Ikos AMERIŠKA AMEMCAN IN SPIRIT FOREIGN " I iN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 26, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV nj '000 V nagradah bo razdeljenih 20. aprila Najsvetejšega Imena Wf ^ te razposla-Vsak n°m nekakšne delni- 5.00 C,ružina -iih Je dobila ana- ali sama kupi' sospj skuša prodati svo- iste m in Prijatel.iem. Kar , fTJa Preostanka bo šlo z; ^ sv. Vida. ^ 'samo cerkev tudi vi bo-( ke od tega lahko velike ko-i na Podlagi teh delnic Ji jn .Jene nagrade v go- 'HoSeer $1'000- Prva na" l0o druga $200, tret-ft^WO, štiri po $25 Cce^6 Se bodo oddale na ) 2o er^Venem bazarju v ne-tjo i tPrila- Toda vsi listki >% 1 vrnJ'eni do nedelje Sv' Viri°POldne v ozadJ'u cer' i ^ if a- Razume se, da kujte vPr"dane odrezke lahko 6 ako nedeljo dopoldne 3l)i'tePrUom- Tam lahko tu" f n°Ve delnice, če jih že- 1 ■ .JL. I |||ig| j Pilite ..... tisK Pa' so uradne del- ko e na plavem papirju ori o°Ve cerkve sv. Vida. vni °menjene nagrade so am° ti listki. prošeni. da pokupili. če' da 130 več-'i usPeh- In ftieji e te delnice kupite, bo- NJ? ko dobiti eno ali njenih lepih denar" lCetlt' Vsak listek je sa-5 W°V' Pomis]lite, za de- ?SOo» moiida dobili kar — \ F*® V domovini Ksjel j0kal. 731 E. 157. St. teh slikah je vzet 4 Aleu 0r°šca, spomenik Niue Sa«dra, festival Be-Sn'j^t v Metliki na Ma-Scije drug0- Društva in [^teh'i žele Prirediti ^ Gm,- ^ naj se obrnejo Sel S^žna seja I ski 1 osmih bo imel %10 ^okratski klub 32. Sn{ sejo v Turko e i clai^.a l6°H Waterloo o J^leže S° nujno Pr°šeni, L r®ba ' Zel° važne stva-Obenem bo a letošnjega odbora. Anglija premišlja, če naj bi poslala armado na Balkan, da zadrži Hitlerja Grki baje ne dovolijo, da bi Anglija izkrcala svojo armado na Grškem, da ne bi še bolj razjezili Hitlerja. Odklonitev pomoči je osupnila Angleže. London, 25. febr. — Anglija se bavi te dni z važnim problemom, ali naj bi vrgla izdatno vojaško silo na Balkan, da zadrži prodiranje nemške armade iz Bolgarije, ali pa bi nadaljevala vojno proti Italijanom dalje v Tunizijo. Vse zavisi od tega, kaj bo dosegel angleški zunanji minister Eden, ki se danes nahaja v Turčiji, ž njim sta generala Dill in Wavell, slednji je poveljnik afriških čet, ki so razbile italijansko armado v Libiji. Naloga zunanjega ministra Edena je, da združi južno evropske države za odpor proti Nemčiji in če mogoče pridobi Turčijo, da bo stopila z vojsko na stran Anglije. Dalje je njegova naloga, da napravi močno fronto za varstvo Sueškega prekopa in da izvabi nemško bojno silo iz zahodne Evrope na vzhod. Stališče Grčije je zagonetno, ker je grška vlada že dvakrat zavrnila ponudbo Anglije, da izkrca vojaštvo na grškem polotoku. Prvo ponudbo so stavili Angleži 29. januarja in drugo pred nekaj dnevi. Prvo ponudbo je hvaležno odklonil še premier Metaxas, ki je rekel, da bi s tem le razdražil Nemce. Zato se ugiblje, če se namerava Grčija sploh upreti nemški armadi, če bi prišla preko Bolgarije. Splošno navdušenje za ameriškega poslanika, ki je pretepel nemškega oficirja Washington, D. C. — Ameriški poslanik za Bolgarijo, Geo. Earle, je poročal državnemu oddelku ameriške vlade, da obžaluje, ker je udaril nekega Nemca v restavraciji v Sofiji, toda drugega izhoda ni imel. Predsednik Roosevelt je rekel, da poslanika ne bo odpoklical. Štirje okrajni sodniki v Ebens-burgu, Pa. so poslali poslaniku Earle kabelsko čestitko, ker je tako "dobro pomeril" v Nemca. * Belgrad. — Več jugoslovanskih častnikov je prišlo v bu-kvarno in kupilo note za pesem "Tipperary." Izjavili so, da se jim je pesem že prej dopadla, toda odkar je ameriški, poslanik radi te pesmi zbil nekega Nemca na tla, so za to pesem še bolj navdušeni. V vseh belgrajskih kavarnah in javnih lokalih se ni danes govorilo drugega kot o tem, kako'je ameriški poslanik zbil na tla Nemca, ki je vrgel vanj vinsko steklenico. * Sofija, .Bolgarija. — Ameriško poslaništvo skuša dognati, kaj je resnice na tem, da je doti-čni Nemec, ki ga je ameriški poslanik Earle zbil na tla, umrl radi prebite lobanje. Čiekirali so vse hotele in bolnišnice, toda nobenega sledu ni za njim. PROMETNE NEZGODE SE STALNO VEČAJO Clevelandski policijski načelnik, George J. Matowitz, resno opozarja na vedno naraščujoče prometne nesreče. Vznemirljivo je, koliko oseb, mladih in starih, je doletela nezgoda na ulicah. Nič manj kot 26 oseb je bilo letos že ubitih, 23 od teh peščev. Poškodbe je dobilo pa že več kot 150 oseb. V prvi vrsti je odgovorna za te nesreče malomarnost v tem ali onem oziru. Največ nesreč se je pripetilo, ker so ljudje stopili na cesto, ne da bi pogledali, če je prazna. Drugi vzroki so prehod preko ceste sredi bloka, ali proti signalni luči. Kakor hitro stopijo ljudje s pločnika, so enako odgovorni za prometne nesreče z vozniki. Vedno večji promet zahteva pažnje od obeh strani, tako od pešca kot od voznika. Kazen $2,000, kdor bo jedel jajca in meso London.—Ministrstvo za prehrano je izdalo odlok, ki stopi v veljavo 10. marca, da kdor bo jedel dva jajca ali ribe in meso pri enem kosilu, zapade kazni eno leto ječe in $2,000 kazni. Hoteli in restavracije, kjer bi servirali tako "rihto," zapadejo isti kazni. Vsak pa lahko naroči pri enem kosilu: jajca, ali ribe, ali meso, ali perutnino, ali sir, toda nobeno teh jedi po dvoje obenem. Samo slanina in eno jajce se lahko skupaj naroči. Amerikanci beže iz Orienta Šanghai. — Na 26. februarja odpljuje od tukaj ameriški parnik President Coolidge, na katerem se bo odpeljalo v Ameriko okrog 1,000 civilistov, največ žensk in otrok. Odšli bodo iz Hong Konga, Šanghaja in Manile na priporočilo ameriške vlade. Nemška armada bo šla v Bolgarijo v 2 kolonah London, 25. febr. — Vojaški izvedenci trdijo, dd bo šla nemška armada iz Romunije v Bolgarijo v dveh kolonah. Ena bo šla preko severozahodne Bolgarije, bo zasedla glavno mesto Sofijo ter nadaljevala pot ob reki Strumi na grško mejo. Ta oddelek bo najbrže poslal večje število vojaštva na jugoslovansko mejo, da bo varovalo desno krilo pred slučajnim sovražnostim od strani Jugoslavije. Druga kolona bo šla pa v ju-žnovzhodni smeri preko prelaza Šipka. Tam se bo pa razdelila, en oddelek bo šel proti Turčiji, drugi pa do Egej^kega morja. Sodi se, da so nemške priprave za invazijo Balkana tako velike,' da ne more biti Hitlerjev cilj samo Grčija, ampak Turčija, Sirija in Perzija. Odnošaji med Zed. državami in Rusijo so se nekoliko ohladili Zdi se, da se bodo Zed. države udale pritisku Anglije, da ne bodo prodajale raznih potrebščin Rusiji, ki jih potem ročno pošilja naprej v Nemčijo. Senator Burton je prav kot aprilsko vreme Na 12. februarji letos, je rekel senator Burton (mi priporočamo B u r t o n (i) : "Ustavna dolžnost kongresa je, da porazi najemninsko-posojilni predlog (za pomoč Angliji), ki bi clal polno moč zapeljati deželo V vojno. Predlog v sedanji obliki je korak bližje k 'vojni." — Na 20. februarja, letos, je rekel župan Burton: "Ta predlog je, najsi se nam dppade ali ne, edina pot za pomoč Angliji, s čemer bomo dobili čas'za pripravo vaše lastne obrambe." Policija v Rimu čekira obiskovalce poslaništva Rim. — Italijanski detektivi zapišejo vse osebe, ki pridejo k ameriškemu poslaništvu, ali ki gredo iz tega urada. Vsak se mora izkazati z listinami in detektivi zapišejo njegovo ime in naslov. To delajo z ameriškimi kot z italijanskimi državljani. Ameriško poslaništvo ne ve vzroka temu. Na bolniški postelji že od novega leta sem se nahaja na bolniški postelji poznani rojak Mr. Jakob Grbec, 1447 E. 173. St. Zdravje se mu le polagoma boljša, želimo mu skorajšnje okrevanje. Na operacijo Gdč. Louise Zidanič, 8905 Rosewood Ave. je bila odpeljana v Charity bolnišnico, kjer se bo podvrgla operaciji na slepiču. Obiski začasno še niso dovoljeni. Prost pouk se nudi V Oliver Hazard Perry šoli na 18400 Schenley Ave. se vrši vsak pondeljek, sredo in petek od 7 do 10 zvečer pouk v ameriškem državljanstvu in v angleščini. Pouk je popolnoma zastonj. Pozdravi iz Kalifornije Mr. Mike Udovich pošilja iz Culver City, CaL, najtoplejše pozdrave vsem clevelandskim prijateljem in znancem. Pravi, da se mu tam prav dopade. Pozdravi iz Floride Mr. Jos. A. Križman pošilja vsem prijateljem in znancem tople pozdrave iz Palm Beach Florida. Lisjaka iz luknje Clevelandski mestni sodnik David Copland je izgubil odvetništvo radi neke umazane afere. Oblasti so mislile, da se bo sodnik potem odpovedal tudi sodnijski službi. Toda ne! Dasi ni dobil nobenega slučaja v obravnavo, pa je lepo hodil na sodni j o, tam bral časopise ali si drugače preganjal čas in vlekel $9,000 na leto plače, $6,000 od mesta in $3,000 od okraja. Zdaj so oblasti napele pa druge strune. Prosekutor Cullitan je ukazal okrajnemu avditorju, da ustavi nadaljno plačo sodniku. Temu je sledil mestni pravni direktor Brain-ard, ki je tudi ukazal ustaviti nadaljno plačo Coplandu. Zdaj bodo pa čakali, kaj bo sodnik storil. Postava pravi, da mora biti kandidat za sodnika odvetnik, nikjer pa ni rečeno, da mora obdržati odvetništvo, če hoče ostati sodnik. To bo zdaj najbrže odločila najvišja sodni j a. Samo še par dni Grdinova firma, 6019 St. Clair Ave. in 15301 Waterloo Rd„ kjer si lahko izberete vse, kar potrebujete v pohištvu za hišo in dom, ima razprodajo samo do konca tega meseca. Ker se cene pohištvu dvigajo, se preskrbite z istim, dokler ga dobite še po znižanih cenah. Washington, D. C. — Diplomatski razgovori med Zed. državami in Sovjetsko Rusijo ne gredo več tako gladko izpod rok kot prej. če bo to dovedlo do popolnega preloma med obema državama, se še ne more vedeti. Toda Rusija čuti, da izgublja tla v Ameriki. Morda se čuti v tem roka Anglije, ki že dolgo pritiska na našo vlado, da bi nehala pošiljati razne potrebščine Rusiji. Ameriška vlada ni hotela jemati tega v obzir, ker je upala, da bo s prijaznostjo pridobila Rusijo do tega, da bo ta posredovala v Berlinu, da ne bi Hitler poslal armade na Balkan. Da je bila ameriška vlada zelo zainteresirana v Balkan, je kazal obisk polkovnika Donovana v razne balkanske države, kamor ga je bil poslal predsednik Roosevelt. Toda ko je polkovnik odšel, je Nemčija pograbila Bolgarijo. Roosevelt je videl, da ni hotela pri tem Rusija sodelovati in od tod zdaj ta nenadna hladnost v Washingtonu proti Sovjetiji. Državni podtajnik Welles je v "prijaznem" tonu povedal ruskemu poslaniku Oumankyu, da Rusija ne bo mogla več kupovati strojnega orodja in drugih stvari tukaj, ker jih sami rabimo pri obrambenem načrtu. Toda Ou-mansky je rekel, da tega ne verjame. Anglija dokazuje, da gre mnogo stvari iz Amerike preko Sibirije v Nemčijo, če že ne direktno, pa kupljene predmete obdrži Rusija, a enake pošlje iz svoje zaloge Nemčiji, kar je nazadnje eno in isto. Angleški poslanik se pripravlja da odide iz bolgarskega glavnega mesta Sofije Sofija, Bolgarija. — Na angleškem poslaništvu so začeli se-žigati zaupne listine in diplomatski štab se pripravlja na odhodu v Turčijo. Vsa; znamenja namreč vedno bolj kažejo, da je nemška armada v Romuniji pripravljena vkorakati v Bolgarijo. Bolgarska vlada je ukazala, da naj bodo vsa mesta ponoči v temi, ker se pričakuje angleških bombnikov morda že danes ali jutri. Položaj je postal še bolj napet, ker je ruska vlada obvestila vse balkanske države diplomat- skim potom, da daje Nemčiji proste roke v južnov.zhodni Evropi. Rusija se je izjavila, da ne mara storiti ničesar, kar bi jo dovedlo v konflikt z Nemčijo. Bolgarski častniki so v nekem hotelu razmotrivali zemljevide s civilisti, ki so govorili samo nemščino. V znanem bolgarskem letovišču Tčam-Koria, 43 milj od Sofije, je nemški generalni štab zasedel vseh 200 vil. Letovišče se nahaja v gozdu in ga je težko opaziti z zraka. Obsojen, ker je pomagal prijatelju v smrt Denver, Colo. — James Shears, delavec na železnici, je bil obsojen na 60 dni ječe, ker je pomagal svojemu prijatelju izvršiti samomor. Svojemu prijatelju 44 letnemu Merril Noli-nu, je pomagal v Windsor hotelu na okno, s katerega je potem ta skočil in se ubil. Shears pripoveduje, da sta z Nolinom izgubila delo, nakar sta pet dni popivala. Potem je pa Nolin sklenil, da si konča življenje. Skušal je zlesti na okno, toda ni mogel. Prosil je prijatelja, naj mu pomaga. Ta ga je prijel za hlače in ga dvignil na okno, nakar je mirno gledal, kako je ta skočil doli na pločnik. Pozdravi iz New Yorka Mrs. Margit Kogovshek pošilja vsem svojim prijateljicam in znanlkam lepe pozdrave iz New Yorka. Pravi, da so v New Yorku sedaj pravi spomladni dnevi ter pripomni, da znajo tam zelo fino speči kostanj. (Kajpak, da ga bi pa kaj domov prinesla, tisto pa ne!) V bolnišnici V Mestno bolnišnico je bila odpeljana aktivna in agilna društvena delavka Mrs. Paulina Mausar, 653 E. 160. St. Obiski začasno niso dovoljeni. Upamo, da se kmalu boljšega zdravja vrne domov. Stavka pri Willard Co. je bila včeraj končana Včeraj je prišlo do poravnave med unijskimi delavci in Willard Storage Battery Co. 700 delavcev je bilo na stavki od zadnjega četrtka. Danes zjutraj so šli delavci zopet na delo. Delavci so dosegli izboljšanje mezd od 3 do 10 centov na uro in boljše zdravstvene razmere v tovarni. Pogrebi Pogreb mladega Richarda J. Rozmana bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. — Pogreb za James Edward Fly-the se bo vršil jutri zjutraj ob devetih in pogreb za Maks Col-linsom se bo vršil iz Grdinovega pogrebnega zavoda jutri zjutraj ob devetih. Hitler okleva poslati armado v lačno Španijo London. — Oni dan je Hitler poklical k sebi španskega generala Franca in mu brez ovinkov povedal, da bo nemška armada v kratkem zasedla Španijo. Nato mu je Franco odgovoril, da se Španija v svojem obupnem stanju radi pomanjkanja živil pač ne bo mogla ustaviti Hitlerju. Opozoril je pa Hitlerja na to, da bo morala pripeljati nemška armada s seboj vso prehrano zase in vrhu tega še kakih 25 odstotkov več. Hitler je bil nad tem začuden in je rekel, da je pričakoval, da bo nemška armada dobila pač nekaj prehrane v Španiji sami. Potm mu je pa Franco pojasnil, da je v Španiji tako pomanjkanje, da Hitler nikakor ne sme pričakovati kakega živeža za svojo armado in še več, da bodo sestradani Španci celo napadli nemške zaloge in si jih s silo prisvojili, najsi bi bila za to še tako stroga kazen. Razen v Poljski je danes najbolj žalosten položaj ravno, v Španiji. Ako Hitler ne bo zasedel z vojaštvom Španije, je ne bo samo radi tega, ker bi moral preživljati poleg svoje armade tudi španski narod do gotove meje. -o- Mussolini se izgovarja, da so Grki ujeli samo ranjene vojake Atene, Grška, — Vlada je odgovorila na Mussolinijev govor zadnjo nedeljo, v katerem je izjavil, da so Grki ujeli komaj "par tisoč ranjenih italijanskih vojakov," da pa imajo Grki ogromne izgube na albanski fronti. Grki zatrjujejo, da so pač imeli izgube, ko so jemali Italijanom važne postojanke, toda te izgube niso bile tako velike, če se primerja okoliščine, pod katerimi so naskakovali razne višine; Grki so ujeli vsega skupaj do. zdaj okrog 20,000 italijanskih vojakov. Od teh jih je v bolnišnicah 28 častnikov in 497 mož zaradi ran, ali raznih bolezni. Torej ni res, kar trdi Mussolini, da bi Grki zajeli tsamo par tisoč "ranjenih vojakov." V bolnišnico Mrs. Josephine Kremžar, 1027 E. 72. St. je bila odpeljana s Svetkovo ambulanco v St. Alexis bolnišnico v svrho operacije. Njeno dekliško ime je bilo Lav-rich, ki je bila dolgo let učiteljica v farni šoli Marije Vnebo-vzete. 30 dnevnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Ano Campa v spomin 30-dnevnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. BORBA MED CERKVIJO IN VLADO V NORVEŠKI Stockholm, 19. febr. — Vsa Norveška je radovedna, kako se bo končala borba med cerkvijo in nacijsko vlado. Vsi norveški škofje so bili namreč podpisali spomenico na prosvetnega ministra, v kateri so označili vlado kot polno terorja in nasilja. Isto so škofje sporočili svojim vernikom v javnem pastirskem pismu. Z*daj je vprašanje, če bo Quislingov režim primoral cerkveno oblast k pokorščini, ali se bo moral udati. Zadnjo nedeljo je bilo prvič, da so bili v vsaki cerkvi navzoči pri pridigah policaji in režimski vojaki. Tako je ukazala vlada. Vlada se namreč boji, da bi se ljudem v cerkvi povedalo pri pridigah, da je novi nacijski "red" na Norveškem proti krščanstvu. Toda vladni vohuni niso slišali nič. župniki so namreč pastirsko pismo razmnožili in prepis delili vernikom, ko so šli iz cerkve. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ha Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Z a Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 ___Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year CJ. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 33 No. 47 Wed., Feb. 26, 1941 Ce se ne bo morda zgodovina ponovila na Balkanu Ves svet ima danes uprte oči na Balkan. Predvsem pa mi Slovenci, ker gre tudi za usodo naše domovine. Bo-li podlegla pritisku preko Donave, ali bo izšla iz te krize neokrnjena? To in ono se piše in ugiblje. Toda gotovega ne ve nihče. Skoro gotovo bo ostal položaj na Balkanu nespremenjen, dokler ne bo začel kopneti sneg. Če bi Hitler zagnal svoje težke tanke zdaj po Balkanu, bi obtičali v zametih in drugi mesec pa v blatu. Šele enkrat aprila bi bila trdna tla. Torej spomladi, ko je vse v cvetju, ko vse zeleni in se odeva v zelen plašč, pa grozijo diktatorji, da bo tekla po zelenih in cvetočih livadah rdeča kri, da bi gnala mlinske kamne tri. Nedavni govor angleškega premierja Churchilla in pa premikanje nemških čet ob Donavi kaže, da se bo na Balkanu nekaj važnega zgodilo. Morda bi Hitlerju koristilo, če bi šel gledat v zapiske nemške armade in bi videl, da je bil začetek konca centralnih zaveznikov, to je Avstrije in Nemčije, prav na Balkanu. V septembru leta 1918 je armada 500,000 mož, obstoječa iz Grkov, Srbov, Francozov in Angležev prodirala iz grškega pristanišča Soluna in prodrla skozi nemško-avstrijsko-bol-garsko fronto. Ko je bila zrušena balkanska fronta centralnih zaveznikov, je sestradana in izmaličena Bolgarija prosila za premirje. Par tednov pozneje je poročal general D'Esperay, poveljnik zavezniških čel, da francoski topovi grmijo že na bregovih Donave, prvič od Napoleonovih vojsk. Kmalu zatem sta prosili Avstrija in Turčija za premirje. Nemčija, ki je bila zelo stiskana na zahodni fronti, je zanemarjala Balkan. Resnica je celo^da so nemški generali govorili o Solonu kot o velikem konfinacijskem taborišču, kjer imajo zavezniki pol milijona mož v brezdelju. Toda končno so se zavezniki smejali kajzerju in njegovim generalom. Padec Nemčije se je pričel na Grškem, čeprav je k temu padcu neoporečno pomagala ameriška ekspe-dicija v Franciji. Morda ima Hitler ravno to v mislih in posveča vso pozornost Balkanu, da se ne ponovi tragedija iz leta 1918. Grške zmage v Albaniji so že precej zmanjšale vpliv osišča. Jugoslavija si je tudi nekoliko oddahnila. Italijanska armada v Albaniji je bila do vojne z Grki vedno v pretcjčo nevarnost jugoslovanskemu hrbtu. Zdaj se je pa stvar obrnila in Mussolini je, ki je v skrbeh, da ne bi jugoslovanski gorjanci padli do črnosrajčnikih v Albaniji. % Ne samo Jugoslavija, tudi Turčija je bila presenečena nad grško in angleško močjo. Turčija je zdaj prepričana, da ji angleška mornarica s pomočjo armade v Egiptu in Palestini lahko prinese pomoč pri obrambi Dardanel. Hitlerju se seveda ta položaj na Balkanu prav nič ne dopade. Zaveda se, da mora stopiti v akcijo. Ker se je njegova zaveznica Italija tako slabo obnesla, mora on podvojiti svojo silo, sicer se lahko primeri, da se Balkanci združijo proti osišču. Hitler se opravičeno boji, da bo Anglija izkrcala svojo egiptovsko armado v Solunu, kot je to storila v prvi svetovni vojni. Grška in turška armada, ojačeni z angleško, bi delali Hitlerju veliko preglavice. S tem je dobila pa tudi Jugoslavija nov pogum, pa tudi Rusija gleda na položaj z povsem drugačnimi očmi. Rusija ima že zdaj močno armado v Ukrajini, da ustavi slučajni napad nemške armade iz Romunske in Madžarske. Načelnik ruskega generalnega štaba, general Žukov je rekel še lanskega decembra, da mora stati Rusija pripravljena z armado na zahodni fronti radi morebitnih "presene-^ . if cenj. Če bi se ustvaril balkanski blok s pomočjo Anglije, bi pritiskal na nemško armado v Romuniji, od katere se Rusija najbolj boji napada. Radi tega se pričakuje velikih dogodkov na Balkanu in vojaški strokovnjaki napovedujejo, da se bo vršil glavni boj v južno-vzhodni Evropi. Zato se pa zdaj obe strani, nemčija in Anglija, na vso moč prizadevata, da. si zagotovita strategične točke na Balkanu. Če se posreči poteza Angliji bo zrušeno rimsko-berlinsko osišče od balkanske strani, od Soluna proti Donavi, kot je bilo zrušeno leta 1918 osišče Dunaj-Berlin-Carigrad. BESEDA IZ NARODA I —» » » »—»»««»««—»—- - > — Mussolini pred pogrebom Govor fašista Mussolinija zadnjo nedeljo je bil zanimiv iz več ozirov. Ne radi tega, kar je rekel, ampak kar se lahko bere med vrsticami. Videti je bilo, da Mussolini ni govoril samo svojemu narodu, ampak tudi Hitlerju, kateremu je izročal v roke usodo Italije oziroma fašizma. Okoliščine njegovega govora kažejo, da se Mussolini ne čuti več varnega in da se mu zelo tresejo tla pod nogami. Do zadnjega trenutka ni nihče vedel, da bo duce govoril. In govoril ni s kakega balkona, kot je to dosledno delal prej, ampak je šel v zaprto gledišče, se obdal svojimi zvestimi prijatelji in nedolžni radio je prenašal njegove besede narodu. Mussolini ni povedal nič, razen to, kar narod že ve in pa da bo Hitler izvlekel Italijo iz blata. Ko je peljal Mussolini narod v vojno, je narod mislil, da bo dobil Korziko, Ni- Od podružnice št. 10 SMZ Približal se je čas, ko bo imela naša podružnica zopet sejo in sicer drugo od svojega obstanka. Članstvo je prav prijazno vabljeno, da se udeleži te seje, ki se bo vršila v soboto ob sedmih zvečer v šolski dvorani. člani pridite v velikem številu in pripeljite tudi svoje prijatelje, da tudi oni pristopijo v to našo mlado organizacijo, ki je edina te vrste v Ameriki, kajti Slovenska moška zveza deluje na nepristranski podlagi in upam, da se bo dvignila prav na tako višino kot je danes Slovenska ženska zveza. Saj vemo, da je tudi ta ženska organizacija imela prav take boje v začetku in veliko sitnosti, prav kot jih ima sedaj Slovenska moška zveza od strani vsakovrstnih prerokov, ki jim ni všeč, da se je ustanovila brez njih sodelovanja in upoštevanja istih, po pravcu, ki ga oni želijo v tej smeri. Torej pridite na sejo v velikem številu, kajti sporočiti vam ima precej važnih stvari in vsak član bo prejel tudi pravila naše zveze ,da se bo vsak vedel po njih ravnati in agitirati za novo članstvo za napredek naše podružnice in Slovenske moške zveze. S pozdravom, Fred Krečič, začasni tajnik. -o- Moje delo izplača pri banki Prišel je čas, ko je treba nekaj napisati pod zgornji naslov. Iz zgodovine pretečenih let uradnikov pri banki in o njihovih plačah vemo kaj se je vse pisalo in govoričilo, podtikalo in obreko-valo. Vse to je bilo v škodo podjetju in v škodo dobremu imenu podjetja in naroda. Da se kaj sličnega več ne bo dogodilo jc potrebno, da se o tem javnost ob času obvesti in pouči. Največkrat nastanejo take komplikacije radi tega, ker javnost ničesar ne ve in zvedeti ne more. To ji vzrok, da javnost potem začm soditi po svoje in rezultat je nesporazum in neljubo obrekovanje in sovraštvo. Kar se je dogodilo enkrat, s( dogodi lahko še drugikrat, če sc javnost ne pouči, da bi vedela Kar je potreba je to da začne nekdo govoričiti o plačah bančnih uradnikov in tisti, kater željno pričakujejo, da bi se ka, lakega dogodilo, bodo £ake govorice z največjim zanimanjem sprejeli in iz teh naredili konja in slona med drugimi, ki bodo tc zopet radi sprejeli. Pridimo k stvari: Kakšno plačo ima predsednik naše slovenske banke, to je The North American Bank Co., kjer se nahaja moja malenkost zadnjih par let. Stvar je sledeča: Ko sem bil pozvan k banki v potrebi, ko je banka zgubila svoje dotedanje uradnike nisem hotel nobene plače, tudi ni bil namen dalj časa ostati pri banki nego dokler sem bil potreben. Tako je ostalo nekako tri četrtine prvega leta. Ker je direkto-rij videl, da ima banka korist in napredek od tega je meni določil nagrado mesečno po $50 kar je veljalo do koncem leta 1940. V tem času je banka dosegla velik napredek in je s začetkom leta 1941 direktorij določil meni plače $100. na mesec. "To je pa že malo veliko so zašepetali nekateri rojaki." Tako opazko sem tudi sam slišal in za to je tu moja izjava in pojasnilo za vse delničarje in vse tiste, kateri se kaj zanimajo za banko in njene uslužence: Prvič izjavljam, da nisem pristopil k banki za to, da bi ostal ■za dolgo. Tudi nisem pristopil kot bančni izvedenec, ki bi odgovarjal za takega predsednika, kakor jih imajo banke. Da bi imel kaj z denarjem opraviti pri banki je brez smisla, vsa taka dela opravljajo tisti, ki so se tega učili in to študirali. Kljub temu pa je vendar delo v banki ali za banko, katerega jaz lahko uspešno vršim v bančno korist. To in tako delo se pa lahko opravlja tudi izven banke in izven bančnih uradnih ur. To je moje delo. Mnogi bi lahko sumili o meni, da sem mogoče res kakšen izkoriščevalec banke, ko bi slišali, da imam $100 na mesec pa me vidi v uradnih urah tu in tam kje drugod, če v takem slučaju priste/ji k vam nekdo in vam na ušesa zašepe-ta: "Glejga Grdinata, on vleče plačo pri banki, pa ga vidiš na pogrebu in mogoče slika novopo-ročence itd." To je dovolj, da bodo začeli šepetati, da je Grdi-na izkoriščevalec kakor so obsojali mnoge druge v zadnjih letih. Poglejmo moje delo za banko. Kadar vzamem nekaj na moje ime, kar se lahko smatra, da vzamem nekaj za mojo odgovornost, da isto opomorem do višje-stopinje ali do cilje, potem se za isto potrudim z vsemi mojimi zmožnostmi in energijo. Meni se za banko ne morejo določiti nobene uradne ui"e. Meni se mora pustiti moj prosti čas. Prav tako sem hotel imeti, ko sem bil gl. predsednik KSKJ. Smatram, da ko je oseba postavljena na tak važen urad, je ta oseba dolžna delati za podjetje vseh 24 ur na dan. Dokler ima človek poverjeno tako službo ali opravilo, je dolžan posvetiti vso svojo pozornost, da bo njegovo delo uspelo. Moje delo ne morem delati v banki razven malenkosti kakšnih aplikacij ,ali pojasnil in nasve-:ov. Moje glavno delq se mora zvrševati zunaj, med ljudmi, kjer se lahko govori o banki. Ostali dclavci, kateri opravljajo lelo v banki, so zaposleni v njih uradnih urah, svoje del^ izvršijo in so za to plačani, kdo drugi ■Da mora skrbeti za to, da banka pravilno posluje z denarjem, da ;e tirjajo dolgovi in da se poso-,'uje denar ter da se spolnujejo vse državne postave, ki so v skladu z bančnim poslovanjem. 4a to imamo izbornega tajnika v osebi Mr. Jos. L. Surtza, ki je dobro izučen manager. Direktorji banke so nekaki nadzorniki, ki zasledujejo vse poslovanje tajnika in mu pomagajo z nasveti in priporočili v poslovanju. Pri tem vsem je vštet tudi predsednik banke, ki je tudi direktor obenem in vedno na razpolago, da podpisuje listine za banko. Poleg tega je pa predsednik še posebej gospodar, katerega dolžnost je zagovarjati bančno podjetje. Nobena druga inštitu-cija ni tako važna za ohranitev dobrega imena pred javnostjo, kakor je ravno denarni zavod-banka. Vsi se l?oste še spominjali, kako smo še pred par leti črno gledali na našo domačo banko, vse kar smo imeli da smo o njej govorili ali pisali je bilo to, da smo rekli ali zapisali: "Naj jo vra. . . vzame! Da bi je nikoli ne bi-bo . . .! itd." In vendar danes mislimo in vidimo drugače, še par let in vsak rojak se bo odločno potegnil in bo zagovarjal to domače nad vse potrebno in koristno finančno podjetje. Ni treba z nova poudarjati o koristih, če bo banka napredovala za narod, ali o izgubi, če bi jo ne imeli, vse to se bo samo izkazalo v bližnji bodočnosti, če smem to tako prerokovati na podlagi dosedanjega napredka v zadnjih par letih. Ker govorimo o moji plači in delu naj zaključim v tem s tole opazko: Ker nisem noben bankir in ker nisem pri banki, da bi kaj zaslužil zato ker sem trgovec in pogrebnik in je moj kruh v mojem podjetju. Za to bom ostal pri banki samo tako dolgo, dokler bo direktorij videl, da sem potreben, tisti dan, ko ne bo več potreba biti meni pri banki, bo zame najbolj vesel dan, ker bom odtedaj lahko posvetil moje energije za kaj drugega, ki bo mojim podjetjem in moji družini hasnilo. Toda, dokler pa lahko pomagam bančnemu podjetju do večjega napredka in to z samo tako plačo, sem pripravljen to še izvrševati v zavesti, ker vem da pri tem delam tudi za korist naroda. Pri tem pa tudi pričakujem, da se me oprosti tega, da bi moral sedeti vse uradne ure v banki, tpdi takrat, ko sem nujno potreben pri mojih podjetjih, dokler za banko delo, ki spada pod moje področje lahko izvršujem povsod in vsak čas izven bančnih ur. To pojasnilo naj vsakdo sprejme kot za prijazno in za potrebno, s tem bo ohranjen bodoči sporazum za v korist bančnega podjetja in napredka in za mojo esebo, za kar nočem, da bi kaj trpelo ime kot predsednika banke. Pristopil sem k banki za to, da bi ista napredovala in ne za to, da bi plačo vlekel. Za to kar sem plačan, bom zadostil po svoji vesti in še nagradil po vrhu. P. S. POSEBNO POSLU-ŽNOST ZA BANKO: V teh časih, ko so bančne uradne ure ' i precej kratke in na drugi strani pa delovne ure naših ljudi, bolj in bolj številnejše; se mi vidi zelo potrebno, da sem na razpolago vsem tem, ki bi še hoteli na mene obrniti ali poslužiti prilike glede karkoli takega, da lahke zanje naredim v bančnih zadevah. So stvari, katere lahko izvršim v mojemu uradu na E. 62. cesti za banko. To bo za mnoge debra prilika, se lahko zanesete in lahko priglasite, če morem kaj storiti za katerega. S tem zaključujem moje pojasnilo in ostajam s spoštovanjem do vseh delničarjev in vlagateljev ter prijateljev slovenske banke. Anton Grdina predsednik. -o- Ob prvi obletnici banovine Hrvatske co in Tunizijo. Mesto tega je pa zaigral ves afriški imperij poleg Albanije. V nedeljo se Mussolini ni ustil, da bo vrgel angleško armado iz Afrike in ji vzel Sueški prekop. Iz njegovih besed je zvenel obup v samega sebe in svoje vodstvo. Prijemlje se za zadnjo bilko, Hitlerja. S tem je napovedal začetek konca fašizmu, katerega bc- pogoltnil v kratkem nemški narodni socializem. Ko se bo začela Italija rušiti, se bo pa vsula nemška armada preko prelaza Brennerja in se razlila po taliji. Zagreb. — V zvezi z obletnico banovine Hrvatske je bila pripravljena reprezentativna spominska knjiga, v kateri so podani rezultati dosedanjega dela in ustvarjanja banovine Hrvatske in pri kateri so sodelovali ugledni hrvaški javni delavci in književniki. Ban banovine Hrvatske, g. dr. šubašič, je napisal za to dokumentirano knjigo lep uvod, v katerem je poleg drugega poudaril tudi tole: "Prva obletnica resnično napornega hrvaško-srbskega sporazuma, ki sta ga po plemenitih namenih in pod pokroviteljstvom kneza Namestnika sklenila g. dr. Vladko Maček ih predsednik kraljeve vlade g. Cvetkovič, se je izpolnila dne 26. avgusta 1. 1940. To godovanje pomeni prvo obletnico ustanovljenja banovine Hrvatske. Po mnogih nesporazumih in borbah se je naposled našla osnova, ki bo spravila v soglasje in- terese naše ožje domovine Hrvatske z našo državo Jugoslavijo tako, da bo razvita in zadovoljna Hrvatska jamstvo močne Jugoslavije in obratno. Tako se povezujejo bratsko Srbi, Hrvatje in Slovenci v skupni, vsem enako dragi Jugoslaviji in pod vlado narodne dinastije Karažor-ževičev za pravo bratsko vzajemno življenje in delo kakor tudi za vzajemno obrambo proti zunanjim silam. Ta letopis dokazuje, da je ban-ska oblast v resnici naša narodna oblast in da ima narod za izvor vsake oblasti. Ona je organ ljudstva, zastopnica njegovih interesov in zaščitnica njegovih pravic. Zato ceni ona zaupanje, ki ga uživa v celi Hrvatski, in kakor sem rekel ob priliki prve velike noči v svobodni Hrvatski, pride čas, ko bo mogla vedrega čela in odprtega srca stopiti pred sabor Hrvatske, da poda račune o svojem dosedanjem delu ter prejme od narodnih predstavnikov smernice za svoje bodoče delo. Kakor postavljamo s to obletnico na eni strani spomenik hvaležnosti vsem tistim, ki so se borili za ustvaritev tega dela, tako utiramo na drugi pota bodočnosti, v katerem grajenju sodelujemo vsi. Obenem pa tudi zavračamo vse tiste neresnice, ki trdijo, češ, da so Hrvatje nesposobni za ustvarjanje v delu in mi vsi J ugoslovani obenem pa za skladno državno življenje. In ko letopis dokumentarno dokazuje, da more Hrvatska tudi ob zelo težkih okoliščinah v sedanjih dneh na podlagi današnje ureditve obnovljene Hrvatske korakati v pravcu vidnega napredka s pobijanjem vsake malodušnosti, ki se pojavi tu in tam, že v kali, veljavno dokaže, da se je Hrvatska sposobna tudi v najtežjem času, ki ga doživlja, posvetiti mirnemu in krepkemu grajenju v vseh panogah svojega življenja. Banska oblast bo tudi nadalje gradila mir, zdrževala red in pravico pravično do vseh slojev, narodnosti in ver ter neprestano itremela za političnim, socijal-iim in gospodarskim napredkom. V imenu etične vrednosti naših narodnih tradicij vodimo še danes borbo za svobodo, pravico, človečnost in napredek na vsakem polju duševnih in mate-rijalnih koristnosti, ičie se opira-no na to narodno tradicijo, če jomo še zanaprej .gradili svoje .lomove na temelju kmetijstva, .d ne prihaja v narodno kulturo praznih rok, nego prinaša vanjo lajvišje življenjske in duševne vrednosti kot nosilec zdravega življenja, potem smo lahko sigurni, da bosta naša delavnost n ljubezen do domovine izvoje-/ali zasluženo mesto nasproti narodom. Z zasidran jem v etičnih načelih pravice in poštenja, z zvezanjem svoje usode z bratskim srbskim in slovenskim narodom v kraljevini Jugoslaviji, z živo vero v Boga in zaupanjem vase bomo mi Hrvatje še nadalje korakali po poti napredka v vsakem pravcu." IZ DOMOVINE —100 Mariborčanov se vežba za pomožne gasilce. V gasilskem domu na Koroški cesti 12, je zadnje čase spet izredno živahno. čez 100 mariborskih meščanov obiskuje poseben gasilski tečaj, v katerem se bodo izvež-bali kot pomožni gasilci. V tem tečaju so sami obvezniki takoz-vane "pomožne vojske," ki je bila nedavno tudi pri nas upelja-na. Med obiskovalci tečaja so številni ugledni Mariborčani, in-dustrijci .trgovci, uradniki, obrtniki, pa tudi pripadniki delavski slojev, ki vsi složno hodijo k predavanjem ter opravljajo zanimive, četudi precej naporne vežbe. —Velike tatvine na deželi. V okolici Slovenske Bistrice so bile zadnje čase izvršene večje tatvine, pri katerih so tatovi od-1 nesli samo gotov denar, bilo vlomljeno pri : Ivanu Puklu v Cigon odnešeno iz nezaklenj' 4700 din. Jakobu, P je pri Puklu stanoval haja na orožni vaji, j1 den znesek 2700 din-Novi vasi pri SI. Bist vdrl v hišo posestnik na Damiša, kateremu 650 din. JIIIIIIIIIIIIIIIIIII Če ^ia verjamete al' pa ne ^ / iiiimiiiiiiiiimi '** Vsi, ki ste brali o si basah, ki jih je naf Kushlan in meni ž nj> vil en teden sladkih d' minov na koline v d° boste priznali, da nis* nič čez postavo. Pa j£ lo biti nekje nekaj n» sano, ker sem slišal,1 streže, če že ne po živ vsaj po telesni poškod že je prišla po dolger dan njegova cerkniška ki najprej udari, vzrokov, zakaj je ud*1' Se reče, saj ne ven1' toda okoliščine tako k; dan je namreč dobil I mojega asistenta Fi"8'' vlekel s strašno sla®' dami k bari v SND-silil, naj pije kar bo plačal vse. Sicer Je pomniti, da jo Leo * darski človek in f Franceta na dom8*5' opoldne, ko ni časa z8 ri in ko človeku tud> gre posebno. . V tem, ko se je pijačo, je začel KusW ovinkih od njega če kaj ve, kod se j^ mov. France pa, ki je tent, torej mora k'*1 toliko brihten kot J** bolj, je takoj nekaj5 je odgovoril Kushl^j ločno: "Kolikor jazv pelja Jack dvakrat r domov. Kakor je mobilček obrnjen, & . l j a. Na Rožnik, koli^. peljejo vse ceste, kot pa na Bloke." "Tako, tako," je rJ, Ijeno Polde, plačal pijačo in naglo odšel; Ko je France našo kazensko kolo11'^ vratih kričal: "J*"* te išče!" in plašno t . ta, kot bi mu bil petami. Ko sem P0j iz njega vse podrob11 koj izračunal, ko'1,^ Spomnil sem se na ^ 5em hodil po opra^1. 20, Kushlanov rojst'1 mar sedaj že mest°^ niti enkrat, da domov. Najsi sen1 , ponižno in skesan0'^ po cesti, se je vselej ^ opetca cerkniška, k1, pravnim krepelceitf , njem pokazala na M e n i š i j o. j liko moram Cerkljani niso moS^-riti z nami Menišev<^ je reklo ucvreti di zadevali so bolj s ^ res je pa le bilo, ^ boval od Begunj do j ure, od Cerknice d0^ samo tri minute in ^ so me vedno pohval nisem potepal, a^-j tro prišel domov. K, sem strogo zase ske odnošaje med ^ niškimi fantički. ^ Vse to mi je ko sem zvedel od *\ ^ bi Leo rad vedel, k | domov. Toda kef ^ spremembo pano** | vozim vsak dan P0.,' dokler se ne sprel^ ^ vsak slučaj pa, ce J čajno Ameriška P0^ di tedna ne izšla, P° J njeni čitate.Iji ved°'p "sešla" s Poldetom XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTTTl SATAN IN IŠKARIOT val te' ■«« ii.je!»vorira\S7?Uganil Si' kajSVa din. > iSj 77 Cemu Pa P°tem nlsl Bistri | bležal in zaspal? Spanje tnika1 ^ prav tako potrebno kakor . f® vsem!" mu J« , . . "ko naj spim, če vidim in fezm' se Old Shatterhand BlotiJ^6^ d°MOljenja in za S ^Jiy hrbtom pogaja z mojim ■Ejf. mm sovražnikom — ? Kako r jrVoSp!m' če vidim, da se izdaj-af' zi P° taboru —!" ^tečiK tV0 Ali bi mi °Jf £»rat povedai' kd° * izda- ž np y Si!" V 1 živ človek ni- n oeital nezvestobe. Če ?aJilec V01 sodi> da sem izda' j n ds fci' mu Je pač veljki duh om- »•S KUm in zmešal Pamet! ° i J pri.iatelj in brat sem, za- ** * mi Smiiiš. Pa žal te mo- S ših toliko Časa izključiti iz ,UoXnfl0SVetova»J' ** b0 tvo^a »J P-tspetvredu, Z; u sem mu hrbet in od- venv > K&^a je za menoj'me Vrel* "Kai ram° ln jezn0 krlČal: ■ ho^^amo meniš' da ne pr ie^tw ^raznika premaga-z«1 'in v da smeš tudi prijate-J.e° ie i i« a razžaliti, ker si mo->n 11 gibčen-? »^L**1 Borila se bova! tudi'kl t6V °Pere le kri!" Pd nož in se postavil t titi r0' k0t da ^ ^ e ** t)iCe So se mu bliskale, Cusblf . so my drhtele v besni a e P., ?než p jan je bil stari vroče- ' -ti nal sem ga- lčie se je i k1 noSt^ k**0 z njegovo raz- )t P1' ^ J0 Pri kraju, že prejšnji ;kaj!tri. n vso noč se je kuhalo v 3hla,llIis6tn 1 nazadnje butnilo na dan. jai \ iii mu zameril. ra\j«> ' da sem je zmešala alofld "o,; st iiio-ako Sem rekel in resnič" n0 'VoiiJlh besed sam dokazuješ ^.obnašanjem. 1 P°\< h. da sem te razžalil. l'ob to si 86 Si ti mene razžalil. k^i ,ja'da sem izdajalec. Sam na ^ Je beseda izdajalec za •avk'. 6y_ b»jevnika najhujša ža-ojst" »tj ^ se je kdo drug drznil ie9t0j besedo meni v obraz, nlSjf na t!a- da bi obležal iG111 li^ijati- 11 pa si m°j Prijatlj ^iluj J ^"ijatelju ne bo oči-ele3-«ii S W ' razen če se mu" je i, ial, (|'Sal°- In zato sem tudi ein \\ S j1 tl Je veliki duh zmešal 1 a It«, n omračil um. Ako te se i m gj Jeda žali, ti ni pomoči! arizJ1 j te >v! Sam si dokazai da iogb [ X ii®eV j ^jM tU(ii ti si dokazal, da si >, ^a! ^ž^j^^al'' si se s smrtnim do j, kom Mimbrenjev in se e j tli ko mi spimo. Ali in lij: S da Vo ? Ali U nisem ■o^ H «e brez mojega dovo-1? Da° Srneš pogajati z nji-• l\ »tSmeš ie v moji navzoč. dr5ljCVoriti z njimi? Kaj si d V M kd * kislim, ko da priprav- ^Jstvo __J" roftl ^ Sem mu roko na ramo ^ \ii/Snii tako krepko, da je :!» * jj 6r mi> resno povedal: kerrt,f '^'bfg.Jo Postavil poglavarja 0 V i^Uh 01d Shatterhandu P°i;( ; h\ Kdo mu je naro- rel^i S^m za njim ~? Za-če J S^i A,Vsi lahko mirno spijo, »<5 Shatterhand! 1 i da si me imeno' red"^: ker vem, da si raz- se pomiriš, boš be- Po nemškem izvirnikn K- Maya sedo obžaloval. In s tem je zadeva za mene končana." Spet sem se obrnil. Pa spet me je prijel za ramo in kričal: "Ne, ni še končana! Boril se boš z menoj! Vzemi nož, brani se! Sicer te zabodem!" Poglavarjevo kričanje je zdramilo ves tabor. Drl se je, je odmevalo po preriji in po gozdu. Tudi Winnetou se je zbudil. Prišel je k nama in vprašal poglavarja : "Zakaj kriči moj rdeči brat?" "Nič ne kričim!" je vpil razburjeni starec. "Pozval sem Old Shatterhanda na nož." "čemu?" "Razžalil me je." Winnetou je majal z glavo. "Old Shatterhand da te je razžalil ..—? On, ki je dober z vsemi ljudmi —? S čim pa te je razžalil ?" "Rekel je, da se mi je zmešalo." Komaj viden smeh je zatrepetal Winnetouu okoli usten. "Zakaj pa je rekel tako?" "Ker sem ga imenoval izdajalca." Winnetou se je zresnil. Njegov glas je bil trd. "Zakaj pa bi naj bil Old Shatterhand izdajalec?" "Stal je prejle pri poglavarju Yumov in govoril z ^jim." "In to bi naj bilo izdajstvo?" "Da! Za mojim hrbtom se po-pogaja z našimi sovražniki —. Ni me vprašal za dovoljenje —. Ali ni tako počenjanje izdajstvo —?" "Ali ti ni sinoči povedal,, o čem se pogaja z Yumami? In da je navezal svoje obljube na pogoje, ki jih Yume nikdar ne bodo izpolnili. Ne pogaja se za tvojim hrbtom —." "Kaj me briga tisto! Ne dovolim, da se pogaja z mojimi sovražniki brez mojega dovoljenja!" "Old Shatterhand ne potrebuje tvojega dovoljenja za svoja dejanja! Kar stori, stori prav in premišljeno. In zapomni si tudi to, da Old Shatterhand ni izdajalec!" "Tako misliš ti! Jaz pa pravim, da ni tako! In razen tega je razžalil mene, poglavarja Mimbrenjev! In tako žalitev opere le kri —! Naj vzame nož in naj se brani!" Z nepopisnim, pol posmehljivim pol pomilovalnim pogledom je premeril Winnetou starca in mu dejal z glasom, ki je iz njega donela precejšnja porogljivost: "Ali bi bil rad moj rdeči brat v posmeh svojim bojevnikom _V' Te besede so Močnega bivola še huje razburile. Kar rjovel je in tulil: "Mar hočeš tudi ti mene raz-žaliti —? Misliš, da mu nisem kos —? Poglej irioje roke! Moja pleča! Moji prsi! Pa bi takemu dolginu ne bil kos!" "Podlegel boš! Ce tako hoče Old Shatterhand, se ti bo njegov nož kar pri prvem spopadu zagrebel v srce. Pa tako ne bo hotel." "Bo hotel! Mora! Zahtevam tako! In če se noče boriti, je strahopetnež in brez obotavljanja ga bom zaklal!" Na te skrajno žaljive besede se je Winnetou na mah ves spremenil. Sam bi najbrž tudi na "strahopetneža" ne bil odgovoril, za mojega prijatelja pa je ta beseda zadevo odločila. Nasršil je obrvi, njegov obraz je bil trd, neizprosen, ka-menit. Zaprl je dušo in srce usmjiljenju. Nalahrio je sko-mizgnil in dejal ledeno hladno: » (Dalje prihodnjič.) Propad "Semillantee" (Konec.) Bil je star, na pol slaboumen, z neko čudno boleznijo, od katere so mu zatekle ustnice. Grozen pogled! Zelo težko smo mu razložili, za kaj gre. Tedaj je starec s prstom (dvignil svojo bolno ustnico in rekel, da je tistega dne, ravno okoli poldneva iz svoje koče slišal strašne udarce ob skale. Ker je bil tedaj ves otok preplavljen, ni mogel iz koče in šele naslednjega dne je videl, ko je odprl svoja vrata, da je obala pokrita z ostanki ladje in mrliči, ki jih je morje tja vrglo. Preplašen je pobegnil k svojemu čolnu, da bi šel v Bonifaci-jo po ljudi. Ovčar se je utrudil, ker je mnogo govoril; potem se je vse-del, poveljnik pa je zopet izpre-govoril. "Da, gospod, ta nesrečni starec nam je prijavil. Bil je skoro nor od strahu; in od tedaj ni pri njem nekaj v redu; saj ni čudno. Pomislite! šeststo mrličev, leži na pesku med razbitimi jambori, drogovi in razcefrani-mi jadri. Nesrečna "Semillantee . . .!" Morje jo je z enim udarcem razbilo in razmetalo tako, da si je ovčar Palombe iz njenih ostankov lahko napravil ograjo okoli svoje koče. Vsi ljudje so bili grozno razmrcvarjeni in izkaženi . . . strašen pogled je bil na ta trupla, nametana ena na drugo. Kapetan je bil v svečani uniformi, duhovnik s štolo okoli vratu, v nekem kotu med dvema stenama so našli majhnega mornarčka z očmi, odprtimi in polnimi groze . . . mislili smo, da je še živ; toda prevarali smo se. Sojeno je bilo, da se nihče ne bo rešil." Poveljnik je utihnil. "Pozor, Nardi," je vzkliknil, "ogenj bo ugasnil." Nardi je vrgel tri, štiri polena na žerjavido. Takoj se je dvignil visok plamen, Lionettt pa je nadaljeval. "Najbodj žalostno šele prido . . . Tri tedne pred nesrečo se je na isti način in skoro na istem kraju ponesrečila majhna korvetna ladja, ki je bila namenjena na Krim; tedaj nam je uspelo rešiti posadko in dvajset vojakov, ki so bili na krovu. Kako v strašnem položaju so bili ti vojaki, si lahko zamislite. Prepeljali smo jih v Bonifacijo, dva dni so bili pri nas na postaji finančne straže. Ko so se posušili in okrepili, smo jim želeli srečno pot, vrnili so se v Toulon, odkoder so jih čez nekaj časa zopet poslali na Krim, ... pogodite na kateri ladji! ... Na "Semillantei"! Tu na tem kraju smo našli vso dvajseterico med ostalimi mrliči. Jaz sam sem pokopal desetnika, z drobnimi brčioami, pariškega blon-dina, ki sem ga preje gostil pri sebi. Srce mi je pokalo, ko sem ga našel na tem kraju. Oh, Santa Maria!" Nato je ves ganjen dobri Lio-netti iztresel pepel iz pipice, se zavil v svoj plašč in nam zaželel lahko noč. Mornarji so še nekaj časa šepetali med seboj... Potem so počasi ugasnili .svoje pipe, eno za drugo . . . Nihče ni več izpregovoril. Stari ovčar je odšel . . . Edino le jaz sem ostal buden med posadko, ki je spala. * Ves pod vtisom žalostnega dogodka, ki s0 mi ga pripovedovali, sem skušal v mislih obnoviti sliko razbite ladje — in zgodbo njenega propada, katerega priče so bili le sivi galebi. Izneria-dilo me je par podrobnosti: kapetan v svečani uniformi, duhovnikova štola, dvajset vojakov in vse to mi je.pripomoglo do tega, da sem pogodil potankosti drame . . . Videl sem fregato, kako je ponoči, odplula iz Touloria. Počasi se je pomikala .iz luke. Morje je bilo razbur- kano, veter je strašno zavijal: toda kapetan je bil hraber mornar in na ladji se ni nihče vznemiril. Zjutraj se je pojavila na morju megla. Pričenjal se je nemir. Na krovu je vsa posadka. Kapetan ni niti za hip zapustil poveljniškega mostu. V .srednjem delu ladje, kjer so bili zaprti vojaki, je temno in vroče. Nekaj bolnih mož leži na teleč-njakih. Lad^ja se ziblje in komaj se je mogoče držati na nogah. Vojaki sedijo na tleh, držijo se za klopi in se kriče pogovarjajo, kajti hrup je strahovit. Bojazen jih prične stiskati okoli srca . . . Kaj vse pripoveduje vojaško spremstvo ladje in njen desetnik — katerega jezik ne more mirovati! Ladje se tako pogostokrat potapljajo v teh predelih. Desetnikove opazke jih plašijo tako, da so vsi prestrašeni. "Kadar se ladja potopi! . . . To je strahovito zabavno takrat, kadar se potopi ladja. Hladna kopelj in rešeni ste vsega; nato vas pripeljejo v Bonifacijo, tja k onemu Lionettiju, kjer smo zadnjič jedli." In vojaško spremstvo se je začelo smejati . . . Hipoma je nekdo kriknil . . . Kaj je? Kaj se je dogodilo? "Krmilo se je odtrgalo," je odgovoril ves premočen njiornar in stekel v srednji del. "Srečno pot!" je vzkliknil brigadir, toda nihče se mu ni več smejal. Na krovu je zavladal nered. Megla je taka, da eden ne vidi drugega. Mornarji tekajo sem in tja. Krmila ni več! Nemogoče je voditi ladjo! Semillantee je izročena vetrom na milost in nemilost . . . Tedaj jo je videl carinik, kako je letela mimo njega, okoli pol dvanajste ure. Izgledalo je, da v prednji del ladje bijejo topovski streli . . . Nesreča! Pogin! Vse je končano, breznadno, ladja leti k obali . . . Kapetan je odšel v kabino in se! Zaradi cerkvene prepovedi o čez nekaj hipov vrnil nazaj na poveljniški most v svečani uniformi ... V njej je hotel umreti. V sredini ladje so se vojaki molče gledali, polni smrtnega strahu . . . Bolniki so skušali vstati . . . mali desetnik se je prenehal smejati, čez nekaj časa so se odprla vrata in na pragu se je pojavil duhovnik s štolo: "Pokleknite, fantje!" Vsi so ubogali. Z mrtvim glasom je pričel duhovnik moliti molitve za umirajoče. Hipoma se je zaslišal močan udarec: en sam krik, en sam klic je planil v meglo, roke so grabile v zrak, prsti so mrzlično iskali trdnega mesta, groza je gledala iz oči, mimo katerih je kot blisk šinila smrt. Gospod, usmili se nas! Tako sem prebedel vso noč in se razgovarjal z dušo ladje, ki je že deset let ležala na morskem dnu . . . Burja je ugašala plamen v taboru; slišal sem, kako se je naša barka zibala ob podnožju skal in kako je škripala vrv, s katero je bila zasidrana. (Alphonse Daudet—V.B.) -o- Postni čas v srednjem veku Po katoliškem naziranju, ki je veljalo tudi kot naziranje srednjeveških držav, je spadalo izvajanje postnih in zdržnih dni k slovesnim verskim opravilom. Karel Veliki je Sasom zagrozil s smrtno kaznijo, če se ne bodo držali 40 dnevnega posta. Armadi, ki jo je poslal proti Hu-nom, je zapovedal tri molitvene in postne dni drug za drugim. Tudi drugi narodi v zahodnih evropskih državah so bili od države kaznovani, če se niso postili. Tistim, ki so se res držali cer-" kvenih zapovedi, je pomenil veliki zastor, ki so mu ljudje rekli "zastor lakote," in ki je med postom visel v cerkvi med korom in cerkveno ladjo, zares zastor lakote. Spominjal je ljudi, da ne smejo uživati mesa, mleka in jajčnih jedil. Pi tem ni bil nihče izvzet, ki je bil že toliko star, da ga je vezal post. Samo bolnikom in porodnicam je bilo dovoljeno uživati jajca. Tudi romarji, ki so bili bolehni in že dolgo na poti, so imeli olajšavo, da so lahko jedli meso. Olajšava pa je bila zapisana v njihovih romarskih potnih listih. Zapovedanih zdržnih dni je bilo 96 v cerkvenem letu. Postnih dni je bilo navadno 65. Ker so bili postni dnevi tudi dnevi zdržnosti, se je tako povečalo število zdržnih dni na 160 na leto; torej je bil vsak 8. dan v letu dan zdržnosti, ko verniki, tudi otroci, niso smeli jesti mesa, o velikonočnem času pa tudi mlečnih in močnatih jedil ne. Postni dnevi so obsegali 40 danski velikonočni post, post vi-gilij pred prazniki in pa kvater-ne poste. V kvatrnem času tudi niso smeli delati tlake in ne plačevati najemnine. Prvotno poštenje, ko je moral biti človek tešč do sončnega zahoda, je Cerkev zahodnih dežel v 9. stoletju opustila. Dovolila je enkratno nasičenje na dan, kar velja od 14. stoletja dalje kot splošno navodilo. Dokler je postna zapoved predpisovala, da mora biti človek tešč ves dan, so bila navodila o posameznih jedeh nepotrebna. Petki in sobote so bili itak dnevi zdržnosti, ko je bilo prepovedano jesti meso. Nova cerkvena postna praksa je to poštenje olajšala, vendar je ukazala, da o velikonočnem času verniki ne smejo uživati tudi še jajc, presnega masla in mleka. Kako je bil post v srednjem veku zares — za naše sedanje pojmovanje narvnost neznosno strog — priča skoraj drakonska odredba kardinala Nikolaja iz Cuesa, po kateri je bilo določeno, da tisti, ki je v postu užival jajca, niti ne sme sprejeti sv. obhajila! * Prebivalci mesta Nairobi v angleški koloniji Kenija v Vzhodni Afriki z velikim zanimanjem ogledujejo topove, katere je zapusti'a bežeča italijanska armada v italijanski Somaliji. uživanju jajc in jajčnih jedi med postom, ker so takšna jedila prištevali k mesnim, je seveda sledilo, da so se nabrale velike množine jajc (saj kokoši vprav v tem času najbolj nesejo jajca), ki so jih ljudje potem o veliki noči podarili znancem in prijateljem. Ko je kasneje Cerkev dovolila uživanje jajc v postu, pa je ta šega vendarle ostala. Dandanes si niti misliti ne moremo velike noči brez jajc, ki jim pravimo pi-ruhi ali pisanice. Ljudje so se začeli postiti na pepelnico, prejšnji dan pa je bil praznik veselja. Ker so takrat ljudje neznansko radi imeli veliko praznikov, so ta pepelnični predpražnik raztegnili na več dni nazaj, tako da so iz pustne noči nastali trije pustni dnevi. Večja množina mesa pred začetkom posta je ustrezala uživanju blagoslovljenega mesa (gnja-ti) na koncu posta. V stfirih obredih beremo, da je bilo v navadi, da so ljudje v krogu svojcev ali prijateljev jedli jagnje, ki je bilo prej blagoslovljeno. Ker je pa to dišalo po judovski šegi ,so to navado kasneje odpravili in so začeli uživati o veliki noči blagoslovljeno gnjat — kakor je še zdaj v navadi. IZPRiMORJA —Goriški prefekt v Kobaridu. Prejšnji mesec je obiskal ponosni kobariški trg goriški prefekt ekscelenca Cavani v spremstvu g. kvestorja in drugih odlični-kov. Pri prihodu ga je pozdravil župan Conti na čelu zastopnikov raznih uradov. Nato je g. prefekt najprej obiskal kostnico pri cerkvi sv. Antona, kjer počivajo zemski ostanki padlih vojakov, potem pa občinsko hišo in sedež fašja. Pregledal je poslovanje raznih občinskih ustanov tn prisostvoval slovesni otvoritvi ljudske kuhinje. Ob koncu je posetil še novozgrajeno stavbo Zta vališče in ribogojstvo, ki naj pospeši ribarstvo v Soči in njenih dotokih. O vseh napravah se je prav pohvalno izrazil in se ves zadovoljen poslovil od lepot Zgornje Soške doline. —Smrt dobre matere. V Du-bravljah pod Svetim Križem na Vipavskem so ob številni udeležbi pokopali zemeljske ostanke dobre matere Marije Rustja, ki je dočakala visoko starost 75 let. Pokojnica je bila dobra, vzorna mati in gospodinja, ki se je vsa žrtvovala družini in domu. MAL! OGLASI Stanevanje sc išče Išče se stanovanje 5 sob, spodaj, ali hišo samo zase, z garažo; bi plačal od $25 do $30. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče IVanhoe 3992-W. (50) Miza, h: služi tudi kot zaklonišče., — Mrs. Winston Churchill, so.proga ministerskega predsednika si ogleduje privatna stanovanja in'razne vavmstne naprave, ki so si jih ljudje sami izmislili. Na sliki vidimo dekleta, ki so se skrila za slučaj bombnega navado pod kovinasto mizo, kjer so varne vsaj pred Uličimi kosi kamenja ali steklcfi v slučaju bombnega napadu. Pohištvo naprodaj Prodam po zmerni ceni jako dobro ohranjeno pohištvo in sicer set za jedilno sobo, za parlor divan in naslanjač, veliko in lepo kuhinjsko peč, v kuhinji mizo in štiri stole, dalje pralni stroj. Oglasite se na 1018 E. 141. St., zgorej. (48) Delo dobi ženska, ki bi pomagala v kuhinji in stregla tudi gostom v re-štavrantu; stara naj bi bila od 25 do 40 let; delovne ure od 10 zjutraj do 7:30 zvečer; v nedeljo prosto. Pokličite BOule-vard 9766. (48) -Ml ------_ Delo dobi Delo dobi slovensko dekle za hišna opravila (general housework). Delovne ure od 9. dopoldne do 7. zvečer. Zglasite se v Tino's Cafe, 6025 St. Clair Ave. _(48) 1940 FRIGIDAIRE in Elec-trolux ledenice naprodaj. Kupite sedaj in prihranite od 20 do 40%. Norwod Appliance & Furniture (i 104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Wed.-x) piti v sobo, molči in tudi kesne-je ne črhni besedice o tem, ne meni ne komu drugemu. Tudi svojemu duhovniku ne —" Simon je vstal, počasi stopil k njej. Tudi on je prebledel. "Ne — Kristina!" Govoril je skoraj neslišno. "Ne — tega si ne upam--da bi šla tjakaj —" Ogrnila si je plašč, vzela in skrinje v kotu platneno ruto, jo zgenila in skrila v nedrih. "Jaz pa si upam. Torej da veš, nihče se nama potem ne sme približati, dokler ne pokličem — nihče se nama ne sme približati ali naju ogovoriti, dokler se ne prebudi in sam ne spregovori —" "Kaj bi neki k temu rekel tvoj oče?" je zašepetal nalahno kot poprej. "Kristina — nikar" "Nekoč sem storila, kar se mojemu očetu ni zdelo prav — to pa le zato, da bi stregla svoji sli —. Andres je tudi njegovo meso in njegova kri — moje lastno meso, Simon — moje edine sestre sin —" Simon je dihal težko in dr-getaje; stal je pred njo in gledal v tla. "Ce pa ne maraš, da poskusim to poslednje —" stal je kot poprej s povešeno glavo pred njo, odgovoril pa ni. Tedaj je še enkrat ponovila, ne da bi vedela, da se ji je na bledih ustnicah skoraj porogljivo prikazal čuden smehljaj: "Mar hočeš, da ne grem?" . Okrenil je glavo v stran in odšla je mimo njega, stopila neslišno skozi vrata ter jih tiho zaprla za seboj. Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI 1 III—KRIŽ Ona pa je govorila mirno, kolikor je le mogla, in tolažila starše, kakor je najbolje vedela in znala. Vse kaže, da je pljučnica, ampak ta noč bo kmalu pri kraju, ne da bi se bolezen poslabšala — za to vročico je značilno to, da se večinoma v tretji, šesti ali sedmi noči pred petelinjim petjem obrne. Prosila je Ramborgo, naj pošlje vse služkinje razen dveh v posteljo, da bo vselej imela spočite dekle pri roki. In ko je prispel hlapec z njenimi zdravili z Jorundgaarda, je skuhala dečku potlino pijačo in mu na nogi puščala kri, da bi mogli isokovi nekoliko hitreje odtekati iz prsi. Ramborg je prebledela ko da se nabere kar največ mogoče krvi, katero se bo !J poslalo v Anglijo, kjer jo bodo rabili za transfuzijo nišnicah. V Neiv Yorku se je zglasilo že nad lhfi^ ki so bile pripravljene dati svojo kri, da pomagajo ^ vojne. T-TUTJTJlJTJT.rLJTJT^ ZAHVALA iti POVABILO Tem potom se želimo zahvaliti vsem tisočim naših odjemalcev, ki so se posliižili haše 1 941 februarske razprodaje. Zagotavljamo jih, niso hapravili napake* ker, so kupili sedaj. Čas bo pokaz&l, kako so storili prav, ker so kupili tekom februarske razprodaje. Samo nekaj dni je še V ttem mesecu. Vsakemu, ki namerava kupiti to ali ono potrebščino za hišo in dom, polagamo na srce sledeče: Dnevi so minevali in Andres je bil še vedno bolan; obrnilo se ni ne na slabše ne na boljše. Najhujše je bilo to, da ni mogel skoraj nič zaspati; deček je ležal tamkaj z napol odprtimi očmi in videti je bilo, da nikogar ne pozna, kašelj in težko dihanje sta mučila njegovo rar-šavo telesce, vročica pa je zdaj naraščala zdaj pojemala. Nekega večera, ko mu je bila Kristina dala uspavalne pijače — se je nazadnje umiril, kmalu pa je videla, da je postal otrok modrikasto bled, koža je bila mrzla in vlažna. Urno mu je vlila v usta toplega mleka in mu položila vročih kamnov pod stopala, odslej pa si mu ni več upala dajati uspavalnega napoja — izprevidela je, da je še premajhen za take stvari. Prišel je Sira Solmund in mu CARPET SWEEPER Radevolje bomo shranili vsak predmfet, ki ga izberete sedaj in vam ga bomo poslali, kadar ga boste v resnici potrebovali. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega BALL |9 BEARING * Mm Ball bearing wheels — silent, easy operation Full sized, genuine bristle brush and solid i ubbei bumpers Sturdy steel body is constructed to take the wear. GRDINA HARDWARE HOUSE FURNISHINGS 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 NAPRODAJ je rabljen show case, mer ri 26x38x68; cena $9.0. "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena & O flfl in stane samo: $ Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O A. Grdina in Sinovi 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd Odprto zvečer—Ob sredah zapremo opoldne f prinesel Najsvetejše iz cerkve. Simon in Ramborg sta se zaobljubila z mašami, postom in miloščino, če bi ju hotel Bog uslišati in podariti njunemu sinu življenje. Nekega dne je prišel Erlend mimo; ni hotel razjahati in stopiti v hišo, Kristina in Simon sta prišla na dvorišče in se spustila z njim v razgovor. Gledal ju je zelo potrto. In vendar, ta izraz je Kristino vselej čudno neddločno in zamolklo razjezil. Res ga je bolelo, če je koga videl bolnega in žalostnega, toda zdelo se je skoraj, kakor da je zaradi tega zmeden in v zadregi — videti je bilo, da si ne ve prav nič pomagati, kadar se mu kdo smili. Kesneje so vsak dan prihajali na Formo Naakkve ali dvojčka in spraševali po An-dresu. Šesta noč ni prinesla nobene spremembe — toda čez dan je bilo videti, da je dečku nekoliko bolje — nič več ni bil tako vroč. Simon in Kristina sta okoli poldneva sama sedela v. sobi pri njem. Oče je izvlekel pozlačeno pušico, ki jo je nosil pod obleko na vrvici krog vratu. Sklonil se je k dečku, mu za nih^l pušico pred očmi, jo potisnil otroku v roko in stisnil drobne prstke — toda Andres kakor bi nič ne čutil. To pušico je Simon dobil, ko je bil še otrok; odtlej jo je neprestano nosil pri sebi — oče mu jo je bil prinesel iz Francije: Bila je blagoslovljena v samostanu, Gora svetega Mihaela po imenu, in je nosila podobo arhangela Mihaela z velikimi perotnicami. Andres jo je vedno rad ogledoval, je čisto po tihem pravil Simon. Toda malček je mislil, da je petelin; poveljnika angelov je imenoval petelina —. Sčasoma je otroka le naučil, da je rekel angel. Ko pa sta nekega dne stala na dvorišču, je videl Andres, kako je petelin strahova! eno izmed svojih kokoši; "oče, zdaj je pa angel hud," je rekel. Kristina je proseče pogledala Simona — srce se ji je trgalo, ko ga je poslušala, čeprav je govoril čisto enakomerno in spokojno. Poleg tega je bila tako izmučena od vseh teh čutih noči; čutila je, da bi se' zdaj ne smela razjokati —. Simon je potisnil pušico nazaj pod srajco: "O, vse svoje žive dni bom vsako leto na dan svetega Mi- OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak.čfis, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. , Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE £730. haela daroval cerkvi triletnega bika, če sveti Mihael nekoliko počaka, preden vzame to dušico k sebi. Saj bi Andres ležal na iskodeli kot oskubljen pišačnec, ko je pa tako majhen —" Ko se je Simon poskusil nasmehniti, se mu je glas iz-prevrgei. "Simon, Simon!" je prosila Kristina. "No, tako je, kot mora biti, Kristina. In Bog sam vodi vse; — on pač najbolje ve —" oče ni rekel ničesar več, le stal je tamkaj in gledal na sina. Osmo noč sta bedela pri bolniški postelji Simon in ena izmed dekel, Kristina pa je bila malce zadremala. Ko se je prebudila, je dekla spala,- Simon je sedel, kot skoraj vse noči, na klopi ob vzglavju; z glavo se je sklanjal nad posteljo in otroka. "Ali spi?* je zašepetala Kristina in stopila bliže. Simon je dvignil glavo. Potegnil si je z froko čez obraz; videla je, da so mu lica mokra. Toda odgovoril je tiho in mirno: "Zdaj vem, Kristina, da Andres ne bo več zaspal, dokler ne pride v blagoslovljeno zemljo."' Kristina je stala pred njim — zdelo se ji je, da dreveni. Počasi je pi*ebl6del& pod zagorelo poltjo in postala celo v ustnice bela. Nato je stopila v kot na drugi strani sobe in Vzela plašč. "Tako ukreni —," govorila .je, kot bi ji bila usta in grlo izsušena, "da boš s'afn tukaj, ko' se vrnem. Sedi še nadalje pri njem — ih kd fae boš videl sto-' "SEDAJ JE PRAVI ČAS KUPITI!" bi morala biti v vsaki slovenski hiši AMERIŠKA DOMOVINA padajoč list — kot bi se je v temini nekaj živega doteknilo, opreznb, v svesti si svoje premoči : "Obrni se, ti —" Ko je prišla na širšo pot, ji je hoja postala lažja: pot je bila porasla s travo noge ji niso več ostajale v blatu, čutila je, da ji je obraz kakor okame-nel, telo napeto in togo — sleherni korak jo je neusmiljeno nosil proti gozdiču, skozi katerega je morala. Notranje je nekako drevenela — za vse na svetu si ni upala skozi ta košček teme — ni pa mislila na to, da bi se obrnila. Od groze ni čutila telesa, medtem pa je šla kakor v spanju naprej, stopala varno čez kamenje, korenine in kotanje, nezavedno previdno. da.se ne bi snoteknila, da ne bi izgubila enal«1] ga koraka in da ne bi bila moči nad njo. Zdaj so smreke v r j mele vse bližje in blWJ pila je med drevesa i"; med njimi'z gotovost]0; nice.- Slišala je sleherr; in si zavoljo teme nila odpreti veke. ke, globoki vzdihi m^ jem, ištropotanje kamenje: vsemu temu < nasproti, prišla mimo $ la naprej. Gori v meli®6' utrgal kamen in se sk0': vzdol, kot bi se bilo zg«1; ko živo bitje — znoj j° po vsem telesu, toda k" ni upala ne zadržati šiti . (Dalje prihodnji