled svoje neprimerne nemarnosti iu prevzgledne rednosti izgubil, ali nekam zamešal dotični dokument, kateri se je našel še-le po njegovem odslov-Ijenju iz službe med neštevilom nerešenih aktov. 10. Ceno delavskim knjižicam povišal je samolastno omeujeni obč. tajuik Bubnič, zagotavljajoč me, da so omenjene knjižice po- je kažnjivo, kakor je to spoznal kazenski sodnik, je tudi občutna žalitev za osebo, ki je toženko tako veledušno obdarovala, ter ni dvoma, da je tako postopanje grda nehva-ležnost. £ 948. o. drž. zak.. ki govori o pre-klieanju daritve radi grde nebvaležnosti, je bil torej pravilno uporabljen ter ni imela to- , ženka Terezija Stengle pravice kazati se ne- l,rezverec ln Pravl krščanski oče in kr-, paŠQ y (Javgni ob6ini Dekani niso nikjer seanska mati! Le tako je u,el marsikog. (Ni vknjiženi _ (cočka 9. interpelacije), temne čudo! Op. uredništva). Polagoma hočemo je res, da so dotični zneski vknjiženi v glavni pojasniti vse spletke, ki jih snuje gospod j knjigi dohodkov pod datumom 22. aprila in župnik se svojimi .bratovščinami«. Za danes J2 nmmbn jeta i898 . 7. in i9. marcija, čino njih je vpisal na gori označeni način, dražile j t _ (Točka 8. interpelacije), sosebno pa z grožnjo, da kdor ni žnjim. je n Grda ^ ^ da zneskj za prodano hvaležno radi tega, ker je t< žiteljica zahtevala uničenje daritve, dokler še ni bila rešena dotična pravda. Apelacija Terezije Stengle je torej neopravičena. VIII. Vsled tega in ker je razsojeno, da ostane v veljavi vitalicij, lx» dolžan Leopold Mau- pa — punktom ! 20. aprila, 4. in 8. maja, 18. junija in 31. Drobne vesti. Aretovanje. V če raj so decembra leta 1899; 20. aprila, 22. maja in aret'rali pri Sv. Ani, nekega Frana Opalla. glavnico 20 000 gld., katero mej tem ista uživa, vrniti obtožencem, ter ima tožiteljiea pravico zahtevat:', da se ta tirjatev prepiše zemljeknjižno od imena Terezije Steugle na njeno ime. Apelacija LeojKilda Mauronerja in Terezije Stengle je torej v tem oziru neopravičena. Ker je Leopold Mauroner podlegel It v neznatni meri, moralo se je obsoditi tožiteljieo v povrnitev vseh apelacijskih stroškov, provzročenih Leopoldu Mauronerju. IX. A{»elacija tožiteljice glede pravdnih stroškov, naloženih v prvi instanciji Leopoldu Mauroner, nima več pomena vsled ugodnega rezultata apelacije Mauronerjeve. Ozirom na vspeh pravde glede Terezije roner v dveh mesecih po smrti tožiteljice , stanujočega v Skeduju, ker je blizu tam raz- žalil redarja. Odveli so ga v ulico Tigor in tam so pogod li, daje bil aretovanec že samo... trideseti krat v ječi. Pretepi. 28-letna Karolina Giovanelli in njeni sedanji 48 letni ljubček Ajojzij Pe-cecchi, stanujoči v ulici della Cereria št. 2, sta natepla zaradi neke stare afere bivšega ljubčka Karolininega nekega 25-letuega Ar-mando Monteverde, stanujočega v ulici del ' Moro št. 7. In sicer sta ga nabila tako da je ranjenec moral temeljito iskati zdravniške pomoči. Karoliuo iu nje ml a lega ljubčka so redarji sinoči aretirali in odvedli v zapore. Sinoči je šla neka družba mladih in nekoliko pijanih fantov po ul ci Tivarnella. Kar naenkiat se je med njimi začel grozen pretep. Došli redarji so vsročekrvne fantaline razkropili in dvojico od te družbe aretirali. Stengle je pobotanje stroškov mej njo in to- Na polieji se je raz videlo da sta aretiranca 30. oktobra leta 1900, ter 22. aprila in 9. (Dalje na Četrti strani.) I Aleksander Levi linzil Prva in največja tovarna pohištva SV Tseh vrst. ^ -1{ TRST >- TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: I Piazza Rosario št. 2 i (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM-— Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^^ vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. g^j ^ Gene brei konkurence. ^ (iS ILDSTROVAIJ CEH IK ZASTORI IN FEANKO stS Predmeti postavio s© na parobrod ali železnico franko. julija 1901, vknjiženi vsi izven zadnjega z lastno mko Bubničevo, o čemur se lahko vsakdo prepriča v tukajšnjem oltčinskem ura iu. \'ni dohodki paše iznašajo 836 K 96 st. 12. Kes je, da sem g. Antonu Miklav-čiču izr*»čil svoto :"» gld. — (točka 11. inter-f»elacije} — za katero ga je kaznovalo c. k. okrajno sodišče, a to sem storil le vsled skrajno nadležnega, ciganskega prigovarjanja bivšega tajnika Bubniča, češ, da je Miklav-čič največ: revež v občini, kojega tlači bolezen, dolgovi itd., a ko sem se prepričal, da je to laž, ter da je le Bubniča grlo srbelo, dal nem omenjeno svoto iz lastnega zopet uknjižiti in se jo l>o o priliki razdelilo mej Kozarske reveže, kjer biva omenjeni Mi-klavčič. 13. Kar se tiče bolniških stroškov mojega sedaj pokojnega brata Matije — (točk'a 12. interpelacije) —, kateri je bil v Tržaški bolnišnici dva dni in eno noč, izjavljam, da sem oni bolnišnični plačilni nalog podpisal ne ved da se isti tiče mojega brata, ker mi ga je omenjeni obč. tajnik neki dan med drugimi mnogobrojnimi akti predložil v podpis. Jaz sem v g. Bubniča imel tako veliko zaupanje, da nisem skoraj nikdar od njega zahteval, da mi pred {»odpisovanjem prečita vse dopise, katere je dnevno trebalo odpošiljati raznim oblastnijam, ampak sem jih kar jednostavno jnx1pisal kar v dobri veri, zanašajoč se na Bubničevo {K>štenost. — Ako je to aajhujše, kar mi je g. B. predložil v podpis, |w>tem me ne boli glava, ker sem vedno pripravljen oni znesek vrniti občini Dekanski. (Zvrtetek pride.) Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. SCHNABL k CB. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). Zaloga strojev in tehničnih priprav. --- Glavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjetij vseh vrst. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „0TT0." Motori na veter in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbišče. Stroji vseh vrst. Vodne Pesnike vseli sestavov. Odri za. stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Razne pipice. Predmeti od gonie. Stiskalnice zu gro-zdje in oljkn, čistilnice, rešetalnice. pine za delat r surovo maslo kakor tudi vsi dmgi poljedelski stroji. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Port-land« in »Romano. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja in mornarstvo. Operater kurjih očes, f^lZ van specijalist Giordani, iina svoj ambulatorij Via štadion 3. I. ki je odprt od g predp. do ('». pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nitskoršnih bolečin. Cena za operacijo v ainbulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni. nplavnirsi 7a P°Prav'jan.ie vsakovrstnih stro-UClttVHlOd jeVj motorjev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck C. v Trstu, ulica Belvedere St. *•>. Skladišče vina ul ica Accjuedotlo st 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine paStne ln dezertm- vin:i na de elo in drobno franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. Novo pekarno in sladčičarn«' sem odprl v ulici Molin a vento, na oglu ulice dei Gradi Vsaki dan trikrat friSen i kruh od 1 "J novč. za kilo naprej. Sladkarije, sladčice ' in razno drugo pecivo. Se sprejema domači kruh v ; peko. Priporočam se za obilen obisk: A n t. Pa h o r. Jakoq Jellen Vesti iz Štajerske. DUNAJ Lekarnar — »Zvezo slovenskih posojilnic« bo imela v četrtek, dne 17. oktobra 1. 11H)1 ob 10. uri predpoludne svoj redni občni zbor v »Narodnem domu« v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika oz. revizorja. 3. Poročilo računskih pregledovaleev. 4. Razgovor glede odpovednih rokov za hranilne vlojre. 5. Volitev predsednika. ♦>. Volitev odbora. 7. Volitev računskih pregledov« Ice v. 8. Volitev pododbora za Koroško, '.t. Kazni nasveti. OfMtmba. Na občnem zboru ima vsaka v »Zvezi« stoječa posojilnica le en glas ter sme Cč. g"g*. Žn id e T Š i Ć & Valenčič biti zastopana po |WM»blaščenou. Udeležiti občnih zborov se sme pa tudi veak člen posojilnice, ki je v »Zvezi«, toda le na posvetovanju, ne pa o glasovanju. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam sč zeleno varstveno znamko »nuna« 12 nudil ali 6 velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo 2 lončka 3 kron f»0 stot. franko, razpošilja proti predplačilu: m A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu' bb v Pregradi, Rojrotee Slatina (Rohitseh-Saserbrun). : Centralna zaloga: Leharnar C. Eradv, Fleischmarkt 1. -- BUDAPEST: • I. pl. Ttirok in i>r. Kgger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. ■ Na drobno se vdobiva povsod. Od brata Hrvata! prva kranjska tovarna testenin v Ilir. Bistrici. Odlikovan z (lvemi zlatimi in bronastimi kolajnami Brzojavna poročila. Niziroda na železnici. DUNAJ 1. lli) Ravnateljstvo j u /.ne železnice pr< si za objavo nast< pnega sporočila: Včeraj zvečer «.b 7 uri H min. je lokomotivo vlaka st. 73, odhajajočega iz Modlinga proti Dunaju, neka druga lokomotiva zadela oh strani, vsled tega, da tir ni bil prav uravnan Obe lokomotivi ste skočili iz tira, vendar pa hi vozovi vlaka ostali nepoškodovani. Ta dogodek je povzročil vla kom zakrsnenje za jedno uro. Vsled naglega za usta v ljenja vlaka in j>o t^m |H»vzročenega sunka je !>ilo nekaj potnikov lahko poškodovanih. Neko damo so morali prenesti v bolnišnico v Miklling, ker bo jo napadli krči. Vojna v južni Afriki. LONDON 1. (B) Reuterjeva pisarna javlja iz dežele Culov, da so bili zadnji vppehi Angležev tamkaj veči, nego se je mislilo. PRETOKU A HO. (Hi Sin predsednika Krugerja, Tiart Kruger. ki se je bil nedavno temu udal Angležem, je umrl danes zjutraj po kratki bolezni. Nemčija i u trgovinske potrodbe. BEROLIN 1. (B) Listi javljajo, da je miuister za trgovino, Moller. na včerajšnjem obedu povodom shoda trgovcev, izjavil, da je vlada v težavnem položenju. Ona mora priznati, da so trgovinske pogodbe na dolgo dobo potrebne. Na drugi strani pa je veče varstvo poljedelstva politična potreba. Vprašanje je sedaj : kako daleč l No, se najde že srednja črta sprave. Moja patriotička dužnust nalaže mi, da Vam iz«azim pod p u no priznanje vrhu pri-poslatih mi makarona. Isti su izvrstne kvalitete te nadnašaju u tome pogliedu sve, koje sam dosele od ružnih tvrdkah imao. Os< bito priporočam trgovcem Hrvatima „makarone"' gospode Žnideršič & Va-lenčič u Ilirskoj Bistrici, Kranjska, jer ista gospoda vjerni svom materinjom slavenskom jeziku imadu napise na kartonima lili »Slavenski <, te stoga nije nam sada nužda uzimati kot stranaca, koji nam šalju »makarone« sa najtišom madjarskim, talijanskim i. t. d. Ovu moju izjavu možete, ako želite, v javnost dati. Vladimir Gorsetić trgovac Požega, Hrvatska. FRAN HLAVATY ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicber v Budimpešti, VIII Deutsbegasse, 8. Ste li gluhi?? Vsaka vrst gluhosti in slaheira sluha se ozdravi z našo novo iznajdbo. Samo glu-horojeui s<» neozdravljivi. Nuuieiije v ušesih, preneha takoj. Opišiti Vaš slučaj. Preiskovanja in navodila brezplačna. Vsaki se zamore z malimi treski doma sam ozdraviti. Internationalni zavod za zdravljenje ušes. 596 La Salle Ave., Chicago. 111. Pozor na ta užig na zamašku T T T Anton Pečenko Vrtna ulica 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. priporoča pristna bela in crna vina iz vipavskih, furlanskih, biiskilu dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Noto tržaško poobno podjetje se je premestilo 8 pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza delle Legna 4. To podjetje si je pred kratkim nabavilo nove in elegantue vozove, potrebščine, in obleke, v sprejelo v svojo službo novo in praktično osobje ter vsprejema pogrebe kateregakoli razreda po lastni tarifi. Podjetje preskrbi tudi kolikorsibodi vozov pri spremljevanju pogrebov Da pokopališče. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiii. -^- Hranilne TlogC sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva i u se obrestujejo po 41/g°/o> ue da bi se odbijal rentui davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjiee po 6 °/0 in na vknjižbe po 51/s°/0 C raduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Slanje Iran. flog leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-lran. račun str. 837.315. Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane st. K5. priporoča li krat na dan svež liruh in velik i/.bor sladdic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga uioke iz prvih ogerskih mlinov. i Remeijui v velikem izboru, bukove debal orehov i na, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za. stop nj i ce. Cene zmerne. Viktor Miklavez v Trstu Via Fonderin št. 10. V pisaru! dr. Gregorina in dr. Slavika se vsprejme p'sarja - vežbenika. Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo vsem ve.-čakom, častnikom, postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj -dene originalne genf-ske 1-t-karatne remont. ure zlatega-elektro-plaque, „sestav glashutte". Te ure imajo protimag-netične preciziski urni stroj so naj tančneje regulirane in preskusen in dajamo za vsako uro o-letno pismeno jamstvo. Ukrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v ♦> mescih lnOOO dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le Iti kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejam moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3. — i*. — in S. — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled Česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročite je pošiljati na Razpoiiljanje ur ,.Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot. Podpisani javljam slavnemu občinstvu, da sem prevzel v svojo režijo j kavarno z restavracijo v Skednju št. ">14. ! Postregel bodeni z izvrstno kuhinjo, Dreher-jev«< pivo, istrskim vinom in pristnim teranom; j v kavarni držal bom najboljše pristne pijače J ter slovenske, nemške in italijanske časnike. Xu obilen obisk se priporoča Rudolf plem. Manzano. Mlad uradnik, ki ima dobra spričevala in ki pozna deželne jezike vdobi takoj službo pri tvrd ki Schiwitz & (\o v ni. (Jliega 10. Pozor! Ćastim si naznajati slav. občinstvu, da je moja. prodajalnica vedno pre.-krbjena manifakturnim blagom vsake vrste in po cenah, da se ne bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobauschek, trgovec z manufakturnim blagom.. Vla Barriera vecchia 27 v Trstu. t — Se g »vori Slovenski! • v.