-----    79   -----
Naši dopisi.
Z Dunaja dne 3. marca. V državnozborskih Krogih opazuje se živahno gibanje, deloma zarad predstoječih razprav o državnem proračunu, deloma zarad razprav o zakonu zarad verske šole v gosposki zbornici, dalje tudi zarad zemljišno o d v ezn e g a zaklada gali-žkega, kateri je v budgetnem odseku že sprejet.
Zemljiško-odvezni zaklad gališki je še bolj zamotan, kakor  marsikateri drugi, katere je pred leti imela v dr-iavni upravi  in  za   katere je državna uprava   poberala premale  naklade tako, da je koncem določene   dobe, ko bi moralo   biti   že   vse   poplačano   in   poravnano,   ostal deželam velikanski dolg.   V Galiciji bilo je pa še to posebno,  da  je  vlada   leta   1848   s   političnih   ozirov s posebnim   patentom   kmetom  odpustila   plačevanje  na nje spadajoče tretinje   doneskov posebno   s   tem   namenom,   da se pri  uporu   onega leta niso   pridružili   grajščakom.    To   je   uzrok,   da   je   v Galiciji   narastel   zemljišno-odvezni  dolg že nad   70 milijonov.  Naravno je tedaj, da se dežela stanovitno   brani pripoznati in prevzeti ta  velikansk zgol po tedanji vladi [    pouzročen dolg. Vrh tega je pa dežela tako obremenjena, da že tako  poleg  nad   100%   znašajočih  nakladah, n e more plačevati tudi še oni velki, brez njene krivde nastali dolg. Po vladnem predlogu ima se sedaj, da stvar pride enkrat do kraja,   oni  dolg  odpisati,   ob enem pa imajo tudi prenehati državni doneski za ta zaklad.
\           Levičarji  so   minulih 10 let, odkar se to vprašanje
plete, iz političnih ozirov stanovitno nasprotovali vladnemu namenu, na desnici pa se je tudi odlašalo z rešitvijo tega vprašanja. Sedaj pa poljski klub, v tej dobi v veliki večini konservativen, zatoraj tudi zanesljiv zaveznik  desnice,   želi to vprašanje dognati  de-
i loma za to, da more preličiti svoje deželške dolgove in vrediti svoje denarno gospodarstvo, deloma pa tudi z ozirom  na  predstoječe volitve,   pri  katerih bi bilo sicer
[     mogoče,   da   jih    prekosi   tam   mlado-poljska   liberalna
\ stranka, katera bi se gotovo pridružila nemškim liberalcem v državnem zboru.
Pa vsled nemško-češke poravnave nastalo je tudi i med levičarji, hrepenečim po večini iu vladi, drugače me-aenje. Danes že nihče ne dvomi več, da združena levica v slučaju, ko bi se stara večina pritem vprašanji krhala* takoj in brez pogojev priskoči na pomoč Poljcem in vladi, ker je prepričana, da si s tem kupi hvaležnost | njihovo in levičarjem povoljne posledice pridejo same po sebi. To je sedajno stanje tega vprašanja.
Šolsko vprašanje plete se sedaj v gosposki zbornici in kakor se vkljub skrivnostnem posvetovanji čuje — neugodno.
Govori se, da vlada vsaj sedaj namenoma zau-vlačuje rešitev tega vprašanja, ker ima deloma strah pred hudimi borbami v posledici tega vprašanja, izrekoma pa sedaj, ko hoče levičarje v ta namen ohraniti pri dobri volji, da izvrši češko-nemška poravnava v češkem deželnem zboru in potem še v državnem zboru, v kolikor spada v njegovo področje.
Naučni minister izrekel se je baje v odseku, da vlada nikakor ne odstopi od načel izraženih v njenem načrtu in ako je tako, je že sedaj skoraj gotovo, da se vladni predlog odkloni soglasno, od druge strani pa se čuje drugi glas, trdi se namreč: vprašanje je versko in zato pristaja vodstvo pri njem škofam ki so trije v odseku, in katerih eden, namreč kardinal Schoaborn, prihaja ravno z Rima, kjer mu je bilo mogoče posvetovati se tudi o tem predmetu.
Potem še le se pripoveduje, bode vladi, poznajoči mnenje poklicanih cerkvenih krogov, mogoče odločiti se za konečne svoje sklepe.
Pri takih razmerah se kaže, da se levičarji ne vesele brez uzroka, da je sedaj verska šola odložena za dalj časa in da bi ji le nove volitve v državni zbor mogle pomagati v boljši vspešnejši tir.
O levičarjih, izrekoma onih židovsko-brezverskih, pripoveduje se, da hočejo vse svoje sile napeti, dopustiti ako treba, vsake druge koncesije, nikakor pa ne ako bi imelo tudi veljati obstanek države, ne dopustiti verske šole.
To dokazuje po tni strani velikanski pomen verske šole v življenji narodov, na drugi strani pa tudi znači vsaj glede nekaterih dežel, prave namene liberalnih krogov pri vzdržavanji tako imenovane „noveu šole.